—   98   —
Premišljevanje
narave in previdnosti  božje v nji.
Poslovenil Mihael Verne.
Modra naprava cele zemlje.
Čeravno je človeški razam prekratek, da bi mogel Stvarnikove modre namene o osnovi zemlje popolnoma zapopasti, je vendar v stanu s pazljivim premišljevanjem marsikaj spoznati, kar ga napolnnje z občudovanjem velike modrosti. Že podoba zemlje ga lahko tega prepriča. Nje podoba je skoraj krogli enaka. In zakaj? Zato da žive stvari lahko povsod na nji prebivajo. Ta namen bi se ne bil mogel doseči, ako bi prebi-vavci zemlje povsod dovelj toplote in svetlobe ne imeli; ako bi se voda na vse kraje lahko in dostojno ne delila; ako bi vetrovi povsod, kakor je zemlji nar bolje, pihati ne mogli. Da se vsi ti nameni dosežejo, se ni mogla zemlji pristojniša podoba dati. Nje okrogla podoba dela, da se toplota in svetloba, naj potreb-niša pripomočka za življenje, lahko povsod enako razširjata. Brez te zemeljne osnove bi ne bilo mogoče, da bi se noč in dan, merzlo ingorko, suho in vlažno vreme verstilo. Ko bi bila zemlja čveterovoglata, čunjevita, kobrasta ali kakošne drage voglate podobe, bi je bil nar veči del z vodo zalit, dragi pa popolnoma suh; v ne-ktere kraje bi ne pripihala ne naj manjša sapica, druge pa bi vihar vedno razdeval.
Ko bi bila osnova zemlje mehkejša in puhlejša, bi se ljudje in živali va-njo pogrezovali; ko bi bila ter-dejša in gostejša, bi se ne dala obdelovati in bi ne mogla tako mnogoverstnih rastlin roditi in rediti. Zemlja obstoji iz raznih, porodoma ležečih sklad in leg raznega kamnja, rud in zemelj. Mnogoverstno korist, ki jo ljudje in živali iz tega dobivajo, ima vsak pred očmi. Od kod bi dobivali bistro vodo, ktere v svoje življenje in okrep-čevanje tako močno potrebujemo, ako bi je lege peska, ki jih globoko v zemlji najdemo, ne čistile, in tako reči, ne precejevale?
Na poveršji zemlje se čudovito verste planjave, doline, griči in hribi. Kako očitna je njih korist! Ob koliko svoje lepote bi zemlja -prišla, ko bi bila povsod enaka in gladka planjava! Koliko bolj zdrava je, da se verste hribi in doline! Koliko pripravuiša je marsikakšne rastline in zelišča roditi! Ko bi hribov ne bilo, bi ne moglo toliko ljudi io žival na zemlji živeti; manj rastlin, zelišč in dreves bi imeli — perstenine in rade pa bi popolnoma pogrešali! Brez studencov in rek bi bili! Pahi, ki se vzdigajejo, bi se ne mogli ne razdeliti ne vkup deržati.
Jasno ko beli dan je tedaj, da cela osnova, podoba in notranja in unanja viastitost zemlje je napravljena po naj modrejših postavah — vsim živim stvarem v radost in srečo!        __________