GLASIL O OBCINE PIVK A LETNIK 10 / MAJ 2020 / ŠT. 70 Potem, ko je samec uredil gnezdo, je priletela nazaj še štorklja. Tudi letos lahko v Pivki pricakujemo štorkljin narašcaj. Fotografija je nastala na cvetno nedeljo. Domacini se lahko v teh lepih pomladnih dneh naužijete svežega zraka Omejitev gibanja nam je tokrat ponudila priložnost bolje Znanilci pomladi so nam v obdobju izolacije vlivali moc in pogum ter optimizem. VEC INFORMACIJ O DOGODKIH INURADNIH OBJAVAH NAJDETE NA SPLETNI STRANI OBCINE PIVKA: WWW.PIVKA.SI Naslov uredništva: Obcina Pivka, Drage obcanke in obcani, nazadnje smo bili v vaših nabiralnikih takoj ob zacetku razglasitve epidemije. V tednih, ki so sledili, smo bili deležni številnih ukrepov, omejitev in usmeritev. Marsikaj povsem vsakdanjega se je spremenilo. Kar nam je bilo sprva morda težko razumeti in osvojiti, je danes verjetno naše že povsem vsakdanje ravnanje. Ljudje smo namrec prilagodljivi, sploh ko gre za zdravje. Ponosni smo lahko nase, na svojo doslednost in razumevanje razmer ter predvsem medsebojno pomoc, kar nam je tudi tokrat pomagalo, da smo obdobje izrednih razmer dobro prenesli. Naj bo zdravje še naprej naš kljucni motiv in naša glavna skrb, cetudi bodo prilagoditve potrebne marsikje. Tokratna, že 70. številka Pivškega lista, je prav tako malce drugacna. Vsebina, ki jo obicajno v glavnini sestavljate vi, obcani, je bila prvic prikrajšana za vaša javljanja z dogodkov, obiskov, izletov in aktivnosti, saj smo se pretekle tedne zadrževali predvsem doma. A glede na to, kakšen izziv, koliko ustvarjalnosti in novih nacinov komunikacije so nam omogocile dane razmere, je tokratno glasilo vseeno bogato z vtisi, pogovori, vašimi doživljanji in konec koncev tudi pomembnimi informacijami ter napotki za naš 'drugacen' vsakdan. Posebnost tokratne številke pa je nedvomno obeležje obcinskega praznika Obcine Pivka, ki je letos malce drugacno, vendarle pa pomembno praznovanje, ki znova opominja na to, da smo lahko ponosni na svojo lokalno skupnost, ki poleg uspehov in napredkov vedno znova dokazuje svojo pripadnost, enotnost in solidarnost, ko je to najbolj potrebno. Vsem obcanom in obcankam ter obcinskim nagrajencem, v imenu celotnega uredništva, izrekam iskrene cestitke ob obcinskem prazniku! Doris Komen Horvat odgovorna urednica Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka Telefon: 05/72 10 100 Spletna stran: www.pivka.si Elektronski naslov: pivski.list@pivka.si ISSN št. 2536-4367 Naklada: 2450 izvodov Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Pivka. Uredniški odbor: Nataša Bišcak, Silvo Celhar, Danijel Kovacic Grmek, Irena Margon, Evgen Primožic Glavna in odgovorna urednica: Doris Komen Horvat Fotografija na naslovnici: Obcina Pivka Fotografije na ovitku: Ernest Margon, Sandi Grzetic, Silvo Celhar, Park vojaške zgodovine Jezikovni pregled: Irena Margon Oblikovanje: Kreaktiva Tisk: Abakos, d. o. o. Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Pivka. Uredništvo si pridržuje pravico, da clanke ustrezno skrajša in jih v primeru, ko v skladu s programsko zasnovo glasila ne sodijo v nobeno izmed rubrik, ne objavi. Nenarocenih prispevkov ne honoriramo. VABLJENI K SOUSTVARJANJU OBCINSKEGA GLASILA DELOVANJE OBCINSKEGA ŠTABA CIVILNE ZAŠCITE OBCINE Štab civilne zašcite Obcine Pivka, ki je bil aktiviran 13. marca in deluje v ožji sestavi Jožeta Morela, Klavdija Cepirla, Tomaža Cesnika, Neve Šemrov in župana Obcine Pivka Roberta Smrdelja, je v casu razglasitve epidemije deloval na korespondencnih sejah vsak dan od 7. ure do 22. ure, in tudi štab, kolikor je mogoce, spoštoval ukrepe za samoizolacijo. Dr. Nardo Stegel je clan štaba, ki se ga je kontaktiralo po potrebi. Koordinacijo dela štaba in logisticne podpore je izvajala direktorica obcinske uprave Mihaela Smrdel, administrativno in strokovno podporo clanom štaba pa svetovalka za podrocje CZ Barbara Lenarcic. Logisticno podporo so štabu v casu celodnevne pripravljenosti zagotavljali zaposleni v obcinski upravi in javnem zavodu, poleg tega dela pa vsi opravljali še tekoce naloge obcine.Podrocja, za katera je med drugim poskrbel obcinski štab CZ Obcine Pivka: nabava zašcitnih sredstev (razkužila za roke, rokavice), evidentiranje potreb po zašcitnih sredstvih in razdelitev na podlagi odlocitev štaba, delo z mediji, izvedba najnujnejše oskrbe obcanov z živili, koordinacija dostave zdravil na dom, ukrepi in sodelovanje s CSD glede pomoci na domu, sodelovanje in koordinacija z Zdravstvenim domom in zdravniki Zdravstvene postaje Pivka, sodelovanje z upravniki vecstanovanjskih stavb, sodelovanje z vaškimi skupnostmi glede organizacije samopomoci po vaseh, sodelovanje in koordinacija s šolami in vrtci, ukrepi in sodelovanje s koncesionarjem za pokopališko in pogrebno dejavnost, ukrepi in sodelovanje s Policijo in medobcinskim redarstvom, ukrepi in sodelovanje z javnim podjetjem glede oskrbe s pitno vodo in cišcenjem odpadnih voda, administrativna podpora na obcini za finance in druga administrativna dela, sodelovanje z lokalnimi ponudniki hrane, koordinacija s prostovoljci za šivanje mask. Foto: Obcina Pivka DRŽAVNI PREDSTAVNIKI NA OBISKU V PIVKI Predstavniki vlade, ki v casu epidemije vodi našo državo, so se v preteklih tednih seznanili z razmerami po Sloveniji. Obiskov smo bili deležni tudi v naši obcini. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs in državni sekretar na ministrstvu Franc Kangler sta 25. marca obiskala obcinsko stavbo. Namen delovnega obiska je bil pogovor glede ukrepov vlade ter obcin v povezavi z zajezitvijo širitve korona virusa. Obenem je župan Robert Smrdelj v imenu Združenja Obcin Slovenije predstavil poglede iz lokalne ravni. 22. aprila je Park vojaške zgodovine obiskal minister za obrambo mag. Matej Tonin, skupaj z novim v. d. generalnega direktorja Direktorata za obrambne zadeve Andrejem Kavarjem in poslancem Andrejem Cernigojem. Regijski štab civilne zašcite za Notranjsko, vodstvo obcine Postojna in obcine Pivka sta 23. aprila obiskala tudi vladni govorec Jelko Kacin in vodja konzularnega sektorja na ministrstvu za zunanje zadeve Andrej Šter, ki s sodelavci vodi evakuacije Slovencev z vseh koncev sveta. Vir: Obcina Pivka, STA, PVZ Na Pivškem prostovoljno zašili in razdelili 3500 mask ŠIVANJE ZAŠCITNIH MASK POVEZALO LJUDI V OBCINI V obcini Pivka je veliko iznajdljivih ljudi, predvsem jih najdemo med ženskami, ki znajo spretno šivati na šivalnem stroju. No, resnici na ljubo, tudi kakšen šivanja vešc moški se najde. Kar naenkrat se je pojavila potreba, da se je bilo v boju proti nadvse nalezljivemu korona virusu in v skrbi za zdravje potrebnozašcititi z nošenjem maske v javnosti. Ker je mask zavoljo velike porabe primanjkovalo za obcane na splošno, se je bilo treba znajti. Šivanja pralnih zašcitnih mask se je na pobudo Obcine Pivka in Civilne zašcite lotilo kar veliko prostovoljk in prostovoljec, ki znajo uporabljati šivalni stroj (Miljana Butina Smrdel, Frenk Turk, Dora Lapajne, Ester Maver, Sanja Smrdelj, Tina Kovacic, Mirjana Kobal, Liljana Kapelj Gorjup, Maja Modrijan, Tatjana Remih Slanic, Irena Zadelj, Stanislava Lenarcic, Barbara Penko, Helena Bizjak, Lidija Žužek, Irena Knafelc, Sandra Chery, Katja Cekada, Andreja Penko Požar, Mateja Morel Rutar, Tina Zadel, Marija Penko, Bernarda Morel in Marija Oblak). Med njimi je bilo precej spretnih in profesionalnih šivilj, maske pa »V obcini Pivka je na poziv štaba Civilne zašcite Obcine Pivka maske iz blaga na svojem domu šivalo 23 šivilj prostovoljk. V želji, da bi cim bolj zajezili širjenje okužbe in ob dejstvu, da mask na trgu ni, smo se za to odlocili po zgledu šivilj v UKC Ljubljana, ki so zacele maske šivati zaposlene v tej ustanovi. Naše prostovoljke so v tej akciji sešile 3500 mask. Prve maske smo že 23. marca razdelili družinskim zdravnikom v obcini Pivka, 140 mask smo predali Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo v Postojni. Pralne maske smo razdelili še Centru za socialno delo Postojna, ki izvaja pomoc na domu v obcini Pivka Karitas, Rdecemu križu, Zdravstvenemu domu Postojna, Domu upokojencev Postojna, Talita Kum, domacim proizvajalcem hrane, pekarnam, mesnicam … Kot obicajno je tudi ta akcija pokazala, da v Pivki, tako kot Poleg prostovoljk so maske doma šivala tudi številna gospodinjstva iz svojega materiala ali iz materiala, ki ga je dobavila Obcina Pivka. Med prostovoljkami so bile tudi zaposlene iz OŠ Košana in OŠ Pivka. Le-te so konec aprila dodatno šivale maske za zaposlene glede sprošcanja ukrepov, ki so v šolah in vrtcih napovedani za mesec maj. Material za šivanje mask je doniral tudi Karitas Pivka, gospa Janja Brne iz Pivke je podarila celo balo damast bombaža, gospe Damjana in Zdenka iz Košane pa sta donirali rjuhe in prte za izdelavo mask. Vsem se iskreno zahvaljujemo. so šivale tudi ljubiteljske šivilje. Material, 100-odstotni bombaž, so preskrbeli v Obcini Pivka. Pomoc pri pripravi materiala in izdelavi mask je izvajalo tudi Tapetništvo Žele iz Pivke. »V TS Pivka so se prostovoljke in en prostovoljec resno lotili dela in nastalo je veliko kvalitetnih zašcitnih mask. Pri šivanju v Pivki je priskocila na pomoc še ena gospa z Juršc. Maske so bile potem razdeljene posameznim obcanom, ki so prišli po masko nakljucno, ali pa smo opazili ljudi na ulici, ki niso imeli maske, in smo jim jo ponudili. Veliko mask so razdelili clani svetov po vaseh in v sami Pivki. V Pivki ocenjujejo, da je bilo razdeljenih preko sveta TS Pivka preko 400 zašcitnih mask.« Ernest Margon Doma izdelane maske so namenjene predvsem preprecevanju širjenja okužbe. Nikakor ne varujejo posameznika pred okužbo, kar velja za kirurške maske. Z nošenjem takih mask na nujnih opravkih (trgovina, zdravnik, lekarna) ter drugih stikih (sodelavci) torej šcitimo druge, drugi, ki nosijo take maske, pa šcitijo nas. Ce maske nosijo vsi, je stopnja zašcite visoka. Doma narejene maske morajo biti iz goste, 100-odstotne bombažne tkanine. Ce je blago tanko, je treba masko sešiti iz vec plasti (3 - 4). Še vedno pa ob tem upoštevajte medosebno varnostno razdaljo 1,5 m, pogosto si umivajte roke, upoštevajte higieno kašlja ter masko uporabljajte, ne da bi se je dotikali spredaj. Po enkratni uporabi je potrebno maske loceno zbrati in oprati loceno od ostalega perila na 90 stopinj. Pred uporabo jih še zlikamo. Irena Margon, Doris Komen Horvat, Obcina Pivka OBDOBJE, KI NAM BO OSTALO V SPOMINU Pogovori s tistimi, ki so prispevali k lajšanju izrednih razmer JOŽE MOREL, POVELJNIK OBCINSKEGA ŠTABA CZ PIVKA Kako bi povzeli dogajanje zadnjih tednov? V obcini Pivka smo 13. 3. sklicali štab CZ v razširjeni sestavi in ocenili razmere. Isti dan je bil sklican tudi regijski štab CZ, na katerem nam je bila predstavljena situacija v naši regiji. Že naslednji dan se je v obcini pojavila prva potrjena okužba s covid 19. Naslednji dan je sledil šok, ko se je potrdila okužba pri kompletni ekipi prve pomoci. Za mene osebno je bil to hud stres, saj so zboleli ljudje, na katere smo v tem trenutku najbolj racunali za pomoc pri obvladovanju epidemije. Eden izmed okuženih je tudi clan našega štaba in je bil prisoten na prvi seji. Ko smo izvedeli za okužbo, smo zapustili prostore obcine in priceli z delom od doma. Stavbo smo razkužili. Delo na daljavo je oteževalo delo štaba in podpornih služb. Situacija je bila še težja, ker smo spremljali dogajanje v sosednji Italiji, zato je bil strah še toliko vecji, ker smo bili prakticno brez zašcitne opreme za najbolj izpostavljene osebe. Po prvih potrjenih okužbah smo prejeli tudi precej klicev zaskrbljenih obcanov. To je naše delo še oteževalo. Po dveh tednih se je stanjeumiriloin zadovoljni smo ugotavljali, da se okužba ni bistveno razširila in da imamo osem potrjenih okužb. In tako je še danes, kar nam potrjuje, da so ukrepi, ki smo jih sprejeli za preprecitev širjenja virusa, uspešni. Vsekakor predvsem zaradi doslednega upoštevanja ukrepov s strani obcank in obcanov. Kakšno je trenutno stanje v obcini? Razmere v naši obcini so trenutno zadovoljive. Ne zaznavamo novo potrjenih okužb, kar nas navdaja z optimizmom. Od Regijskega štaba CZ smo pridobili kar precej zašcitne opreme. Po prvem maju je država sprostila nekatere zašcitne ukrepe za preprecevanje prenosa okužb, zato je ta oprema zelo prav prišla. Kaj je bila kljucna vloga in odgovornost obcinskega štaba? Kljucna naloga štaba je bila nabava zašcitne opreme, kar se je na trgu še lahko dobilo. Zato smo se vsi clani štaba in podporni clani maksimalno potrudili in uporabili vsa poznanstva in poslovne veze, da smo nabavili minimalne kolicine prepotrebnega razkužila, zašcitnih mask FFP2, FFP3, zašcitne vizirje, zašcitne kombinezone za potrebe reševalcev, koncesionarjev ZD Pivka in Postojna, Doma upokojencev, Bolnišnice Postojna, Centra za socialno delo, Doma Talita Kum, Komusa, Redarske službe. Istocasno je stekla tudi akcija šivanja zašcitnih mask. Težave so bile tudi z nabavo primernega blaga in trakov. Objavljen je bil poziv obcanom za prostovoljno šivanje mask. Nabavljeno blago in trakove je pripravil štab s pomocjo podpornih clanov in ga razdelil prostovoljcem. Oskrba z zašcitno opremo se je izboljšala, tako da jo dobivamo tudi iz Regijskega štaba CZ in jo redno delimo uporabnikom. Naloga štaba je bila tudi sprejemanje ukrepov, potrebnih za zajezitev širjenja virusa. Ti ukrepi za obcane niso bili prijetni, vendar so bili v tej situaciji nujni. Skrbimo za redno in ustrezno obvešcanje obcanovpreko raznih medijev, ker se zavedamo, da je med izolacijo to zelo pomembno za ljudi. Vzpostavljena je dežurna telefonska številka, na katero lahko obcani poklicejo za dostavo zdravil, hrane ... Kdo vse je del obcinskega štaba? V obcinski štab so bili pozvani: župan Robert Smrdelj, koordinatorica med štabom in podpornimi clani – direktorica obcinske uprave Mihaela Smrdel in clani Neva Šemrov, Tomaž Cesnik, Klavdij Cepirlo, Jože Morel. Obcasno nam z nasveti pomaga tudi dr. Nardo Stegel. Podporni clani – zaposleni v obcinski upravi, Parku vojaške zgodovine Jana Knafelc Strle, Tadeja Zadelj, Ana Penko, Andreja Penko Novak, Karmen Šabec, Jana Lemut, Patricija Kresevic, Erika Kovacic, Dragica Jaksetic, Metka Iskra, Boštjan Kurent, Silvo Celhar, Andreja Požar in Tibor Pranjic. Sredi aprila, ko so se epidemiološke razmere izboljšale, sta v logisticni podpori le še dva zaposlena, in sicer za izvajanje izdajanja in prevzemanja zašcitnih sredstev ter za oskrbo obcanov. Takšna sestava obcinskega štaba se je že v casu žleda pokazala kot zelo ucinkovita. Ob tej priložnosti se vsem zahvaljujem za zavzeto, nesebicno in ucinkovito delo v štabu. Posebna zahvala pa gre koordinatorki dela med štabom in podpornimi clani, Mihaeli Smrdel, ki s svojim znanjem in neumornim delom skrbi, da delo poteka usklajeno in pravocasno. Zato vsem skupaj v mojem imenu in v imenu obcanov obcine Pivka najlepša hvala. Skupaj bomo zmogli! Kaj menite, kako se je Pivka kot obcina odzvala na izredne razmere? Obcina Pivka in štab CZ sta se po mojem mnenju na izredne razmere odzvala pravocasno in ucinkovito. S sprejetimi ukrepi, ki so bili za obcane sicer neprijetni in omejevalni, sta preprecila hitro širjenje virusa. Med prvimi v državi smo priceli s šivanjem zašcitnih mask in nabavo drugih zašcitnih sredstev. Ob tem bi rad poudaril, da je za ucinkovito delo štaba pomembna njegova sestava. V štabu se cuti zelo mocna ženska sinergija. Kljucno pobudo za izdelavo mask sta imeli koordinatorka Mihaela Smrdel in veterinarka Neva Šemrov, ki se z virusi poklicno srecuje pri svojem delu, zato so njeni predlogi in nasveti za šivanje mask in razkuževanje prišli zelo prav. Kako naprej? Kaj je po vašem mnenju tisto najpomembnejše, cesar se moramo obcani zavedati? Zavedati se moramo, da je virus med nami. Kljub temu, da bodo v bodoce ti rigorozni ukrepi preklicani, ukinjeni, mora naše obnašanje in ravnanje ostati odgovorno do sebe in do drugih ljudi. Pri vsakodnevnih opravilih bo še vedno potrebno poskrbeti za primerno higieno, umivanje in razkuževanje rok. Ob obisku trgovine, pošte, banke ... je potrebno uporabljati zašcitne maske. Od našega obnašanja in upoštevanja priporocil bo odvisno, koliko hitro bomo lahko zaživeli bolj sprošceno. Nacin življenja pa se bo gotovo spremenil in temu se bomo morali privaditi. Od sredine marca imamo v državi in obcini razglašene izredne razmere zaradi epidemije COVID -19. Trenutno so razmere že precej boljše, številni preventivni ukrepi so sprošceni, tudi zašcitne opreme je dovolj. Življenje in delo se z nekaterimi spremembami, ki jih bomo morali izvajati v bodoce (nošenje mask v zaprtih prostorih, pogosto umivanje rok, razmik med osebami ipd.), pocasi vraca v svoje tire. Vendar še pred dobrim mesecem in pol so bile razmere precej drugacne. Prisotnih je bilo veliko vprašanj, celo strahu, potreben je bil trezen razmislek in ukrepanje, kaj storiti, da preprecimo oziroma omejimo širjenje okužb v obcini. Clani štaba Civilne zašcite Obcine Pivka so bili aktivirani 13. marca, v štabu pa sodeluje poleg župana še logisticna podpora, v kateri so bili sodelavci iz obcinske uprave in Zavoda za turizem Pivka. Prvi dnevi so bili ob pomanjkanju ustreznih informacij zelo stresni, predvsem je primanjkovalo zašcitne opreme, delo v štabu pa je potekalo prakticno vsakodnevno od 7.00 ure zjutraj do 22.00 ure zvecer. Ker smo bili že takoj na zacetku v situaciji, ko smo imeli primer okužene osebe tudi v štabu, smo prva dva tedna delali od doma. Moje delo obsega izvajanje koordinacije štaba in organizacijo logisticne podpore, kar v tem casu še vedno poteka. To je bil poseben izziv, saj clani štaba niso bili vešci komuniciranja po elektronskih medijih in celodnevne uporabe racunalnika. Dnevno je bilo med clani štaba, regijskim štabom CZ Notranjska in izvajalci javnih služb izmenjanih tudi preko 200 elektronskih sporocil. Clani štaba se sedaj pošalijo, da jim je to obdobje prineslo tudi zelo veliko novega racunalniškega znanja. Krizne razmere so terjale hitro, pravocasno in ustrezno sprejemanje odlocitev. Na štabu CZ in v obcinski upravi smo takoj zavzeli stališce, da bomo izvajali vse potrebne aktivnosti, ki ne bodo povzrocale škode. Ena prvih nalog, ki smo jih priceli izvajati, je bila organizacija šivanja zašcitnih mask, po vzoru zaposlenih v UKC Ljubljana. Obcina Pivka je nabavila blago, na poziv za prostovoljno šivanje mask pa se je odzvalo kar 23 prostovoljk, ki so skupno sešile cca. 3.500 pralnih mask. Prav tako so se za izdelavo mask odlocila številna gospodinjstva, ki so šivala maske iz svojega blaga ali blaga, ki smo jim ga priskrbeli. Te maske so prostovoljno izdelali za lastne potrebe, sosede, prijatelje in sodelavce, skupaj je bilo na ta nacin sešitih preko 700 mask. V casu pomanjkanja zašcitne opreme je tako naš štab z maskami oskrbel Zdravstveni dom Postojna, Dom Upokojencev Postojna, Bolnišnico Postojna in Zavod Talita KUM, saj je bilo to v prvih dneh, ko ni bilo nikjer zašcitnih mask, kljucnega pomena. Maske smo kasnejerazdelili še Župnijski Karitas, Rdecemu križu, Društvu upokojencev, Društvu invalidov, lokalnim pridelovalcem hrane, mesarjem, pekarnam in vsem ostalim, ki so jih potrebovali. Najvec truda clanov štaba in clanov logisticne podpore je bilo na zacetku usmerjeno v pridobivanje zašcitnih sredstev. Nikjer na trgu ni bilo mogoce dobiti mask, razkužila so bila na voljo le v izjemno majhnih kolicinah, zdravstvo pa je potrebovalo zašcitna ocala, vizirje, rokavice, oblacila in drugo opremo. Nenehno smo poizvedovali, kje je še mogoce zašcitna sredstva dobiti in jih šli iskat osebno, da jih dobavitelji ne bi prodali drugim kupcem, povpraševanje je bilo namrec izredno veliko. Menimo, da smo bili tudi pri tej nalogi izjemno uspešni, saj smo nemudoma lahko zaceli opremljati naše zdravstvo, center za socialno delo, domove za ostarele, koncesionarja za pogrebno službo, redarsko službo in druge institucije. Že na zacetku smo vzpostavili tudi dežurno telefonsko številko za izvajanje pomoci dostave hrane, zdravil in toplega obroka ranljivim skupinam na dom, na katero lahko vsi, ki potrebujejo pomoc, še vedno poklicejo. Na pomoc pri oskrbi ranljivih obcanov so priskocili tudi predstavniki vaških skupnosti, Center za socialno delo in patronažna služba pa sta ves cas nemoteno izvajala storitev pomoci na domu. Tudi Rdeci križ in Karitas Pivka redno izvajata pomoc obcanom s paketi pomoci, katerim je obcina dodala še milo, detergent za posodo in pišcancje meso, da vsaj nekoliko ublažimo stiske obcanov. Obcinska uprava je poleg dela v štabu ves cas opravljala tudi redno delo. Sprva so zaposleni delali od doma, sedaj pa smo vsi že na svojih delovnih mestih, tudi sprejemna pisarna obcine je že odprta za stranke. Vsi projekti se tekoce izvajajo, nekateri razpisi so že zakljuceni, nekoliko smo zamaknili le razpise subvencij za malo gospodarstvo in kmetijstvo ter turizem, ki pa so tudi že objavljeni. Tudi obcinski svet Obcine Pivka smo v tem casu redno obvešcali o stanju preko videokonferenc, v maju pa je bila že sklicana redna seja, in sicer v nekoliko prilagojeni izvedbi, z upoštevanjem vseh potrebnih varnostnih ukrepov. Osebno menim, da se je Obcina Pivka tako kot v casu žledoloma, ponovno izkazala z ucinkovito organizacijo in dokazala, da je za uspešno izvajanje zašcitnih ukrepov nujno dobro sodelovanje vseh akterjev. Sem je mogoce šteti predvsem regijski in obcinski štab CZ, župana, obcinsko upravo, vse javne zavode, zdravstvene institucije, obe osnovni šoli in vrtce, Center za socialno delo, izvajalce javnih služb v obcini, humanitarni organizaciji Župnijski Karitas, Rdeci križ ipd. V teh dneh se v državi in obcini sprošcajo ukrepi, vsa podjetja v obcini delujejo, v kratkem se bodo odprli tudi šole in vrtci za nekatere starostne skupine. Ne le obcine tudi vlada Republike Slovenije se je v boju zoper Covid -19 zelo dobro odrezala, za to pa so zaslužni vsi, ki so pripravljali in sprejemali ukrepe, predvsem pa vsi obcani oz. prebivalci Slovenije, ki so se v teh tednih ukrepov dosledno držali. Ocenjujem, da nam je ta izkušnja prinesla tudi nova spoznanja, predvsem kako ranljivi smo kot družba, kar nam bo v življenje zagotovo prineslo tudi marsikatero pozitivno spremembo. PRIM. IRENA VATOVEC, DR. MED., SPEC. DRUŽ. MED., DIREKTORICA Kako bi povzeli dogajanje na našem obmocju na podrocju zdravstva v zadnjih tednih? Kako ocenjujete vse ukrepe, postopke in prilagoditve, ki ste jih uvedli v okviru ZD Postojna? Ce se spomnimo samih zacetkov, je bilo ob razglašeni epidemiji, ki je bila sicer pricakovana, za nas zagotovo najvecja preizkušnja to, da je imel naš zdravstveni doma nalogo, v relativno kratkem casu brez jasnih navodil in kakršnega koli zagotovila financiranja, ki še vedno ni doreceno, organizirati povsem novo ambulanto z odvzemnim mestom, namenjeno vsem okuženim in potencialno okuženim odraslim ter tudi otrokom za celotno podrocje obcin Postojna in Pivka, deloma Ilirske Bistrice, Cerknice, Idrije in Sežane. Tovrstna situacija je bila velik in zahteven izziv z vidika organizacije dela, zagotovitve in ureditve ustreznih prostorov (locenih od ostalega zdravstvenega doma) ter edukacije vseh zaposlenih. V tej zacetni fazi je bilo za zagotovitev dodatnega strokovnega kadra kljucno tudi sodelovanje z vsemi sosednjimi obcinami. Pri sami organizaciji in zagotovitvi tehnicnih pogojev za delo (postavitev kontejnerjev in šotorov, nabava nove opreme na dveh novih lokacijah in zašcitne opreme) smo sodelovali z obema obcinama ustanoviteljicama, civilno zašcito, tako na obcinski kot tudi regijski ravni. V vsem tem casu smo pridobivali izkušnje in znanja, jih delili tudi s skupino na NIJZ, ki je sicer posredovala usmeritve za delo, vendar vedno nekoliko prepozno, ko smo že sami vzpostavili vse potrebno in uredili zadeve tako, da smo uspešno delovali. Velika težava in tudi precejšen psihicni pritisk je bila zagotovitev zašcitne opreme. Bile so situacije, ko je bila zaloga le-te na voljo zgolj za dan ali dva in bi se potemtakem brez nje zdravstveno osebje moralo neposredno izpostavljati potencialno okuženim. Po zacetnih dveh tednih smo celotno delovanje dobro zastavili in razmere dobro obvladovali. Nenehno pa smo iskali možnosti izboljšav in vpeljevali primere dobrih praks, ki smo si jih izmenjavali direktorji zdravstvenih domov, ter apelirali na NIJZ za spremembo navodil in kriterijev, ki bi delo v praksi olajšali in ga naredili kakovostnejšega. Vecino vseh odlocitev in organiziranje dela v teh izrednih razmerah smo torej opravili po lastni presoji in realnih ocenah, kar doprinese izjemno odgovornost. Glede na to, da izkušenj na zacetku nismo imeli, smo težko ocenili vse potrebe. Predvsem nismo vedeli, kako številcen bo obisk morebitno okuženih v novo vzpostavljeni ambulanti COVID, kajti temu je bilo potrebno prilagoditi vso opremo in nenazadnje tudi kader. Izkazalo se je, da smo dobro pripravljeni in smo zadostili razmeram, ki smo jih sprva precej hujše nacrtovali. Ambulanto COVID za odrasle je dnevno obiskalo v povprecju med 10 in 15 pacientov, kar je obvladljivo na eni lokaciji z enim timom strokovnih zdravstvenih delavcev. Tudi ambulanta COVID za otroke, ki je postavljena ob pediatricni ambulanti, ni izstopala po številu pacientov in je bil obisk otrok v njej relativno nizek, med 10 in 15 dnevno, predvidevamo, da je bilo manj viroz predvsem zaradi zaprtja vrtcev in šol. Obe dodatno vzpostavljeni ambulanti sta dobro vpeljani in delo poteka tekoce. Glede na razmere smo morali zacasno zapreti vse specialisticne ambulante in organizirati delo v ambulantah družinske medicine, katerih delovanje je bilo nepogrešljivo, cetudi je potekalo prilagojeno. V izogib kontaktov je ena sama ambulanta nudila storitve za vse paciente obcine Postojna, v sodelovanju z zdravniki koncesionarji ter skrbela za bolne, brez znakov možnosti okužbe s Covid. Vsi ostali smo svoje delo opravljali preko telefonskih klicev, ki jih je bilo res veliko, in sicer od 50 do 60 dnevno. Delo na daljavo je v medicini precej zahtevno, saj je težko presojati o stanju pacienta, ce ga ne vidiš, vendar v izogib možnosti prenosa okužb smo se zavzemali za kakovostno delo in se tudi dodatno izobraževali na teh podrocjih. Odzivnost in ucinkovitost so nam izrekli tudi pacienti, kar pomeni, da smo vse skupaj res dobro zastavili in izpeljali. Podatki o odvzetih brisih na vstopni tocki Zdravstvenega doma Postojna v obdobju od 1. marca do 6. maja 2020 • število vseh odvzetih brisov: 859 • število pozitivnih brisov: 35 • število pozitivnih brisov po posameznih obcinah: Postojna (13), Pivka (8), Cerknica (4), Ilirska Bistrica (3), Tujina (3), Stari trg pri Ložu (1), Dobrna (1), Crnomelj (1), Koper (1) Na obmocju obcin Postojna in Pivka je bila zadnja okužba potrjena konec meseca marca (podatek pridobljen z dnem 6. 5. 2020). Delovanje ambulant se je, po zacasnem zaprtju, ponovno vzpostavilo. Kako poteka obisk Zdravstvenega doma? S 4. majem smo specialisticne ambulante in ambulante družinske medicine ponovno odprli za paciente, ki nimajo znakov okužbe. Glede na ukrepe, ki še vedno veljajo, je vsak obisk zdravstvenega doma skrbno nadzorovan in nacrtovan. Zdravstveno stanje vsakega pacienta, ki vstopa v ZD, preverjamo že predhodno (dan pred pregledom) po telefonu in nato na dan pregleda na vhodu v zdravstveni dom, ki je prakticno zaprt, brez prostega vstopa in deluje le po dolocenem protokolu, ki onemogoca vstop morebitno okuženim osebam ter prispeva kar k najvecji meri varne razdalje med pacienti. V ambulantah se trenutno izvaja kombinacija dela osebno s pacienti ter preko telefonskih klicev. Potrebe po pregledih so iz dneva v dan vecje, vkljucno z laboratorijem, smo vzpostavili ustrezen sistem narocanja. Narocen pacient se v svoji ambulanti ali laboratoriju torej zglasi nekaj minut pred doloceno uro, sicer v primerupredcasnega prihoda pocaka v avtu ali avli. Po pregledu pacient cimprej zapusti stavbo. Med ljudmi s tem zagotavljamo cim vecjo socialno distanco, vsi nosijo tudi maske. Podrobna organizacija dela znotraj ZD Postojna, po posameznih ambulantah, je zajeta v prispevku na strani 20. Kakšna je težavnost poteka bolezni v primeru okužbe z virusom Covid-19? Kar zadeva nalezljivost, smo ugotovili, da je le-ta višja, kot smo na zacetku predvidevali. Prvotna predpostavka, da so nalezljivi zgolj tisti, ki imajo znacilne simptome, ni povsem držala, saj se je izkazalo, da se bolezen lahko prenaša tudi, dokler nimamo izraženih simptomov. Na našem obmocju, v primerih lokalnih okužb, je bil potek bolezni razmeroma blag, nihce ni bil hospitaliziran. Ljudje so okužbo in bolezensko stanje preboleli v domacem okolju. Ta podatek pa ne gre posploševati, saj se dolocenemu odstotku obolelih stanje lahko poslabša v precej kratkem casu. Pri tem nas najbolj skrbijo ogrožene, rizicne skupine, torej pacienti, starejši od 65 let in tisti s kronicnimi boleznimi. Pri nas smo imeli tudi nekaj slednjih primerov, ko smo se nato družinski zdravniki s to osebo vsak dan slišali ter preverjali njeno zdravstveno stanje in bili pripravljeni, da ob morebitnem poslabšanju stanja kar najhitreje ukrepamo z ustreznim transportom obolelega brez vmesnih postopkov, pregledov, napotitev. Vsi smo se zavedali, da so najbolj rizicni domovi starejših obcanov. Imeli smo primer okužene osebe v zavodu Talita kum, kjer pa je bilo širjenje bolezni uspešno zajezeno in nihce od varovancev nadalje ni bil okužen. Ob tej situaciji smo zaznali pomanjkljivosti naših domov za ostarele, ki smo se ga predhodno sicer že zavedali in to je, da nimajo ustrezne infrastrukture, ko bi v primeru okužb lahko ustrezno ukrepali in zajezili le-to. Gre za podrocje, ki ga je nedvomno potrebno v prihodnje urediti, saj bi s tem varovancem in osebju omogocili ustrezno varnost za njihovo zdravje. Virus ostaja med nami. Kaj je kljucnega pomena, da pri tem ohranimo in zašcitimo svoje zdravje? Glede na to, da je virus v populaciji, nošenje mask v javnih prostorih doprinese k temu, da sami, v primeru morebitne okužbe, virusa ne širimo v okolico. Izjemnega pomena so higienski ukrepi, uporaba mila in razkužil, saj virus na površinah, ki se jih dotikamo, preživi vec dni. Zavestno se je potrebno zavedati preprecevanja vnosa virusa v svoje telo. Izogibajmo se vsakršnemu dotikanju obraza, kar je za nas precej refleksno, vendar to lahko obvladujemo. Pomembno je tudi prepreciti kontakte, sploh ob vnovicnem odprtju vzgojno-izobraževalnih ustanov, med otroki in starimi starši ter rizicnimi skupinami. Vsekakor pa velja spoštovati in dosledno upoštevati tudi vse ukrepe, ki jih uveljavljajo in predpisujejo posamezne ustanove, ki so del našega vsakdana (npr. ZD, knjižnica, trgovina, banka, pisarna …). Pri tem je pomembna tudi iskrenost vsakega izmed nas. Z vidika višjih motivov (skrb za zdravje, nujni pregled, nujni opravek …) so namrec posamezniki pogosto pripravljeni zamolcati del pomembne informacije o svojem slabem pocutju, kar ima za okolico lahko resne posledice. Kako ocenjujete nadaljnji potek oziroma trend razvoja in širjenja te bolezni? Vse glasneje se omenja tudi že drugi val okužb. Kako realen je pojav drugega vala okužb, je težko oceniti glede na izkušnje držav, kjer se je le-ta že pojavil. Izvedena vseslovenska raziskava je pokazala, da v Sloveniji nismo prekuženi na nov virus, kar pomeni, da odpornosti nanj nimamo. Ce bomo dovolj dosledni in se držali ukrepov, ki preprecujejo širjenje virusa (izogibanje druženju, nošenje maske, higiena rok in kašlja, odkrivanje simptomov …) ter smo obenem izjemno pozorni na nova žarišca okužb ter zamejitev le-teh, sploh pa glede na dobro pripravljenost in pridobljene izkušnje, je lahko drugi val precej manj izrazit, kot se sicer napoveduje. Ce smo optimisti, jaz eden od njih zagotovo sem, cakamo cimprej cepivo proti Covid-19. Zgolj v primeru precepljenosti ustreznega dela populacije smo namrec lahko v boju proti temu virusu uspešni. Do takrat pa se je potrebno držati ukrepov, ki jih imamo. »Izrekam pohvalo in zahvalo vsem zdravstvenim delavcem in svojim sodelavcem za požrtvovalnost, strokovnost in nesebicno pomoc pri organizaciji in izvedbi vseh ukrepov za zajezitev širjenja okužbe in skrbi za naše paciente. Ponosna sem na svoje sodelavce in hvaležna za tako strokoven in lojalen tim.« (prim. Irena Vatovec, dr. med., spec. druž. med., direktorica) Dr. NARDO STEGEL, ZDRAVSTVENA POSTAJA PIVKA Ko pogledam nazaj v januar, vidim, da si takega stanja, kakršno je danes, ni mogel predstavljati nihce. Vse skupaj me mocno spominja na junij 1990, ko so me vpoklicali v sestav TO zaradi vojne, ki se je tudi uradno zacela v Sloveniji. Razlika je le v tem, da se je takrat to tragicno stanje rodilo naenkrat v vsej svoji moci in obsežnosti, tokrat pa je prihajalo pocasi, širilo se je kot rak rana, ki napreduje in je ni moc ustaviti. Novice, ki smo jih dobivali iz Kitajske in na zacetku iz Italije, so nam, dobro poucenim z informacijami, ki smo jih dobili med epidemijami MERS, SARS, pticjo gripo, ebolo in podobnimi, vzbudile strah, da tokrat ne bomo kos infekciji, ki se je neobicajno hitro širila po vsem svetu. To še posebno zaradi kasne reakcije svetovne zdravstvene organizacije in posledicno tudi našega NIJZ-ja, ceš da gre le za malo vecjo epidemijo gripe. Na sreco smo se še pravocasno zbudili, morda smo izgubili kak teden, a v primerjavi z drugimi državami dosti bolje. Kako smo se spoprijeli z epidemijo v Pivki? Zdravstvo v Obcinah Pivka in Postojna je v primeru katastrofe, kot je epidemija Covida 19, organizirano kot ena enota, ki jo vodi ZD Postojna. Že takoj je bila ustanovljena COVID ambulanta v Postojni, kjer smo sprejemali vse paciente z znaki respiratornega infekta (kašelj, zvišana temperatura, bolecine v grlu, prsih). Dokler so bili pozitivni le pacienti, ki so prihajali iz Italije, smo testirali le njih, ko pa so se pojavili pozitivni pacienti, ki niso bili v Italiji ali v drugih ogroženih državah, smo zaceli testirati vse s simptomi, ki so bili starejši od 65 let, vse pripadnike zdravstva, gasilcev, civilne zašcite in paciente, ki bi lahko potencialno okužili vecje število ljudi. CORONA Smo imeli se v redu, smo imeli se fajn, pa pride sredi marca, vsega je fraj. Zaprli bifeje, kavarno, banko in druge stvari, pustili so kruh nam in mleko, pustili zelje in repo in take stvari. Kriv da je virus, ki po svetu mori, bodimo doma, da ne umremo še mi. Prepoved tukaj, prepoved tam, Vemo zakaj, a ne vemo do kdaj. Se vsega bojimo, doma se držimo, prijatelj najboljši zdaj nam je Te – Ve, nas tolaži, miri, saj vendar vse ve. Draguška Penko VIRUS, NAVDIH TUDI ZA POEZIJO V ambulantah ZD Pivka smo usmerjali bolne paciente v COVID ambulanto in zdravili vse druge nujne primere ter predpisovali redne terapije. Pivški zdravniki smo bili razporejeni v COVID ambulanto po razporedu. V zacetku smo imeli veliko težav z zašcitno opremo. Mask se ni dobilo, ceprav smo jih narocili že januarja, primanjkovalo je tudi razkužila in rokavic. Na tem mestu bi rad pohvalil Obcino Pivka in Civilno zašcito v Pivki, predvsem župana in komandirja CZ Jožeta Morela, ki sta se osebno angažirala pri pridobivanjuzašcitne opreme (mask, rokavic, razkužila, vezirjev, ocal), ko jih ni bilo prakticno nikjer. Ko sem se takrat pogovarjal s kolegi iz drugih koncev Slovenije, mi skoraj niso verjeli. Danes smo 5. maja, vceraj je bilo 6 na novo okuženih, pred tem dva dni noben. To je velik uspeh vseh ukrepov, ki smo jih izvajali od zacetka epidemije. Ne morem mimo aktivnosti posameznikov in posameznih skupin, ki tako fizicno na protestih kot pisno na omrežjih, kot tudi preko TV programov, minimalizirajo veliko katastrofo, ki je zajela ves svet. Vec jim pomeni denar kot pa cloveško življenje. Vsi se moramo boriti za vsako življenje, ne pa Že na zacetku epidemije je bilo v Pivki 5 okuženih, kasneje pa se ta številka ni bistveno povecala. Upam, da smo se med premagovanjem prvega vala epidemije nekaj naucili in da bomo to uporabili, ce bo prišlo do poslabšanja stanja ali ob naslednji podobni katastrofi. Obdobje, ki smo mu prica, je za vse nas velika preizkušnja. Kakšno vlogo ima pri tem vaš CSD? S cim se ukvarjate v teh razmerah, kaj ima prednost, na katerih podrocjih zaznavate najvecje težave? Zaradi trenutnega zaprtja domov za starejše obcane se povecuje povpraševanje po socialno-varstveni storitvi pomoc na domu. Številni posamezniki namrec potrebujejo institucionalno oskrbo, katera pa žal zaradi zaprtja domov ni mogoca. Zato se povecuje želja in potreba po vecurnem izvajanju storitve pomoci na domu. Trenutno 20 socialnih oskrbovalk oskrbuje cca 198 uporabnikov. Na dnevni ravni ne moremo oskrbovati uporabnikov v vecurnem obsegu, saj le-to ni mogoce kadrovsko, organizacijsko in zakonodajno (najvec 4 ure na dan, 20 ur na teden). Težava nastaja pri namešcanju starostnikov v DSO, kjer njihovih potreb ni mogoce zagotoviti s pomocjo na domu, saj potrebujejo 24-urno varstvo. Zlasti so tukaj problem dementni starejši posamezniki, ki nimajo socialne mreže in potrebujejo nadzor tretje osebe. Cetudi CSD na sodišcu izposluje sklep za sprejem posameznika na varovani oddelek institucionalnega varstva, ga dom starejših obcanov ne bo sprejel. Nadalje težave nastopajo pri dostopanju starostnikov brez socialne mreže ( in brez pooblašcencev) na banki do njihovih denarnih sredstev. Prelomnica je bil dan, ko so upokojenci prejeli pokojnine (marec). Nekateri so v preteklosti ta dan obiskali banko v svojem okolju, poravnali položnice ter dvignili sredstva, s katerimi so preživeli do naslednjega meseca - nakazila pokojnine. Do banke so se pripeljali s prijatelji, svojci, drugimi prevozi - Zavodom Sopotniki. Danes le-temu ni vec tako. Banke v njihovem okolju so zaprte. Nimajo možnosti prevoza. Položnice ostajajo neplacane, so brez sredstev za preživetje. V tej zvezi smo pristojne službe pozvali, da poskušajo zadevo urediti na nacin, da bodo starostniki lahko dostopali do svojih sredstev ter si priskrbeli osnovne življenjske potrebšcine. Predlagali smo obisk bancnega uslužbenca na domu starostnika, kjer bosta uredila vse potrebno- pooblastila za upravljanje z denarnimi sredstvi kar odpisati starejše, ki jih virus najbolj prizadene. To so naše matere, ocetje, bratje, sestre, ki so izpostavljeni smrti, katerim smo s pravocasnimi in dokaj radikalnimi ukrepi ohranili življenja. To zaradi nespameti, zavajanja, dezinformacij, pohlepa ali podcenjevanja situacije ni uspelo v državah, ki so nam zelo blizu. Pohvalil bi rad tudi vse obcane Pivke, ki so se strogo držali svetovanih ukrepov. Da smo bili uspešni, govorijo številke. … Prav tako zaznavamo težave pri postopkih, ki jih izvajamo na podlagi Družinskega zakonika. Na sistemski ravni žal nimamo rešitve, ki se nam lahko dogodi jutri, in sicer odvzem otroka, ki je okužen z virusom Covid-19.Torej, kam ga bomo namestili? V tej zvezi smo tudi predlagali ministrstvu rešitev, da se en krizni center v Sloveniji nameni sprejemu in skrbi za otroke s Covidom-19. Podrocje nasilja je nespremenjeno. Zavedamo se dejstva, da so potencialne žrtve nasilja bolj izpostavljene tveganju, v prihodnje. Bojimo pa se, da stiska ljudi, ki se bo zato smo preko medijev ali drugih objav pozivali vse, naj pokazala predvsem na socialnem podrocju, šele prihaja. obvestijo CSD ali policijo o zaznavi nasilja ali drugega Vlogo CSD vidimo predvsem v prepoznavi in reševanju zanemarjanja. stisk posameznikov, družin in skupin prebivalstva ter vzpostavljanje socialnega miru. Kakšno pomoc nudite obcanom oziroma kdo in kam se lahko obrne na vas za pomoc? C O V I D - 1 9 Glede na spremenjeno dostopnost do storitev našega CSD smo zaznali bistveno vecje število klicev, iz katerih je bilo mogoce razbrati ali materialno ali duševno stisko posameznikov. Zato smo oblikovali projekt Skupaj smo mocnejši, v okviru katerega s pomocjo prostovoljcev vsak dan od ponedeljka do petka od 11. do 19. ure nudimo telefonsko psihosocialno pomoc vsakemu, ki se znajde v stiski. Pomoc je na razpolago vsem obcanom vseh 6 obcin naše regije. Prav tako smo osnovali FB stran, preko katere dnevno objavljamo pozitivne misli in ljudi vzpodbujamo k optimizmu s prošnjo, da del svojega življenja, izkušenj, dogodivšcin delijo z nami (kako preživljajo cas karantene). Ob zacetku epidemije smo zaznali tudi stisko staršev zaradi šolanja otrok na daljavo. Zlasti so bile težave ne samo v posedovanju racunalnika in interneta (1 racunalnik in vec otrok), pac pa tudi v tem, kako otroku pomagati, saj marsikateri starš ne pozna dela z racunalnikom. Stiske uspešno rešujemo na individualni ravni. Iz pregledov uveljavljanja pravic iz javnih sredstev lahko ugotovimo, da je število vlog za dsp v prvih treh mesecih leta približno enako oz. se vloge za idsp (izredno denarno VIRUS, NAVDIH TUDI ZA POEZIJO Cenen, brezcasen je prišel med nas brez vizuma in brez poziva – ukradel nam je ves pomladni cas in na noben ukrep se ne odziva. Opis njegov je nepoznan, ne najdeš ga v imeniku, po celem svetu prepoznan kot »VIRUS«, ki je z nami v stiku. Vecno bomo vsi v skrbeh, kaj bo storila MATI ZEMLJA, ko VIRUSA ne bo vec v tleh, a VESOLJE ga še vedno spremlja. Imuni ne bomo kar tako postali, spremeniti moramo navade – to je družbena bolezen casa, to je odziv na naše nenaravne razvade. Drug za drugega je treba poskrbeti; solidarnost, socutje, medsebojno potrpljenje, spoštovanje in dostojnost zaživeti, da spet posije sonce v življenje. Dora Hrvatic socialno pomoc) celo nižajo. Glede na razglasitev epidemije v sredini marca zelo težko predvidevamo, koliko vlog je povezanih s COVID-19. V marcu so posamezniki (v zacetku marca) še vedno imeli zaposlitev in dohodek iz tega naslova. Vecji delež vlog na racun epidemije zaznavamo v aprilu 2020. V mesecu aprilu so vloge za IDSP vložili posamezniki, ki se jim je zaradi izrednih razmer mocno zmanjšal dohodek in do kriznih dodatkov po interventnem zakonu niso upraviceni (samozaposleni, družine z enim ali dvema otrokoma, ki imajo nizek osebni dohodek in tistim, katerim se je zmanjšal dohodek zaradi varstva otroka ali cakanja na delo ter študentje, ki so ostali brez dohodkov in ne morejo preživeti s 150 eur kriznega dodatka ter starši, ki imajo otroka v institucionalnem varstvu in je njihov celotni dohodek namenjen oskrbnini). Kako je z delovanjem CSD na preostalih podrocjih, poteka vaše delo in postopki v tem casu nemoteno? Zaznavamo vecje število posameznikov, ki pridobivajo telefonske informacije o možnosti razveze zakonske zveze, razpada zunajzakonske skupnosti. Strpnost se med nekaterimi zakonci/partnerji zmanjšuje oz. je na ravni razpada. Tudi v tej zvezi smo partnerjem ustrezno svetovali, jih napotili na psihoterapije, ki so potekale tudi preko video-klicev ali podobno. Drugace pa ostale naloge in pooblastila, ki jih izvajamo, tecejo nemoteno. Stranke in uporabniki naših storitev so sprejeli nacin našega dela V zadnjih tednih smo prica posebnim razmeram, ki jih nihce izmed nas ni pricakoval. Komu vse ste na voljo in kdo se lahko k vam obrne po pomoc? Na voljo sem prav vsakomur, ki si želi pomoci oz. pogovora. Svetovanje je namenjeno razbremenitvi stiske, ki jo ljudje cutijo zaradi osamljenosti, tesnobe, negotovosti, strahu ali drugih neprijetnih situacij in custev, ki se jim v teh izrednih razmerah porajajo. Ni nujno, da je stiska neposredno povezana z izrednimi razmerami zaradi koronavirusa. Lahko gre za neke druge težave, npr. žalovanje, osamljenost, izgorelost, razne druge stresne situacije, ki jih te razmere še jacajo. Dejstvo je, da s tem, ko svojo stisko, podelimo z nekom, nam je lažje. Do neke mere so nam lahko v pomoc prijatelji, sorodniki, vendar pa se moramo zavedati, da to niso strokovnjaki in tudi sami nosijo razne stiske. Zato je dobrodošlo, da se lahko v takih situacijah - informacije pridobivajo po telefonu, elektronski pošti. poslužujemo strokovne pomoci. Svetovanje poteka preko telefona. Ceprav to ni osebenkontakt, so ljudje te možnosti Vloge posredujejo po navadni pošti ali e pošti. zelo veseli. Kaj menite glede trenutnih razmer, katere stiske bodo Kakšen je bil odziv obcanov v preteklih tednih? še bolj izražene in kako se bo to reševalo? Glede na to, da je tovrstna oblika pomoci nova, ljudem Ne vemo in ne moremo predvideti, kaj se bo dogajalo nepoznana, je odziv zelo dober. Poleg tega so v naši družbi žal prisotni razni stereotipi in predsodki, zaradi katerih je vecina ljudi še vedno zelo zadržana do te oblike pomoci. V praksi klicatelji ob prvem pogovoru tudi povedo, da so vec casa zbirali pogum, da so poklicali. Vendar so na koncu vedno zadovoljni, da so premagali marsikateri predsodek in pomislek ter poklicali. Vesela sem vsakega klica, saj verjamem, da pogovor zdravi. Kakšne skrbi in težave v takšnem obdobju najbolj izpostavljajo posamezniki oziroma kaj je tisto, kar posameznika v takih razmerah prizadene, naredi ranljivega, zaskrbljenega? Ljudje, ki poklicejo, so razlicnih starosti in se spoprijemajo z zelo razlicnimi težavami. Najbolj izstopajo težave, povezane s tesnobo, ko ljudi tišci v prsih in premlevajo razne strahove, misli in skrbi. Tisto, kar nas naredi v takih razmerah ranljive, je naše zaznavanje teh razmer kot ogrožujoce in stresno. Zato se tudi nanje odzovemo s stresno reakcijo. Ljudje lahko obcutijo strah, tesnobo ali žalost. Cutijo, da so pod stresom, so napeti, razdražljivi, prestrašeni ali jezni. Najlažje znake stresne reakcije prepoznamo na telesu, ko nas stiska ali tišci v prsih, srce nam pospešeno bije, veckrat je dihanje plitvo in nepravilno, obcutimo glavobol ali druge bolecine, moten je naš spanec. Poleg tega se ljudje v tem obdobju soocajo tudi z osamljenostjo, slabimi medosebnimi odnosi, financno stisko in mnogimi drugimi težavami, ki se v teh razmerah še jacajo. Kako se spopadati z zaskrbljenostjo, tesnobo, paniko in ostalimi psihološkimi stanji? Strategij in tehnik za soocanje z anksioznimi motnjami je veliko, vendar nam nobena ne bo pomagala, ce je ne bomo izvajali in to redno. Kot prvo pomoc v takih stanjih priporocam redno vsakodnevno gibanje na svežem zraku, vsaj 1 uro hoje ali katerekoli druge aktivnosti (vrtickanje, kolesarjenje, tek …). Nadalje priporocam, da se tekom dneva cim bolj zamotimo, da nimamo casa in prostora za premlevanje raznih misli in skrbi, kar pomeni, da si urnik oz. potek dneva dolocimo že dan prej in se ga tudi držimo. Veliko pomaga tudi strategija, da se vprašamo, ali je ta skrb oz. misel za nas koristna. Najveckrat nam tesnobne obcutke povzrocajo za nas nekoristne skrbi, na katere ne moremo neposredno vplivati. Že ce smo sposobni v taki situaciji se vprašati, na kaj lahko vplivam, smo že veliko naredili, saj se hkrati že zavedamo, da nismo vsemogocni in da nimamo vpliva na vse izide, dogodke. Ta obcutek nas razbremeni, postane nam lažje. Zelo pomembno pri anksioznih motnjah je tudi sprošcanje. Zato svetujem, da tekom dneva cim veckrat globoko zadihamo in si vzamemo cas za aktivnosti, ki nas sprošcajo. Ljudem, ki se v teh dnevnih jacajo vsiljive negativne misli, še posebej priporocam, da si naredijo nacrt dneva, saj bodo s tem pustili manj prostora za premlevanje negativnih misli in pretiranih skrbi. Ljudje se v osami srecujejo sami s sabo, svojim preteklim življenjem ter po drugi strani negotovo situacijo v prihodnosti. Ce bodo dan prepušcali, da poteka sam od sebe, bodo imeli prevec casa za premlevanje nepotrebnih skrbi, negativnih misli, s tem bodo jacali tesnobo, depresijo in druge duševne motnje. Kakšen je osnovni nasvet za vse nas, da bo naš vsakdan, cetudi nekoliko omejen z ukrepi, vendarle lep in miren? Kot osnovno vodilo bi priporocala, da si dan vnaprej strukturiramo. To pomeni, da si za vsak dan dolocimo, kaj so naša osebna prioritetna opravila in obveznosti. Priporocam, da se družinski clani med seboj odprto pogovorijo o svojih željah, pricakovanjih, potrebah in se skušajo pri izpolnjevanju teh med seboj uskladiti. Sedaj je koncno prišel tudi cas, da skrbimo za ravnovesje med opravili, ki jih moramo opraviti, ter med prijetnimi dejavnostmi, ki si jih želimo že dalj casa postoriti, pa si zanje nikakor nismo vzeli casa. V družinskem krogu je v teh casih izrednega pomena medsebojna komunikacija, da spregovorimo o medsebojnih pricakovanjih, saj sicer prihaja do konfliktov prav na racun napacnega razumevanja. Veliko casa preživljamo en z drugim, zato je koristno za medosebne odnose tudi to, da si družinski clani pustijo med seboj cas in prostor, ki ga potrebuje vsak zase, a hkrati tudi dolocijo obveznosti, ki jih bo imel vsak clan. Bralke in bralce vabim, naj ne odlašajo ter naj za pogovor poklicejo na telefonsko število 031 363 448 ali se oglasijo po elektronski pošti na naslov polona. cernigoj@zd-po.si. ERIKA DEKLEVA, RKS OZ Postojna – Pivka Kakšne so vaše naloge in kje vse ter na kakšen nacin pomagate? Naša organizacija je od samega zacetka pandemije aktivno vkljucena v delo; naše delo se namrec ni koncalo in želeli smo poskrbeti za vse tiste, ki so že sicer v naših evidencah kot socialno ogroženi, kot tudi za tiste, ki so morali zaradi karantene ostati doma in niso imeli sorodnikov, ki bi jim lahko pomagali; hrano, higienske pripomocke in maske smo s pomocjo prostovoljcev delili na našem sedežu, vecino pa smo dostavili ljudem na dom. Kakšen je bil odziv/ sodelovanje prostovoljcev? Odziv prostovoljcev je bil velik, oglasili so se nam tudi ljudje, ki sicer ne delajo v programih naše organizacije, pa so sedaj želeli pomagati. Posebej moram izpostaviti naše prostovoljce - bolnicarje skupnih ekip RKS OZ Postojna - Pivka in Obcine Pivka, ki so ves cas aktivno sodelovali na mejnih prehodih Krvavi potok in Fernetici in ljudem ob vstopu v našo državo merili temperaturo. To delo je namrec do preklica potekalo vsak dan v treh izmenah in naši clani so ga opravljali prostovoljno in poleg svojega rednega dela, zato tudi s tega mesta - iskrena HVALA! Sodelovali smo tudi pri sprejemu naših državljanov iz tujine, ko so morali najprej v 14 dnevno karanteno. Zahvaliti se moramo tudi Obcini Pivka, saj je našim paketom dodala še mila in detergent za posodo, v naslednjih dneh pa bomo z njihovo donacijo poleg paketov ljudem lahko ponudili tudi meso. Kdo se lahko na vas obrne po pomoc in kakšno? Na nas se še vedno lahko obrne vsak, ki je socialno ogrožen, vsak, ki prejema denarno-socialno pomoc ali varstveni dodatek. Zavedamo se, da je pandemija korenito spremenila naš vsakdan in zato bodo našo pomoc potrebovali tudi drugi, ki se bodo zaradi zmanjšanih financnih sredstev ali celo izgube službe soocali z novimi izzivi. Kako ocenjujete razmere/ potrebe, ki se bodo med obcani pojavile po umiritvi trenutnih razmer? Trenutno težko ocenim razmere oziroma potrebe, ki se bodo med obcani pojavile po umiritvi trenutnih razmer, saj bodo mocno odvisne od dolžine trajanja zaustavitve življenja, kot smo ga poznali. Nanje se bomo, tako kot vedno, odzvali po naših najboljših moceh. Glede na to, da so ljudje pripravljeni pomagati, pomaga pa tudi država in mnoga podjetja, verjamem, da bo to ena izmed kriz, ki jo bomo prebrodili, kot smo že tudi kakšno drugo v preteklosti, vsekakor pa bomo veseli vseh donacij, ki nam jih bodo namenili ljudje ali podjetja za naše obcanke in obcane. MILKA SMRDEL TOPIC, JULKA DEKLEVA, Župnijska Karitas Pivka Kakšno vlogo ima vaša organizacija v zadnjih tednih? Ko je obcina Pivka zacela z izvajanjem ukrepov zoper širitve virusa Covid 19, smo pristopili kot logisticni podporni clani Civilne zašcite. Zaceli smo tesno sodelovati s predstavniki Civilne zašcite in Obcine Pivka. Vsak je v okviru svoje pristojnosti pokrival podrocja, ki jih strokovno najbolje obvlada. V tem sklopu je bila naša zadolžitev, da poskrbimo za delitev hrane za naše obstojece prejemnike in še dodatno za družine in posameznike, ki so se zaradi nastalih kriznih razmer znašle v težavah. Te se niso kazale samo v strahu pred nevidnim in zloglasnim virusom ter z neštetimi informacijami o hitrem in nenadzorovanem širjenju bolezni, temvec tudi z nenadnim zaprtjem šol in vrtcev. Številni otroci so ostali brez rednih malic in toplih obrokov, ki so jih sicer bili deležni v šolah in vrtcih. Zaznali smo stisko družin, ko so nenadoma morali vsi clani ostati doma, s tem se je zelo povecala poraba hrane. O teh težavah in stiskah družin smo se pogovarjali tudi z obcino, ki nam je priskocila na pomoc z nabavo mesa. Tako smo pakete obogatili s pišcancjim mesom, milom in tekocino za pomivanje posode. Sodelavka Karitas, ki je sicer zaposlena v OŠ Pivka, je pri vsaki delitvi hrane prejemnike povprašala, kako je z otroki in njihovim šolanjem na daljavo. Mnogi so ob tem izrazili dodatno težavo z neopremljenostjo ali slabo opremljenostjo z racunalniško tehnologijo. Te težave staršev in otrok smo posredovali vodstvu OŠ Pivka, ki je družinam posodilo vec šolskih tablicnih racunalnikov. Kljub vsemu pa imajo pri ucenju na daljavo nekateri otroci veliko težav. Zato smo se odlocili, da bomo nudili ucno pomoc v naših prostorih. Pomoc se bo izvajala dvakrat tedensko ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov. Za kako številcno skupino ljudi, ki so nesebicno pomagali pri številnih nalogah, gre? Pri organizaciji dela župnijske Karitas Pivka smo v teh kriticnih razmerah sodelovali skoraj vsi. Ker pa je vecina clanov Karitas starejših in v trenutni situaciji so bili oni ogrožena skupina, smo se odlocili, da se za delitev hrane in neposredni stik z uporabniki izbereta dve mlajši sodelavki. K sodelovanju so se nam javljali tudi mlajši prostovoljci. Njihove naloge so bile predvsem dostava hrane tistim, ki niso mogli ali niso smeli ( ce so bili v karanteni) priti hrano osebno prevzeti. S kakšnimi izzivi se soocate? Za nas je bil najvecji izziv neposredna izpostavljenost. Prostovoljke smo se zavedale, da ob vsakem stiku pride lahko do okužbe, vendar karitativni delavec ne sme sebe postavljati na prvo mesto. Po tem nacelu smo se zavestno odlocile za pomoc ljudem v stiski in zanemarile skrb zase. Ves cas smo uporabljale zašcitno opremo, da smo zavarovale sebe in prejemnike. Ob prvih delitvah smo imele smolo z vremenom. Bile smo izpostavljene zelo nizkim temperaturam in celo snegu. Predaje prehranskih paketov so namrec potekale zunaj pred skladišcem in še vedno potekajo na tak nacin. Sodelavke smo timsko sodelovale, bile smo hitre in ucinkovite. Vse prejemnike smo prijazno sprejele, se z njimi spodbudno pogovorile, jih potolažile v njihovih skrbeh. Prejemniki so naš trud in požrtvovalnost opazili in nam bili hvaležni. To nam je dalo dodaten zagon, pozitivne obcutke in moci za nadaljnje delo. Njihovi zadovoljni obrazi so nam najvecja potrditev, da delamo tisto, kar je prav. Kdo se lahko na vas obrne po pomoc in kakšno? Na nas se lahko obrnejo vsi obcani naše obcine. Vsi, ki so se znašli v kakršnikoli stiski. Bodisi, da je to materialna, socialna ali psihološka stiska. Poskrbimo, da prejemniki dobijo hrano, higienske pripomocke, lahko tudi oblacila in obutev. Pomagamo tudi s svetovalnimi pogovori in jih usmerjamo na ustrezne inštitucije. Kako vam lahko pomagamo ostali (hrana, potrebšcine, denar)? Vsi nam lahko pomagajo z raznimi donacijami, kot so : • zbiranje hrane in higienskih pripomockov v košarice v Sparu in Mercatorju, • zbiramo tudi oblacila in obutev, ampak tu bi radi poudarili, da morajo biti ta dobro ohranjena, cista in urejena, • lahko pa nam na naš racun nakažete tudi denarna sredstva. Kako ocenjujete razmere/ potrebe, ki se bodo med obcani pojavile po umiritvi trenutnih razmer? Glede na to, da trajajo vsi ukrepi res že dolgo in tudi nekatera podjetja še vedno niso zagnala svoje proizvodnje, so naša predvidevanja, da se bodo posledice cutile dolgo. Pricakujemo lahko veliko gospodarsko krizo, ki bo dolgo casa trajala. Gotovo bo veliko ljudi ostalo brez zaposlitve. To pa posledicno pomeni, da lahko pricakujemo povecano število prejemnikov oziroma ljudi, ki bodo potrebovali razlicne vrste pomoci. Upamo, da bomo zmogli vse izzive uspešno premagovati in poskrbeti za vse, ki bodo potrkali na naša vrata. Kot vemo, sta panogi gostinstva in turizma med najbolj prizadetimi panogami sploh, v casu korona virusa. Kako se gostinci soocajo s tem problemom, smo povprašali našega gosta Boruta Belcica, ki je cel cas karantene aktiven s svojim obratom družbene prehrane. Borut, kako vas je zadela ta situacija? Seveda tega niti v sanjah nismo pricakovali, najbrž tako, kot noben drugi ne. Nekaj casa, nekaj dni sem bil doma, opravil nekaj hišnih del, malo pospravil po parcelah in podobno, nakar mi žilica ni dala miru in sem razmišljal, na kakšen nacin bi lahko vseeno nekaj poceli. In kako je delo izgledalo potem? Seveda ... problemi s prehajanjem obcinskih meja, zaprtje vseh gostinskih obratov, prepoved druženja in podobno na prvi pogled izgledajo kot brezizhodna situacija, vendar smo se potem odlocili, da bi zaceli s pripravo in razvažanjem hrane na dom. Pravzaprav zelo hitro sprejeta odlocitev se je izkazala za vec kot pravilno ... v kuhinji ob upoštevanju razdalje in vseh ostalih ukrepov ni težav z delom, primerno vozilo sem tudi že imel, malo smo se znašli s »propagando« in reklamo in to je to. Komu pa najvec vozite, prodajate? Dejansko komurkoli, ce to želi, poklice in naroci. Narocila prihajajo tako s strani privatnih strank, narocnikov kot tudi s strani razlicnih podjetij, ki se jim na tem mestu iskreno zahvaljujem. Prav tako bi rad namenil posebno zahvalo županu oziroma Obcini Pivka ter štabu Civilne zašcite. Z vsemi temi smo te dni tesno sodelovali in moram reci, da so mi bili v veliko oporo in pomoc. Dela smo imeli veliko in na ta nacin upad prometa in prodaje ni bil tako izrazit, kot bi lahko bil. Kakšne pa so tvoje izkušnje z odzivi ljudi, kako se ti zdi, da so se na vse to odzvali? Kar se tice krize, seveda ... v zacetku se je cutila ta zaskrbljenost in strah, ker ni nihce pravzaprav vedel, kaj nas je zadelo in od kod je priletelo, vendar moram povedati, da so se ljudje že po nekaj dneh, novi situaciji prilagodili, da vidim, da spoštujejo sprejete ukrepe in da nas ob dostavi domov vsi srcno in lepo pozdravijo, povejo kakšno aktualno šalo in prav cuti se ta neka hvaležnost, povezanost in optimizem. Nihce pa ne vabi noter »na kavo« ali sili v bližino s pogovorom, zares pohvalno. Na dostavo hrane, kakšno kosilo in podobno se da najbrž še vedno narociti? Seveda in veseli bomo tega. Ce nas poklicete na telefonsko številko 051/386-321, se bomo vse pogovorili, lahko vam pa tudi za konec vikenda pošljemo na SMS naš menu za naslednji teden. MARJAN ŠKVARC, župnik v Pivki DOBRO SMO SE DRŽALI »Za nami je izkušnja, kot je še ni bilo, kar stoji cerkev v Št. Petru. In to je že kar dolgo. Prvic je namrec bila omenjena davnega leta 1300. Od takrat se ni nikoli zgodilo, da bi bila zaprta za vernike. Ravno nasprotno. V casu velikih stisk, kot so razlicne naravne nesrece, vojne, … je bila prav naša cerkev kraj, kjer so se ljudje zbirali, utrjevali medsebojne vezi, našli tolažbo in pogum. Letošnja velika noc je bila brez primere. Res je, da smo lahko spremljali obrede preko televizije in interneta. Ampak to je dalec od žive, neposredne izkušnje skupnosti, ki se gradi in hrani v skupnem praznovanju. Tudi zame osebno so bili to zelo mucni dnevi. Moje osnovno poslanstvo v tem kraju je molitev in blagoslavljanje. Kar lahko delam tudi sam, osebno, zasebno. In se v duhu povežem z ljudmi, ki so mi zaupani v duhovno oskrbo. V Cerkvi imamo razlicne vrste duhovnihpoklicev. Poslanstvo nekaterih je življenje v samoti, usmerjenost v meditacijo, kontemplacijo – ne zase, pac pa za druge. Toda jaz nisem pušcavnik. Bistvo mojega poklica je živeti in delati med ljudmi in z ljudmi. Kratka osama je sicer nekaj casa zanimiva. Lahko narediš stvari, ki si jih prej odlašal in zanje nisi imel casa. Toda kmalu živo zacutiš, kako ti manjka tvoje normalno delo. In kako ti manjka skupnost, s katero bi hodil tisto pot odpovedi, premišljevanja, molitve v postnem casu tja do veselja in praznika velikonocnega jutra. To je zdaj za nami in Bog daj, da se ne bi nikoli ponovilo. Sem pa osebno vesel in ponosen, da smo se dobro držali. Da smo ohranjali red, disciplino, da smo se pokazali solidarni, pozorni. Verjamem, da so se naše vezi tudi v teh nenavadnih razmerah še bolj utrdile in oplemenitile. Vsem želim, da bi ohranjali spomin na to izkušnjo, ko smo zacutili, kako majhni smo kljub vsej znanosti in tehnološkim možnostim. In kako dragocen je cas, ki ga preživimo drug z drugim in drug za drugega. Tedni pred nami bodo drugacni, kot smo si jih predstavljali pred pol leta. Verjamem, da jih lahko naredimo drugacne v pomenu bolj kvalitetnega življenja. Je življenje lepše, ce imaš manj? Manj dogodkov, manj potovanj, morda tudi manj zaslužka? Da. Lahko je lepše. Ce se ti seveda odprejo oci in opaziš, kaj te v resnici izpolnjuje in osrecuje in kako malo je potrebno, da nekoga ob sebi osreciš.« JANA GRŽINIC, podžupanja STRAH IN POGUM »Že konec prejšnjega leta in takoj v zacetku 2020 smo lahko spremljali svetovno dogajanje v zvezi z novim covid-19 virusom. Najprej pretresljive posnetke s Kitajske, ki so se zdeli zelo dalec od nas. Kasneje pa že bliže, iz Italije in takrat je zadeva postajala bolj resna. Težko je bilo verjeti, da prihaja virus tudi k nam, da bo razglašena epidemija in kakšne posledice bo povzrocil zaradi svoje velike nalezljivosti in posledic na zdravje ljudi. Moj prvi obcutek, ko so bili v naši okolici potrjeni prvi okuženi, v državi pa smo imeli prve žrtve, je bil strah. Zase, za bližnje, prijatelje, sodelavce, prihodnost. V tovarni smo hkrati že cutili gospodarske posledice epidemije v Italiji. Potem so v veljavo vstopali ukrepi za zajezitev epidemije; na nivoju države in vzpostavitev Civilne zašcite v obcini. In takrat ni bil vec cas za strah, prihajal je cas poguma. Doma in na delovnem mestu smo se držali ukrepov, bili odgovorni do sebe in drugih. Praznovali smo mirno, res družinsko Veliko noc. Življenje se je spremenilo, vsaj zame umirilo. Pomembne so postajale druge vrednote. Doma smo spremljali rezultate testov pri nas in opazovali širjenje virusa po drugih državah. Prehodili smo lokalne sprehajalne poti ZGLEDNA TOCKA Pivka je bila že kmalu po zaprtju meja in sprejetju ukrepov soocena s pojavom nekaj primerov korona virusa pri nas. Morda je tudi to dejstvo pripomoglo k temu, da so ljudje zelo pozitivno in resno vzeli sprejete ukrepe in se jih tudi strogo držali in to pocno še naprej. Rezultat pravzaprav ne bi mogel biti boljši, saj po prvih primerih do novih okužb in širitve virusa, vsaj do oddaje tega prispevka, ni prišlo, kar kaže na to, da se je delalo res sistematicno in predvsem to, da so ljudje vse skupaj sprejeli z razumevanjem in se držali predpisanih navodil. Fotografija, posneta pred Krpanovim domom, je bila posneta povsem slucajno, nehoteno in neplanirano. Gre za vrsto pred vstopom v pivško pošto. Kaže pa na to, da smo v Pivki obicajni ljudje in prebivalci navodila in ukrepe sprejeli zelo resno in smo lahko marsikomu za zgled. Silvo Celhar in ponovno spoznali, kako lepi so domaci kraji. V družini smo se bolj povezali in razumela sem stiske drugih, pri nas dveh upokojencev in najstnice; vsak s svojimi težavami in omejitvami. Imela sem cas razmišljati o družini, delu, nadaljnjih ciljih... Dneve je popestrilo politicno dogajanje. Ampak ko se odlociš za politicno delovanje, moraš biti pripravljen na zmage in poraze; uspehe in nizke udarce. Trenutno je širjenje virusa zaustavljeno. Življenje se bo pocasi vracalo v stare tire. Gospodarske posledice je, ne glede na ukrepe, težko predvideti. In na tem podrocju, pa tudi na nekaj ostalih, nas cakajo še izzivi. Ampak prva zmaga je za nami; od tukaj naprej naj nas vodijo pogum, enotnost, povezanost, solidarnost. In takrat bo strah odvec.« Doris Komen Horvat, Irena Margon, Silvo Celhar NASVETI IN POMOC OBCANOM PRIPOROCILA ZA SAMOZAŠCITNO RAVNANJE Štab Civilne zašcite Obcine Pivka priporoca nekaj navodil za samozašcitno ravnanje. Kako pride do okužbe? Do okužbe pride, ko so izpolnjeni trije pogoji: • prisoten je mikrob, ki povzroca bolezen, • tega mikroba mora biti v zadostni kolicini, • prisotna je oseba, ki je dovzetna za okužbo. Zmanjšati število virusa: Virusi skupine Corona ne spadajo med zelo odporne viruse: v naravnem okolju: ubije jih povišana temperatura (56 stopinj Celzija 10-15 minut), znižan ali zvišan pH, tudi že 24% alkohol, 5% NaOH (lužni kamen). Zato ne pozabimo na: • umivanje rok z milom, ko pridemo domov, • da se izogibamo dotikanja obraza, • redno cišcenje površin, s katerimi prihaja v stik veliko ljudi. Naš dom je za nas naša varnost, ce se bomo držali osnovnih pravil: • sezujemo cevlje, • slecemo vrhnja oblacila, • temeljito umijemo roke z milom, • nakupljeno sadje operemo v vodi z dodatkom sode bikarbone (le-ta razgrajuje tudi pesticide), • nakupljeno zelenjavo operemo v vodi z dodatkom kisa, • redno zracimo stanovanje. Ce smo se gibali v zelo okuženem okolju, lahko oblacila izpostavimo povišani temperaturi in vlagi v sušilnem stroju (dodamo mokro brisaco). Delovno mesto: - povecajmo razdaljo med sodelavci, - pri kontaktih z ljudmi nosimo masko ali imejmo fizicno pregrado, - v svoj delovni prostor ne dovolimo vstopanja drugih, - delajmo z rokavicami (s tem bomo zmanjšali število razkuževanj in dotikanj obraza), - izogibajmo se skupnim prevozom, oz. imejmo med prevozom z vec osebami maske cez usta in nos, - takoj ko zaznamo znake prehladnega obolenja, ostanimo doma. Svojo odpornost lahko dvignemo: • z rednim gibanjem na svežem zraku, • s cim manjšo izpostavljenostjo stresu, • z uživanjem nekaterih vitaminov (predvsem se priporocata vitamina C in D). Vitamin C je v limonah, pomarancah, marelicah, ali pa tudi v šumecih tabletah, vit. D dobimo na soncu pa tudi v tabletah ali kapljicah, • ko okrog nas krožijo mikrobi, ki napadajo grlo in dihala, se zelo priporoca tudi propolis in med, • uživati je potrebno tudi dovolj tekocine (dehidrirane sluznice so zelo lahko mesto vdora okužbe). Predvsem pa se izogibajmo zaprtim prostorom z veliko ljudmi in se ne dotikajmo obraza z neumitimi rokami. Pozitivne misli in dobra volja so velikega pomena. Obcinski štab CZ Pivka Neva Šemrov OGLASITE SE NAM, CE ŠE NIMATE SVOJE MASKE V kolikor kateri izmed obcanov še nima svoje maske, naj se obrne na vaško skupnost oziroma naj nam to sporoci na dežurno številko 051 649 450. Clani logisticne podpore štaba civilne zašcite mu bodo masko dostavili. Iskrena HVALA vsem prostovoljkam za njihov trud in prispevek k zajezitvi širjenja virusa. HVALA tudi vsem gospodinjstvom, ki so pristopila k šivanju mask, dokazali smo, da skupaj zmoremo res veliko. S sodelovanjem smo mocnejši. Obcina Pivka POMOC OB EPIDEMIJI TU SMO, DA VAS SLIŠIMO V casu izrednih razmer, ki jih je povzrocila epidemija korona virusa, se vsi soocamo z ukrepi, ki bodo pripomogli k omejitvi širjenja virusa, a hkrati bistveno vplivajo na naše življenje in delo. Razglasitev epidemije in posledicno ukrep samoizolacije sta pri marsikomu sprožila številne stiske. Osamljenost, financna negotovost in strah ne izbirajo. Pomoc pa lahko poišcemo tudi med štirimi stenami lastnega doma. Ce si želimo diskretnega pogovora in prijazne besede, se lahko obrnemo na Tvoj V aktivnosti za omilitev posledic se pridružuje tudi RRA Zeleni kras, d.o.o. , ki vsem zainteresiranim nudi pomoc pri telefon. Na drugi strani linije se vam bo oglasila prostovoljka ali prostovoljec in vam prisluhnil/a. interpretaciji Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane Urnik dežurstev v casu epidemije: in gospodarstvo (ZIUZEOP) ter svetovanje glede uveljavitve PONEDELJEK, TOREK in PETEK pravic, ki iz njega izhajajo. Za vec informacij se obrnite na: RRA Zeleni kras, d.o.o., Precna ulica 1, Pivka. 08.00 do 11.00 15.00 do 18.00 20.00 do 22.00 e-mail: info@rra-zk.si telefon: 05 721 22 40 SREDA in CETRTEK NOCNO DEŽURSTVO 08.00 do 11.00 sreda in cetrtek: 12.00 do 19.00 20.00do 22.00 od 22.00 do 07.00 SKUPAJ SMO MOCNEJŠI Center za socialno delo Primorsko-Notranjska je z 20. aprilom vzpostavil skupaj s prostovoljci projekt »Skupaj smo mocnejši«. CE POTREBUJETE NASVET POLICIJE Da bi z nasveti pomagali ljudem o novih ukrepih za zajezitev epidemije bolezni covid-19, smo vzpostavili posebno Glavni namen projekta je nudenje psihosocialne podpore preko telefonskih pogovorov (razbremenilni pogovori, psihosocialna pomoc, pomoc starejšim pri iskanju razlicnih informacij, zmanjšanje obcutka osamljenosti …). Za telefonske pogovore so prostovoljci na voljo na telefonski številki 041/434 012 od ponedeljka do petka med 11.00 in 19.00 uro. Z istim namenom je prav tako ustanovljena nova skupina na Facebook strani »Skupaj smo mocnejši«, kjer prostovoljci dnevno objavljajo razlicne vsebine. CSD PRIMORSKO-NOTRANJSKA Ekipa »Skupaj smo mocnejši« kontaktno telefonsko številko in e-naslov. Kontaktna telefonska številka je 01 514 70 01. Poklicete nas lahko vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah, med 7. in 19. uro. Lahko pa nam tudi pišete, in sicer na elektronski naslov info.koronavirus@policija.si. Prisluhnili vam bomo in vam poskušali v cim krajšem casu odgovoriti na vaša vprašanja, ki se nanašajo na delo policije, oziroma vam pomagati s koristnimi informacijami in nasveti. Opozorilo! Za primere, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje policije, nas poklicite na telefonsko številko policije za klic v sili 113. Generalna policijska uprava SPOMINCICA NA DRUŠTVO VITA PIVKA VOLJO ZA POMOC SVETUJE IN POMAGA Spomincica – Alzheimer Slovenija je sploh glede na razmere zadnje tedne zelo aktivna. Zaradi vseh stisk, ki jih ljudje doživljajo, so v tem casu podaljšali delovanje svetovalnega telefona. V kolikor svojci ali osebe z demenco potrebujete nasvet, podporo, razumevanje, ideje za aktivnosti doma ali razrešitev dilem, s katerimi se soocate, so vam na voljo na: svetovalnem telefonu 059 305 555 vsak dan (tudi med vikendi) med 09. in 18. uro in preko e-pošte svetovanje@spomincica.si. Na spletni strani in Facebooku pa vsakodnevno objavljajo urnik za celoten dan z nasveti, kako ohraniti dnevno rutino, ki je za osebe z demenco priporocljiva. Korona virus je spremenil nacin dela tudi v Društvu Vita Pivka. Zdaj so z uporabniki v stiku le preko telefona ali interneta, pri tem pa jim pomagajo tudi štirinožni prijatelji. Vsak delovni dan so jim na voljo po deset ur, po potrebi še v soboto in nedeljo. Zavedajo se namrec, da v tem posebnem casu mnogi potrebujejo psihosocialno pomoc in psihološko podporo. Nemalo je tudi splošnih inštrukcij in svetovanj »za življenje« po programu POMAGAJMO (sebi in drugim). Topla beseda, socuten pogovor in prijazno ter strokovno iskanje rešitev za doloceno težavo so kljucnega pomena za boljše pocutje tistih, ki potrebujejo pomoc. Ce bomo držali skupaj, pomagali drug drugemu po svojih najboljših moceh in upoštevali sprejeta pravila, bomo uspešno prestali to krizno situacijo. Društvo Vita Pivka POMOC DRUŽINI NA DOMU V CASU EPIDEMIJE Pandemija korona virusa Covid 19 se je zarezala v vse pore našega življenja. Še posebej se je to pokazalo pri tako imenovanih ranljivih skupinah. Tokrat govorimo o starejši populaciji - uporabnikov storitev pomoci družini na domu. Kljub vsem medijskim novicam smo dejansko padli v nove razmere tako rekoc nepripravljeni. Ceprav smo se v polnosti zavedali, da tej situaciji ne moremo uiti in smo še pred razglašeno pandemijo zaceli povecevati narocila dodatne zašcitne opreme za varno izvajanje nege in oskrbe naših uporabnikov, smo žal bili za trenutek prepozni in se ni bilo možno v polnosti opremiti z vsemi potrebnimi pripomocki. Glede na navodila in priporocila pristojnih služb smo morali pomoc organizirati le s polovico zaposlenih. Izvajanje storitve se je moralo organizirati racionalno, s cim manjšimi neposrednimi stiki. V casu trajanja epidemije se izvajajo zgolj storitve, katerih opustitev bi lahko imela negativne posledice za zdravje uporabnika ali bi celo ogrozila njegovo življenje. Glavno vodilo in skrb je bila potreba po zagotovitvi varnosti in zdravja tako za uporabnike in njihove svojce, kot za zaposlene oskrbovalke in njihove družine. Takoj smo se obrnili na svojce in se dogovorili za zacasen prevzem oskrbe svojih ostarelih sorodnikov. Opravljenih je bilo ogromno klicev in prošenj za nabavo zašcitne opreme. Tukaj nam je priskocila na pomoc tudi Obcina Pivka oz. njena civilna zašcita, ki nam je in nam še vedno pomaga z zašcitno opremo. Naši uporabniki so sicer ostali brez dogovorjene pomoci - govorimo o prikrajšanih storitvah s podrocja gospodinjske pomoci in prav tako pomembnih socialnih Projekt “Starosti prijazna obcina” stikih, pa vendar se vseskozi trudimo, da nujnih, življenjsko pomembnih storitev ne opušcamo. Po strokovni presoji nudimo oskrbo pri življenjsko nujnih opravilih in pri prinosu toplih obrokov vsem, ki le-to potrebujejo in tudi nimajo svojcev, ki bi se lahko vkljucili v pomoc in oskrbo. Poleg tega pa tudi ne moremo mimo dejstva, da je kar nekaj uporabnikov ostalo brez možnosti oskrbe, kar se nanaša na oskrbo z živili, zdravili, z bancnimi storitvami. Glede na sprejete ukrepe na državni ravni jim kljub veliki želji le-te nismo mogli zagotoviti. Na tem mestu gre velika zahvala Obcini Pivka, ki je omogocila svojim obcanom ter tako tudi našim uporabnikom, da niso ostali brez nujnih življenjskih potrebšcin ne glede na to, ali so zmožni takoj poravnati racune. Dalj casa kot trajajo ukrepi, vedno bolj zaznavamo stisko pri uporabnikih, ki se najbolj izkazuje v osamljenosti zaradi okrnjenih socialnih stikov s svojimi bližnjimi kot tudi krajših obiskov socialnih oskrbovalk. Hvala Obcini Pivka, hvala vsem svojcem za njihovo pomoc in razumevanje, postali ste odlicni partnerji pri oskrbi svojih starejših svojcev. Hvala vsem uporabnikom, ki ste posledice trenutnih razmer sprejeli z razumevanjem. Posebna zahvala pa gre vsem socialnim oskrbovalkam, ki ste premagale strah, negotovost, tesnobo, ki je zelo na hitro postala stalnica na vseh podrocjih našega življenja. Hvala vam za vaše odlicno in srcno opravljanje dela, v katerem vidite smisel in ga doživljate kot življenjsko poslanstvo. Koordinatorka službe pomoc družini na domu Zvonka Mejak Premrl NAPOTKI ZA STAROSTNIKE IN NJIHOVE BLIŽNJE Kot veste, ste starostniki v casu te epidemije ena najbolj ranljivih skupin, zato je toliko bolj pomembno, da se vi in vaši svojci (tudi mladostniki in otroci v istem gospodinjstvu) držite ukrepov in priporocil. Vsak clovek, ki ga srecate in povabite v ožji krog, ima namrec svoj krog ljudi, s katerimi se srecuje in ti zopet svoj krog ljudi, kar pomeni, da ce se okuži samo en clan te verige, je možnost okužbe tudi za vas in za vaše svojce vecja. Gibanje v prostorih, kjer se zadržuje veliko ljudi (nakupi, obiski na banki, pošti, itd.), omejite na nujno; ce je le možno, naj gre po opravkih mlajši in najbolj zdrav clan gospodinjstva, ki naj od ljudi, ki jih sreca, drži vsaj 1,5 m razdalje. Hkrati skrbite za dobro higieno rok: vsakic, ko se vrnete domov, si umijte roke z milom. Svetujemo vam tudi, da skrbite za svojo odpornost in odpornost svojih bližnjih: ce ste zdravi, svetujemo redno hojo ali drugo telesno vadbo doma ali na prostem (vendar bodite tudi pri tem pozorni, da se držite predpisane omejitve gibanja ter greste ven le s tistimi, s katerimi živite skupaj – torej v istem gospodinjstvu, do ostalih ljudi pa ves cas držite vsaj 1,5 m razdalje). V tem casu je še posebej pomembno, da skrbimo drug za drugega. Bolj kot kdaj koli so pomembni vaši stiki z osamljenimi ter ostarelimi v vašem kraju. Ceprav se v naslednjih tednih ne boste srecevali, vas prosimo, da vzdržujete redne stike po telefonu. Tako boste lahko dovolj zgodaj ugotovili, ce kdo – zaradi pomankanja hrane ali bolezni – potrebuje pomoc, drug drugemu pa boste tudi v oporo. (Koronavirus se po telefonu ne širi.) Strah naj ne bo ovira, da bi pomagali bližnjemu, lahko pa nas opomni, da je pri pomoci treba ravnati preudarno. V kolikor zboli kdo od vas ali vaših bližnjih, se ravnajte v skladu z navodili NIJZ. V primeru suma na okužbo ali v kolikor bo pri kom okužba potrjena in bo svetovano zdravljenje doma, ga/jo – ce je le možno – osamite v posebno sobo; izolacijo v vikendih ali drugih osamljenih stavbah zaradi pomanjkanja možnosti pomoci ob bolezni odsvetujemo, prav tako izolacija zunaj v teh vremenskih razmerah ne pride v poštev, saj slabe razmere poslabšajo vsako okužbo. Za bolne je ne glede na vrsto okužbe treba skrbeti. Z namenom zmanjševanja širjenja okužbenaj za bolno osebno skrbi le ena oseba, ce je možno, tisti, ki je najbolj zdrav in ima najmanj pridruženih bolezni. Ostali naj se stika izogibajo. V kolikor sumite, da je zbolel nekdo izmed osamljenih ljudi, s katerimi ste v stiku po telefonu, se uskladite med seboj (posebej v kolikor je s to osebo v stiku vec ljudi) in organizirajte, da gre do te osebe ter ji pomaga le en, najbolj zdrav clovek oz. se držite navodil pristojnih organov (na obcinskem nivoju pomoc organizira Civilna zašcita, na katero se lahko obrnete z vprašanjem, kako postopati, po vsej Sloveniji pa pomoc ranljivim skupinam nudi tudi Slovenska Karitas). Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje OBVESTILA DELOVANJE OBCINSKE UPRAVE Obcina Pivka obvešca obcane, da je sprejemna pisarna Obcine Pivka v casu uradnih ur ponovno odprta. Stranke se sprejema za prevzem obrazcev in oddajo vlog. Uradne ure sprejemne pisarne so: • Ponedeljek: od 8.00 do 11.00 in od 13.00 do 15.00 • Sreda: od 8.00 do 11.00 in od 13.00 do 17.00 • Petek: od 8.00 do 11.00. V kolikor je le mogoce, pa vloge pošiljajte v elektronski obliki na naslov obcina@pivka.si, saj tako v najvecji meri varujete svoje zdravje in zdravje naših zaposlenih. Kontakti z zaposlenimi javnimi uslužbenci so mogoci preko telefona ali elektronske pošte. Kontakti zaposlenih so v naslednji povezavi: https://www.pivka.si/objave/230. Za dodatne informacije lahko poklicete 05 7210 100 ali pišete na elektronski naslov obcina@pivka.si. Vstop v obcinsko stavbo je mogoc samo z uporabo maske, ob vstopu si razkužite roke in upoštevajte posamicni vstop ter ustrezno razdaljo 1,5 m. OBVESTILO KNJIŽNICE Skladno z dogovorom Združenja slovenskih splošnih knjižnic in Ministrstva za kulturo sta se osrednja knjižnica v Postojni ter enota v Pivki za uporabnike odprli v ponedeljek, 4. maja. Zaradi zagotavljanja varnosti zaposlenih in uporabnikov je vstop v knjižnico omejen na omejeno število obiskovalcev z upoštevanjem varnostne razdalje. Uporabniki si lahko gradivo izposojajo po predhodnem telefonskem narocilu ali rezervaciji, prosti pristop do gradiva do nadaljnjega ni mogoc. Vljudno vas prosimo, da z vracilom knjig ne hitite, saj ZAMUDNINE NE BOMO OBRACUNAVALI DO KONCA MAJA. Vracilo in izposoja gradiva POTUJOCE KNJIŽNICE do nadaljnjega nista mogoca, o zacetku njenega obratovanja vas bomo pravocasno obvestili. Hvala za razumevanje in lepo pozdravljeni! Knjižnica Bena Zupancica Postojna SOPOTNIKI SO PRICELI S PREVOZI Zavod Sopotniki in Obcina Pivka obvešcata, da so z 18. majem Sopotniki priceli z omejenim izvajanjem storitve pod posebnimi pogoji, skladnimi s smernicami, ki jih priporoca NIJZ in strokovna sodelavka iz podrocja zdravstva, ki pozna delovni proces v organizaciji. Prioritetno bomo izvajali prevoze k zdravnikom na in zdravniške preglede. V zacetnem obdobju ponovne vzpostavitve bomo vozili ob ponedeljkih, sredah in petkih. Vozili bomo po najvec tri uporabnike dnevno, posamicno - to je po en uporabnik v vozilu. Delovni cas, znotraj katerega bomo prevoze v zacetnem obdobju izvajali, bo v enoti Pivka od 7. do 12. ure. Vse informacije starejši prejmete na telefonski številki enote 051 657 555 pri zaposleni koordinatorki enote v delovnem casu enote. Glede na hitro se spreminjajoce razmere (sprošcanje ukrepov, ukrepi pomoci, delovanje zavodov…), spremljajte aktualne informacije v obdobju epidemije na uradnih spletnih straneh ministrstva ter zavodov, Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter spletni strani Obcine Pivka. OBVESTILO O ORGANIZACIJI DELA V ZDRAVSTVENEM DOMU POSTOJNA V povezavi z nastalo epidemiološko situacijo v Sloveniji se je v Zdravstvenem domu Postojna od 04. 05. 2020 dalje spremenil nacin dela v ambulantah glede na naslednja navodila. SPLOŠNA NAVODILA Priceli smo z izvajanjem tudi nenujnih pregledov v vseh ambulantah za paciente brez znakov okužbe z virusom COVID-19. V kolikor boste imeli znake, ki bi lahko kazali na možnost okužbe z novim z virusom COVID-19, boste napoteni na posvet k svojemu izbranemu zdravniku ali v COVID ambulanto in bo pregled zacasno prestavljen na kasnejši termin. Za vse preglede boste morali biti naroceni. Dobili boste tocno uro pregleda, ki se je, prosimo, držite. Na pregled pridite z masko. Na vhodu v Zdravstveni dom vam bo medicinska sestra izmerila telesno temperaturo in izpolnili boste obrazec z vprašanji glede znakov okužbe s COVID-19. Ob uri, ko boste naroceni, vas bomo napotili v cakalnico. V cakalnici držite ustrezno medsebojno razdaljo. V primeru nujnosti spremstva bo dovoljen en spremljevalec. 1. Ambulanta družinske medicine, otroški in šolski dispanzer Priceli smo z izvajanjem nenujnih pregledov pri svojem izbranem zdravniku ali pediatru. Ambulante obratujejo v dopoldanskih turnusih od 7.00 – 15.00 ure. V ambulante družinske medicine poklicite med 7.00 - 8.30 uro ter med 12.30 - 13.30 uro svojega izbranega zdravnika za urejanje kakršnihkoli zdravstvenih težav ali narocanje na pregled. 2. COVID ambulante za odrasle V ambulanti delamo vse dni v tednu od 11.00 – 19.00 ure na lokaciji pred ambulanto NMP (šotori). Ambulanta je namenjena pregledom pacientov s simptomi, ki bi lahko pomenili okužbo z virusom COVID-19 (povišana telesna temperatura, kašelj, težko dihanje, prebavne težave, stik z okuženim, prihod iz tujine …). V to ambulanto vas bo napotil vaš izbrani zdravnik. Ob sobotah, nedeljah ali praznikih delamo od 9.00 - 17.00. Za narocanje poklicite na tel. št. 05/7000 412 ali 05/720 45 40 in se na pregled predhodno narocite. Vse preglede v COVID ambulanti bomo opravljali po predhodnem narocilu z ustreznim casovnim razmikom (naroceni na uro). 3. COVID ambulanta za otroke V kolikor bo potreben pregled bolnih otrok do 18. leta starosti z znaki okužbe zgornjih dihal, bodo le-ti preko svojega pediatra napoteni v COVID pediatricno ambulanto, ki deluje vse dni od 9.00 – 17.00 ure, sobote od 9.00 – 15.00 ure ter nedelje in praznike od 9.00 – 13.00 ure na lokaciji otroškega dispanzerja ZD Postojna. Za pregled v tej ambulanti se dogovori vaš izbrani zdravnik ali pediater. Ob sobotah, nedeljah in praznikih, ko vaš pediater ne dela, poklicite na tel. št. COVID pediatricne ambulante 05/7000 424 in se predhodno narocite na pregled. 4. Specialisticne ambulante Vse, ki ste že naroceni na pregled v specialisticne ambulante Zdravstvenega doma Postojna, bomo klicali na pregled in in preverila zdravstveno stanje glede znakov okužbe s COVID-19. Na dan pregleda boste šli ponovno skozi postopek preverjanja možnosti okužbe s COVID-19, saj bomo preglede opravljali le za paciente brez znakov okužbe. Priceli bomo z narocanjem novih pacientov v specialisticne ambulante po ustaljenem urniku, ki je objavljen na spletni strani. 5. Patronažna služba Patronažne obiske smo priceli izvajati pri pacientih brez znakov okužb s COVID-19 tudi za nenujne storitve. Opravljamo preventivo otrocnic, dojenckov in novorojenckov. 6. Rentgen Priceli smo opravljati storitve za vse paciente brez znakov okužb s COVID-19. Na storitev morate biti naroceni na uro. Narocate se lahko med 8.00 – 14.00 uro na telefon 05/7000 407 ali preko elektronske pošte rtg@zd-po.si ali preko obrazca na spletni strani www.zd-po.si. 7. Fizioterapija Pacienti, ki ste že naroceni, boste o datumu in uri pregleda obvešceni telefonsko po 17. 5. 2020.Vsi novo naroceni pacienti pustite napotnico za FTH (obravnavali bomo samo paciente pod zelo hitro) na telefonski centrali Zdravstvenega doma Postojna, po 04. 05. 2020 pa v nabiralniku za narocanje na fizioterapiji. 8. Razvojna ambulanta in Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Pacienti, ki ste naroceni v Razvojni ambulanti ali Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov, boste o datumu in uri pregleda obvešceni telefonsko. Narocanje novih pacientov izvajamo po ustavljenem urniku, ki je objavljen na spletni strani Zdravstvenega doma Postojna. Za posvet v Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov lahko poklicete na tel. št. 05/7000 440. Za narocanje v razvojno ambulanto poklicite ob torkih med 16.00 – 19.00 uro na tel. št. 05/ 7000 426. 9. Zobozdravstvo Zobozdravstvene ambulante v Pivki postopoma odpirajo svoja vrata. Zasebna zobozdravstvena ambulanta Mete Cesnik je odprta od 11.5.2020 dalje, ambulanta Marina Juriceva od 13.5.2020, zobozdravstvena ambulanta za otroke in mladino Sladane Martinovic pa od 18.5.2020. Vse ambulante delajo po obicajnih urnikih. Za vse ambulante velja: Nenarocenih pacientov ne sprejemajo. Ce ima kdo zobozdravstvene težave, mora nujno predhodno poklicati za termin. Pacienti morajo biti zdravi, brez simptomov znacilnih za Covid 19 in ne smejo biti v stiku s kom, ki je okužen. Zdravstvena postaja Pivka je zaklenjena, naroceni pacienti pocakajo pred vrati z masko in jih ob naroceni uri pridejo iskati pred vhod. 10. Antikoagulantna ambulanta Delo v antikoagulantni ambulanti bo potekalo kot doslej na novi lokaciji, v kirurški ambulanti v pritlicju. Prosimo, upoštevajte tocno uro pregleda. Dežurni »Korona telefon« je bil s 4. majem ukinjen. vam sporocili datum in uro pregleda. Dan pred pregledom prim. Irena Vatovec, dr. med., spec. druž. med. vas bo po telefonu poklicala medicinska sestra iz ambulante direktorica Spoštovane obcanke in obcani! Obcina Pivka 9. maja praznuje obcinski praznik v spomin na velicasten vseslovenski tabor, ki ga je organiziral naš rojak Miroslav Vilhar leta 1869 na Kalcu pri Zagorju. Letošnje praznovanje je nepricakovano nekoliko drugace, saj zaradi trenutnih razmer praznika ne moremo obeležiti kot obicajno s proslavo ter podelitvijo nagrad obcinskim nagrajencem. Kljub temu velja poudariti dosežke in pridobitve obcine, predstaviti nagrajence in se z optimizmom zazreti v prihodnost. Pretekli meseci so bili tako v naši lokalni skupnosti, kot tudi v državi in pravzaprav po celem svetu, usmerjeni v reševanje korona krize oz. v cim boljšo prilagoditev življenja nastalim kriznim razmeram. Menim, da smo se kljub vsesplošni nepripravljenosti v naši obcini dobro spoprijeli z epidemijo in z veliko angažiranosti, improvizacije in požrtvovalnosti uspeli nekaj doprinesti k temu, da se je naša država razmeroma uspešno prebila skozi najhujše obdobje. Letošnji obcinski praznik je priložnost, da se vsem, ki ste pomembno prispevali k uspešnosti spopada z epidemijo, zahvalim, tako osebno kot tudi v imenu naše celotne lokalne skupnosti. Moram izpostaviti, da je izjemno vlogo in z odliko svojo nalogo opravil naš štab civilne zašcite na celu s poveljnikom Jožetom Morelom ob aktivni in požrtvovalni podpori naše obcinske uprave z izjemnim angažiranjem direktorice obcinske uprave Mihaele Smrdel. Posebej so bili nevarnostim izpostavljeni tudi vsi naši zdravniki ob aktivni vlogi Zdravstvenega doma in direktorice Irene Vatovec, izpostaviti pa moram tudi prodornost našega regijskega štaba civilne zašcite na celu s poveljnikom Sandijem Curkom. V tej zahvali želim izpostaviti tudi zelo dobro angažiranost in odzivnost naše vlade, ki je v nezavidljivi situaciji prevzela vodenje države in nosi osnovne zasluge, da je naša država med najuspešnejšimi pri spopadanju s svetovnimi razsežnostmi pandemije. V naši obcini smo v teh kriznih razmerah vzpostavili posebno pozornost do najšibkejših – tistih starejših, ki na svojih domovih živijo sami in je bilazaradi omejitve gibanja ogrožena njihova najosnovnejša oskrba. Sistem je bil vzpostavljen z nesebicno pomocjo vaških skupnosti, Rdecega križa, Karitasa, Centra za socialno delo in prostovoljcev. Vsem res iskrena hvala! Zelo pomembno vlogo pa ste odigrale tudi vse prostovoljke šivilje, ki ste v najbolj kriticnem casu takoj vskocile v akcijo šivanja zašcitnih mask, ki smo jih ob vsesplošnem pomanjkanju lahko že v nekaj dneh na stotine odnesli v naš Zdravstveni dom, v našo porodnišnico, dom za ostarele in drugim nujno potrebnim. Tudi v imenu vseh, ki so maske dobili, iskrena zahvala. Epidemije še ni konec, pa vendar z optimizmom nadaljujemo z izvedbo nacrtovanih projektov, ki bodo izboljšali standarde za življenje v naši obcini. Poteka gradnja infrastrukture v Selcah in v Zagorju, obnavljamo most na Suhorje in tecejo številni drugi projekti. Potrudili se bomo, da zaradi epidemije zastavljeni projekti ne zastanejo in tudi tako bomo pripomogli k aktivni gospodarski dejavnosti, katera nam lahko, na srednje in dolge proge, edina zagotovi dober življenjski standard. Po naših, obcinskih moceh in predvsem s pomocjo evropskih kohezijskih sredstev želimo gospodarstvu ustvarjati, kar je možno, dobre razvojne pogoje, zato se v Industrijski coni pripravljamo na izgradnjo proizvodnega inkubatorja ter na ureditev dodatnih komunalno opremljenih zemljišc, ki bodo namenjena novim proizvodnim objektom. Letošnje obcinsko praznovanje je pravzaprav tudi jubilejno, saj obeležujemo 25-letnico Obcine Pivka, ki jo želimo zaznamovati z izdajo obsežnega zbornika Obcine Pivka, v katerem bomo predstavili njen zacetek in razvoj skozi cetrt stoletja. Žal je prav letošnji obcinski praznik v korona stilu, saj ga praznujemo v casu razglašene pandemije, ko se je svet skorajda ustavil. Po svetu so letala prizemljena, meje so zaprte, Evropska unija je na preizkušnji … Pa vendar menim, da je Evropska unija naš kvaliteten in uspešen bivalni ter razvojni okvir in 9. maja je tudi dan Evrope, zato tudi ob tej priliki vsem cestitke. Prebujanje in krepitev Slovenske nacionalne zavesti ni bila samo Vilharjeva namera izpred 151 let, temvec je še kako aktualna tudi v današnjem casu, ko že imamo skoraj 30 let svojo državo, vendar pa meni, da te naše domovine ne spoštujemo in ne cenimo dovolj. Prispevki iz obcinske hiše PREGLED INVESTICIJ Investicije v letu 2019 in njihovo nadaljevanje v letošnjem letu REKONSTRUKCIJA LOKALNE CESTE ZAGORJE– BAC, IZGRADNJA DVEH AVTOBUSNIH POSTAJALIŠC TER IZGRADNJA KOMUNALNE INFRASTRUKTURE V ZAGORJU V Zagorju bomo predvidoma do septembra rekonstruirali lokalno cesto Zagorje–Bac, gradili avtobusna postajališca in komunalno infrastrukturo. Izvajalec je z deli zacel že januarja letos. Zgradili bomo prikljucek lokalne ceste na regionalno cesto, razširili cesto in izvedli tamponski del ter asfaltne plasti, zgradili pa bomo tudi plocnik in cestno razsvetljavo. Zgradili bomo dvoje avtobusnih postajališc, izven vozišca na regionalni cesti bodo zgrajeni tudi novi plocniki, prehodi za pešce in uvozi na gradbene parcele. V okviru izgradnje komunalne infrastrukture bomo gradili tudi fekalne kanale, tlacni fekalni kanal in meteorni kanal. Konec meseca maja je predvideno asfaltiranje lokalne ceste Zagorje – Bac. V grobem asfaltu je že izvedeno avtobusno postajališce – smer Pivka, trenutno se izvajajo dela tudi na avtobusnem postajališcu - smer Ilirska Bistrica ter izvedba kamnite zložbe na brežini na LC Zagorje – Bac. Vrednost projekta znaša 750.000 €. Pri projektu sodeluje Ministrstvo za obrambo RS kot sofinancer 80-odstotnega deleža investicije; ostalo pa bo pokrila Obcina Pivka iz lastnih virov, koncesijske dajatve Postojnska jama d. d. ter iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (23. clen ZFO-1). IZGRADNJA KOLESARSKIH POTI V OBCINI PIVKA INFRASTRUKTURA SELCE Osnovni namen projekta Oskrba s pitno vodo v porecju Ljubljanice - 1. sklop je bil ureditev primarnega vodovodnega sistema in spremljajocih objektov ter s tem zagotovitev bolj ucinkovite uporabe strateško pomembne pitne vode. Po koncani izgradnji primarnega vodovodnega sistema je študija optimizacije omrežja pokazala, da je smiselno in potrebno izvesti še hidravlicno izboljšavo razdelilnih cevovodov. Na Ministrstvo za okolje in prostor ter Službo vlade za kohezijo in razvoj je Obcina Pivka naslovila vlogo za dodelitev dodatnih financnih sredstev in septembra 2018 prejela odlocitev o podpori za dodatne gradnje. V tem casu se ravno zakljucujejo dela na infrastrukturi v Selcah, kjer se poleg hidravlicne izboljšave vodovoda obnavlja še meteorno in fekalno kanalizacijo, na delih, kjer ni bilo izvedeno, pa tudi opticno omrežje in gradbena dela za elektro instalacije ter javno razsvetljavo. Sredstva za izgradnjo fekalne kanalizacije in zagotavljanje lastnega deleža bo obcina zagotovila iz koncesijske dajatve Postojnske jame d. d. Skupna ocenjena vrednost investicije do dokoncanja gradnje v Selcah znaša 1.248.335 evrov brez DDV. Ocenjena vrednost sofinanciranja znaša 615.100 evrov. V oktobru 2020 je predviden pricetek izgradnje razdelilnega cevovoda v dolžini približno 850 metrov po zaselku Radohova vas (ulica Pod Primožem v Pivki) ter ureditev ulice Pod Primožem in odvajanja fekalnih vod aglomeracije Pivka ter rekonstrukcija obstojecega cevovoda za Slovensko vas (trasa Selce – Slovenska vas) v dolžini približno 1750 metrov. Ocenjena vrednost teh del je 1,4 milijona evrov brez DDV. Dela bodo v celoti zakljucena v letu 2021. Operacijo sofinancirata Evropska unija iz Kohezijskega sklada in Republika Slovenija. Obcina Pivka se je poleg obcin Postojna, Ilirska Bistrica, Divaca in Hrpelje-Kozina vkljucila v projekt Omrežje kolesarskih povezav v Primorsko-notranjski in Obalno-kraški regiji. Obravnavano investicijo prijavlja v Dogovor za razvoj regij. Trasa kolesarskih poti bo povezovala odsek od obcinske meje z obcino Postojna do Snežniške ceste. Nekateri odseki povezave bodo potekali po obstojecih delih kolesarske steze. Trasa se bo zacela na obcinski meji in bo potekala do kolesarske povezave Selce – Petelinje. Odsek bo potekal po lokalnih poteh, gradbena dela tu niso predvidena, pac pa postavitev opreme s potrebno prometno signalizacijo in oznacitvijo kolesarske poti. Polegtega se bo izvedla tudi navezava kolesarske poti na Precno ulico v Pivki preko centra Pivke, po Tovarniški in Radohovi poti do Snežniške ceste. Tu bodo potrebna gradbena dela. Na novo se gradi kolesarsko stezo od stadiona mimo centra do Tovarniške ceste. Od tu dalje bo kolesarska steza potekala po obstojecih lokalnih cestah. Predvidena je postavitev opreme s potrebno prometno signalizacijo in oznacitvijo kolesarske poti. Zakljucek del je predviden v letu 2021. Obcina Pivka Prispevki iz obcinske hiše NOV KOMBI OŠ PIVKA GASILSKO VOZILO PGD PIVKA Obcina Pivka je za dobavo gasilskega vozila GVC 16/15 izvedla postopek za oddajo javnega narocila in podjetje ROSENBAUER d. o. o. je bilo izbrano kot najugodnejše. Vozilo bo dokoncno izdelano v februarju 2021. Vrednost nabave vozila znaša 315.000 evrov, delež v višini 30.000 evrov bo zagotovljen iz požarnega sklada, 285.000 evrov pa bo zagotovila Obcina Pivka. Gasilsko vozilo s cisterno (GVC 16/15) se uporablja za gašenje in reševanje pri požarih ter za srednje zahtevne tehnicne intervencije. Prav tako pa bo vozilo omogocalo posredovanje ob nesrecah v industriji, nesrecah z nevarnimi snovmi, prometnih nesrecah, naravnih nesrecah kot so poplave in neurja s toco. Osnovna šola Pivka je preko javnega razpisa pridobila nov šolski kombi. Sredstva je zagotovila Obcina Pivka v proracunu za NAKUP STANOVANJ PODJETJA leto 2020. Kombi je vozilo z 8 sedeži in voznikom (8+1), gre za vozilo z nizkimi emisijami, modelleta 2020, z dizelskih motorjem, JAVOR PIVKA D.D. – v stecaju vecjim prtljažnim prostorom ter drugo sodobno opremo. Izbrani Obcina Pivka je na javni dražbi januarja letos uspela odkupiti dobavitelj na javnem razpisu je bilo podjetje ŠPAN podjetje vseh deset stanovanj, ki so bila v lasti podjetja Javor Pivka d. d. za proizvodnjo, trgovino, servis in transport d.o.o. Brezovica. - v stecaju, in sicer za ceno 170.000 evrov. Zapisniški prevzem Nabavna cena kombija pa je znašala 34.600,00 EUR. Stari šestih zasedenih in štirih praznih stanovanj je bil izveden v šolski kombi je bil predan v uporabo gasilcem in bo v nadaljnje zacetku aprila. služil požarnemu varstvu. ŠIRITEV INDUSTRIJSKO-OBRTNE CONE NEVERKE V letu 2018 je Obcina Pivka odkupila približno tri hektare dodatnih zemljišc za potrebe širitve IOC Neverke. V sklopu širitve cone bosta zgrajena komunalna infrastruktura in podjetniški inkubator za proizvodne dejavnosti. Sofinanciranje projekta zagotavlja Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v okviru Dogovora za razvoj primorsko-notranjske razvojne regije v skupni višini 3.066.684 eur. Celotna ocenjena vrednost naložbe znaša 3.741.355 evrov. 1. Izgradnja komunalne infrastrukture Najprej bosta zgrajeni dovozna cesta in vsa potrebna komunalna infrastruktura, nato pa bodo zemljišca na voljo zasebnim investitorjem, ki so za nove kapacitete že izkazali izjemen interes. Zacetek del je predviden v letu 2020, ocenjena vrednost teh pa znaša 1.350.000 evrov, pri cemer je delež sofinanciranja 1.100.000 evrov. 2. Inkubator IOC Neverke V IOC Neverke bo zgrajen tudi podjetniški inkubator za proizvodne dejavnosti. Postal bo del regijskega mrežnega inkubatorja, ki ima že sedaj prostore v Postojni in Pivki. Ti so zdaj na obeh lokacijah namenjeni izvajanju pisarniških dejavnosti, v novem inkubatorju pa bo mogoce izvajanje proizvodnih dejavnosti. Zmogljivosti inkubatorja, površine približno 1300 kvadratnih metrov, bodo dejansko edine tovrstne zmogljivosti v regiji, saj bodo v inkubatorju lahko delovali proizvodna mlada podjetja ali start-upi, med katere spadajo CNC obdelave materialov, izdelava orodij za potrebe termoplastov, CAD-CAM nacrtovanje ipd. Obstojeca IOC Neverke predstavlja idealno okolje za delovanje inkubatorja, saj v njej posluje vec visokotehnoloških podjetij s podrocja strojnih obdelav, brizganja izdelkov iz termoplastov, izdelave orodnih jekel ipd. Podjetja, delujoca v inkubatorju, bodo tako imela neposreden dostop do znanj s podrocja visoke tehnologije, izkušenj s podrocja marketinga in trženja produktov doma ter v tujini. Predviden pricetek del je v letu 2020. Ocenjena vrednost del znaša 2.4 milijona evrov, pri cemer znaša delež sofinanciranja nekaj manj kot dva milijona evrov. MOST SUHORJE Inštitut IRMA d. o. o. iz Ljubljane je med pregledom mostne konstrukcije leta 2015 ugotovil, da je le-ta dotrajana in staticno oslabljena. Jekleni nosilci, ki so podpirali armiranobetonsko prekladno plošco, so bili deformirani in zaradi korozije globinsko poškodovani. Februarja 2019 je bil most še dodatno izpostavljen vplivom vecjih poplav. Na pobudo vašcanov Suhorja je Obcina Pivka v letu 2019 zacela rekonstruirati dotrajani most cez reko Reko. Izbrani izvajalec je dela izvajal do novembra 2019 in na pobudo Vaške skupnosti Suhorje z deli prekinil do marca letošnjega leta, saj bi v zimskem casu težko zagotavljali ustreznost obvoza cez Ostrožno Brdo. Pred ponovnim zacetkom del je obcina sanirala tudi del vozišca in brežine s kamnito zložbo na obvozni cesti od Suhorja proti Ostrožnemu Brdu. V zacetku letošnjega marca so obstojeco povozno konstrukcijo porušili in trenutno intenzivno potekajo dela za novo vozišcno plošco, katere betoniranje je predvideno konec maja. Skupna ocenjena vrednost investicije gradenj, nadzora in koordinatorja za varstvo pri delu znaša 545.000 evrov z DDV. Obcina Pivka je stroške gradnje (brez DDV) prijavila na Ministrstvo za okolje in prostor kot odpravo posledic zaradi poplav in delno tudi že prejela sredstva za dela, opravljena v letu 2019. Prispevki iz obcinske hiše UREJANJE STRUGE NA VODOTOKU FARJEVEC IN VODOTOKU PUNGART Direkcija RS za vode in koncesionar za izvajanje gospodarske javne službe na povodju jadranskih rek z morjem Drava Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d.o.o sta v preteklih mesecih izvajala sanacijska dela po izrednih razmerah v februarju 2019. Vrednost del je znašala 176 tisoc evrov. VODOTOK FARJEVEC Visoke vode februarja 2019 so povzrocile erozijske poškodbe brežin in v pretocnem profilu ustvarile zamaške s plavjem in naplavine na potoku Farjevec v Dolnji Košani. Poljska pot preko potoka od obravnavanega poplavnega dogodka ni bila prevozna. V ta namen je bila odstranjena odvecna zarast ter naplavine. S tem se je zagotovilo osnovno pretocnost vodotoka. Odstranjene naplavine so premetane v zajede, saniran talni prag, višek materiala je bil odpeljan. UREDITEV CENTRA ZVERI DINARIDOV DINA V okviru projekta CARNIVORA DINARICA smo potrdili oblikovalske zasnove Centra DINA, pripravljamo javni razpis za izbor izvajalca, z izvedbo pa bomo zaceli po zakljucenem izboru izvajalca, predvidoma poleti. V centru, sedaj neizkorišcenih prostorih Krpanovega doma, bomo uredili interaktivno razstavišce, ki se navezuje na v Sloveniji in Evropi zelo zanimivo in aktualno tematiko. V DINI bodo obiskovalci lahko spoznali medveda, volka in risa, pa tudi z razlicnih gledišc predstavljeno problematiko sobivanja z njimi. Uredili bomo elektro in strojne instalacije in seveda prostore z opremo po meri zasnov, ki naj bi zadostile radovednosti mlajših, šolskih obiskovalcev in družin, pa tudi raziskovalnega duha ostalih ciljnih publik. Vrednost naložbe, ki jo s 85 odstotki podpira program Interreg V-A Slovenija-Hrvaška, znaša 460.000 evrov. Zasnove smo predstavili dvema odboroma obcinskega sveta, ko bodo epidemiološke razmere dopušcale, bomo projekt predstavili širši javnosti. VODOTOK PUNGART Obstojeci pretocni profil potoka Pungart je bil poddimenzioniran, zasut, plitek in ozek. Zaradi tega je ob ekstremnih padavinah oziroma ob povišanih vodostajih prihajalo do poplavljanja hiš in gospodarskih poslopij v bližini. Dela so se izvajala v dveh etapah (fazah). V prvi fazi, v skupni dolžini 140 m so bili izvedeni trije pododseki, v dolžini 65 m, 38 m in 37 m. Drugi odsek je dolžine 90 m. Izvedel se je strojni in rocni izkop zemljine, s katerim se je povecal pretocni profil vodotoka po celotni dolžini odseka. Zavarovanje dna in brežin se je izvedlo s kamnom lomljencem na betonski podlagi s fugiranjem (brez cementne malte) po celotni dolžini odseka. SAMOSTOJNI BALINARSKI NADSTREŠEK S ŠTIRIMI BALINARSKIMI STEZAMI V ŠPORTNEM CENTRU V DOLNJI KOŠANI V letu 2019 je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje za objekt samostojni balinarski nadstrešek s štirimi balinarskimi stezami. Objekt, dimenzij 36 x 20 metrov, se umešca ob rob športnega centra v Dolnji Košani v bližino telovadnice. Ker denarja za izgradnjo nadstreška v eni fazi ni na razpolago, so se balinarji in Obcina Pivka dogovorili o sodelovanju in o fazni izgradnji. Jeseni in pozimi leta 2019 so balinarji poskrbeli za izvedbo izkopov in potrebnih zemeljskih del, ki jih je financirala Obcina Pivka. Obcina Pivka je kandidirala na razpis Fundacije za šport. V letu 2020 nacrtujemo izvedbo naslednje faze izgradnje: temeljenje, izdelavo platoja in izvedbo balinarskih stez. Odlocitev o odobritvi sofinanciranja iz fundacije bo znana predvidoma v drugi polovici maja 2020 in glede na to se bodo realizirala dela. Zgraditev naslednje faze, stebrov in strehe, je nacrtovana v naslednjih letih. MONOGRAFIJA OBCINE PIVKA Glede na predvideno ugodnejšo epidemiološko situacijo nacrtujemo, da bomo konec junija javnosti lahko predstavili obsežen zbornik Pivka 2020, s katerim želimo zaznamovati 25. obletnico obcine Pivka. Osrednja poglavja te knjige bodo poglavja o nastanku obcine in o razvoju na vseh podrocjih življenja v lokalni skupnosti v cetrtstoletnem obstoju obcine. Vecino prispevkov so pripravili domaci poznavalci posameznih podrocij. Ti so zbrali podatke na primer s podrocij delovanja v kulturi, šolstvu in športu v zgodovini in danes. Sodelavci iz obcinske uprave so pripravili prispevke s svojih podrocij dela. Za nekaj tematik, zlasti za pripravo prispevkov iz oddaljene in novejše zgodovine krajev in ljudi današnje obcine Pivka, smo zaprosili avtorje, zaposlene v muzejih in inštitutih. Za pripravo in tisk zbornika smo v obcinskemproracunu predvideli 33.000 PREKRITJE STREHE KULTURNEGA DOMA ZAGORJE V letošnjem letu je predvideno prekritje strehe celotnega Kulturnega doma in dela nad trgovino, kjer so v nadstropju prostori bivše podružnicne osnovne šole. Streha, površine približno 500 kvadratnih metrov, je tacas še pokrita z dotrajanimi valovitimi salonitnimi plošcami, nacrtujemo pa prekritje s toplotno izolacijskimi plocevinastimi paneli v imitaciji korca. Predvidena je tudi zamenjava vseh kleparskih izdelkov in obnova strelovoda. Vrednost del je ocenjena na 40.000 evrov. PREKRITJE STREHE KULTURNEGA DOMA JURŠCE Obstojeca opecna kritina Kulturnega doma v Juršcah je v slabem stanju in na nekaterih mestih zamaka. Letos je predvidena zamenjava dotrajane kritine z novo ter zamenjava vseh kleparskih izdelkov in obnova strelovoda. Vrednost del je ocenjena na 31.000 evrov. evrov. PREPLASTITVE OBCINSKIH CEST Jeseni 2019 je bila izvedena preplastitev krajšega odseka javne poti na Cepnem. Urejena je bila meteorna kanalizacija in opravljena asfalterska dela na javni poti na Kalu ter na delu lokalne ceste v Dolnji Košani. V letu 2020 smo z deli nadaljevali v Stari Sušici, kjer smo preplastili tri krajše odseke javnih poti, uredili del meteorne kanalizacije ter zgradili 40 metrov dolg podporni zid. Zacenjajo se dela pri preplastitvi odseka od G1 (državna cesta) do Nove Sušice, urejen bo tudi vstop v vas iz smeri Košana. Ocenjena vrednost del znaša 270.000 evrov brez DDV in so v celoti financirana iz obcinskega proracuna. Na lokalnih cestah obcine Pivka potekajo redna vzdrževalna dela: na lokaciji Suhorje – Ostrožno Brdo je urejeno odvodnjavanje makadamskega vozišca, makadamski odsek skozi Ravne je bil urejen s tehniko frezanja vozišca, urejene so bile bankine. Pocišceno je grmovje ob mostovih cez reko Pivko v Radohovi vasi in Parjah. V maju bomo sanirali najbolj poškodovane odseke na lokalni cesti Parje–Palcje–Juršce. Preplastitev predmetnega odseka, ki naj bi jo dokoncali prihodnje leto, bo predmet pogajanj za sofinanciranje z Ministrstvom za obrambo. Prispevki iz obcinske hiše NADALJEVANJE PROJEKTA IZGRADNJE DOMA ZA STAREJŠE IN IZVAJANJE PROJEKTA OBCINA PRIJAZNA STAREJŠIM Ideja o gradnji doma starejših v Pivki je vzniknila že kmalu po ustanovitvi samostojne obcine. Vecji interes po domu se je pojavil v letih 2002 in 2003, ko je zacelo primanjkovati prostih mest v domovih sosednjih obcin, kjer je nastanjena vecina starejših obcanov Obcine Pivka, ki so v institucionalnem varstvu in negi. Statisticni podatki tudi v obcini Pivka kažejo na prebivalstveni problem razvitih družb nasploh, na hitro staranje prebivalstva. Skupaj s slovenskim partnerjem Seniorprojekt d. o. o. in drugimi obcinami, združenimi v Grozd majhnih domov, smo kandidirali na razpisu ministrstva, pristojnega za delo, družino in socialne zadeve ter na razpisu uspeli. Avgusta 2018 je zasebni investitor prejel odlocbo o podelitvi koncesije. Od takrat intenzivno pripravljamo predvsem prostorsko dokumentacijo, trenutno smo v fazi sprejemanja odloka o obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za obmocje Doma Pivka – središca za kakovostno sožitje. Glavno procelje Doma bo obrnjeno proti jugu, s cimer bomo zagotovili neposredno osoncenost bivalnih prostorov in osrednje zelene površine. Ob domu sta predvidena manjši park in otroško igrišce. Zmogljivost doma bo 64 oskrbovancev, ki bodo nastanjeni v treh hišnih skupnostih (po 12 oseb) in dveh bivalnih enotah z apartmaji, posebno pozornost pa bomo namenili osebam z demenco in paliativni oskrbi. Pivški dom bo eden izmed domov t.i. pete generacije, ki se oddaljujejo od koncepta domov bolnišnicnega tipa in so ljudem bolj prijazni. Ideja sodobnega doma za starejše temelji na celovitem krajevnem reševanju dolgotrajne oskrbe, povezuje se z lokalnim okoljem v skupno skrb za kakovostno in dostojanstveno staranje. V povezavi z domom izvajamo tudi projekt Obcina prijazna starejšim. Obcina Pivka je v projekt vstopila s partnerjem, ki nudi odlocno strokovno podporo, z Inštitutom Antona Trstenjaka. Akcijska skupina Starosti prijazna Obcina Pivka, katere clani skupine zastopajo socialne, kulturne, izobraževalne, humanitarne, zdravstvene in javne subjekte v obcini, že snuje osnutek strategije, to je kljucnega dokumenta starosti prijazne obcine. Žal je epidemija ta proces zacasno zaustavila, kmalu, gotovo pa v jeseni, bo projekt s seminarji, delavnicami in izobraževanji ponovno v polnem teku. OSTALA VZDRŽEVALNA DELA NA OBCINSKI INFRASTRUKTURI GURS nacrtuje do konca julija lokacijsko izboljšati zemljiškokatastrski prikaz na obmocju obcine, na osnovi katerega bo dolocena dejanska raba cest, nadaljevali bomo z reševanjem nedovoljenega zasedanja javnih površin. V industrijski coni Neverke so bile pocišcene naprave za odvodnjavanje in sanirane udarne jame ter namešcen prenosni WC. Na javnih zelenih površinah se izvaja prva košnja, izvedeno bo nujno obrezovanje drevja in pomladna zasaditev cvetja. Nova stojna mesta javne razsvetljave bodo urejena v Narinu, Veliki in Mali Pristavi ter Novi Sušici, izvedene bodo menjave nedelujocih talnih utripalcev na prehodih za pešce. Kovinski kandelabri bodo oznaceni, na njih bodo izvedene redne meritve. V zacetku aprila je bila dokoncana dostopna rampa in stopnice na pokopališcu Juršce, ureja se osvetlitev cerkve na Suhorju. V maju bodo izvedena pleskanja lokalno poškodovanega ometa v poslovilnih vežicah Šmihel, Zagorje in Pivka. Vsa vzdrževalna dela na obcinski infrastrukturi se izvajajo iz lastnih sredstev obcine do višine predvidenih proracunskih sredstev. Ne glede na to, da izvajanje rednih in investicijskih del narekujejo zakonske dolocbe, glavnino manjših, a zato nic manj pomembnih nalog predlagajo vaške skupnosti, vašcani in aktivni posamezniki. Obcina Pivka Prispevki iz obcinske hiše Andrej Žele je svoje življenje in delo posvetil razvoju obcine Pivka. Rojen v slovenski narodno zavedni družini, je tudi sam tako živel in delal. Njegovo delo je pustilo pecat na razlicnih podrocjih. Koncal je elektrotehnicno šolo v Ljubljani, kar ga je povezalo s podjetjem Javor. Tam je prevzel nalogo prestrukturiranja enote vzdrževanja v samostojno podjetje za proizvodnjo lesno-predelovalnih strojev. Prav ta tovarna – TOZD – katere direktor je postal, je bila steber mogocnega Javorja, saj je bila med vodilnimi proizvajalci tovrstnih orodij oziroma postrojenj. Dosegla je pomembne povezave z italijansko strojegradnjo in podjetji širom Jugoslavije. V navedenem obdobju je bil Javor najvecji zaposlovalec v tedanjiobcini Postojna in tako glavni nosilec gospodarskega razvoja. Leta 1983 je nadaljeval delo na investicijskem programu za novo tovarno strojev na novi lokaciji. Ob naklonjenosti okolja – tudi širšega – SOZD Lesnina in Slovenijales – se je proizvodnja v novi tovarni zacela leta 1987 in kljub lastniški tranziciji deluje še danes kot Sitor. V letih 1983 – 1991 je Andrej Žele prevzel vodenje Krajevne skupnosti Pivka. V KS Pivka so bile vkljucene še vasi Gradec, Slovenska vas, Petelinje, Trnje, Klenik, Radohova vas, Hrastje in Kal. V tem casu je bila v središcu Pivke zgrajena stanovanjsko poslovna zgradba (1988). V istem letu je bila dograjena osnovna šola. V letu 1984 je bil speljan vodovod od Selc do Slovenske vasi, pozneje še vodovod do vasi Kal. Modernizacija telefonije s 700 prikljucki (1985 – 1987) pa je pomenila modernizacijo in povezanost kraja s svetom. V tem obdobju se je urejala tudi druga infrastruktura – ceste, plocniki ... Kot velik ljubitelj petja in aktivni pevec je bil tudi pobudnik in organizator petja na Pivškem in tako ponesel sloves pivškega petja po Sloveniji in širše. Ustanovil in vodil je Oktet Javor, ki je bil simbol kulturnega ustvarjanja svojega kraja. V tej vlogi je dobil številna priznanja – ZKPO Slovenije – odlicje svobode s srebrnim listom 1977, priznanje Miroslava Vilharja Obcine Postojna 1991 in zlato znacko Jakoba Gallusa. Še vedno poje kot clan Moškega pevskega zbora Pivka. Od ustanovitve organizacije Zveze borcev NOB je bil njen clan. V letih od 2009 do 2018 je vodil organizacijo ZB Pivka in bil podpredsednik obmocnega združenja ZB Postojna. Predan vrednotam NOB in zavesti, da morajo biti mejniki iz narodnoosvobodilne vojne v opomin in spomin tudi poznejšim rodovom, je organiziral in sodeloval pri postavitvi obeležij v Slovenski vasi, Hrastju, Kleniku in Petelinjah ter na Habjanovem hribu. Kot predsednik je bil organizator številnih spominskih in komemorativnih slovesnosti v krajih obcine Pivka. Kegljaški klub Pivka je bil ustanovljen leta 1983. Klub je v svoji zgodovini doživljal vzpone in padce, vendar se najbolj vneti privrženci nikdar niso predali. Kljub temu, da so po osamosvojitveni vojni v letu 1991 igralci ostali brez tekmovališca, dejavnost ni zamrla. Clani kluba so z izredno požrtvovalnim delom kegljišce ponovno usposobili in kegljanje oživili. V klub je vclanjeno povprecno 50 clanov, delo v klubu, ki temelji na prostovoljni dejavnosti, pa vodi in usmerja strokovna ekipa trenerjev, vaditeljev in sodnikov. Strokovnost si zagotavljajo z vsakoletnim izobraževanjem, ki se ga redno udeležujejo, saj ima klub v povprecju 5 do 7 trenerjev in vaditeljev z licenco ter enako število licenciranih sodnikov. Da gre za res strokovne in izkušene delavce, potrjuje dejstvo, da je bil klubski trener 4 leta selektor kadetske reprezentance Slovenije, sodniki pa lahko vodijo vse tekme državnih prvenstev. Že od nastanka kluba se je zacelo delo z mladimi selekcijami, še posebej pa je zaživelo po letu 2007, ko je Obcina Pivka posodobila kegljišce in ustvarila odlicne pogoje za delo vseh kategorij kegljacev. Že nekaj let v klubu delujejo z vsemi možnimi ekipami, od najmlajših do najstarejših. V klubu deluje 8 ekip, in sicer najmlajši clani do 15. leta starosti, moška in ženska ekipa kadetov, moška in ženska ekipa mladincev, ekipa clanic in ekipa clanov ter ekipa veteranov. Samo v zadnjih petih letih so clani mlajših selekcij, ki so nastopili na svetovnih prvenstvih, osvojili 6 medalj, od tega kar tri zlate, na državnih prvenstvih pa so na zmagovalne stopnicke stopili 35 krat, od tega šestkrat na najvišjo. Na veteranskih prvenstvih so najstarejši clani osvojili 8 medalj, od tega 4 zlate. Clani tekmujejo v državnih ligah z dvema ekipama, in sicer v 1. B in 3. ligi, clanice pa v 1. B ligi, kjer pa so si letos že zagotovile naslov prvaka in bodo v prihodnje kot prva ekipa Kegljaškega kluba Pivka igrale v najelitnejši ligi. Prispevki iz obcinske hiše Dragica Kaluža je velikodušna in dobrosrcna oseba, vedno pripravljena priskociti na pomoc in pristopiti k organiziranju raznih dogodkov, tako kulturnih kot tudi zabavnih. Njeno aktivno delovanje sega že v leta Socialisticne zveze delovnega ljudstva, kjer je za svoje delo v upravnem odboru leta 1989 prejela tudi priznanje Osvobodilne Fronte slovenskega naroda. Dolga leta je bila tudi clanica upravnega odbora Rdecega križa. V casu potresa v Savinjski dolini leta 1982 je Dragica poskrbela, da se je iz Šmihelske doline odpeljalo kar 3 polne tovornjake surovin za pomoc ob potresu, za kar je tudi prejela priznanje Primorskih novic. V okviru delovanja Rdecega križa je imela veliko stikov tudi s sprejemanjem in skrbjo za begunce v letih 1991 in 1992, ko se je njeno aktivno delo v Rdecem križu tudi zakljucevalo. Za aktivno delo v Rdecem križu je prejela Diplomo za prizadevanje in uspehe pri razvijanju zdravstveno vzgojnih in humanitarnih dejavnosti ter Srebrni znak priznanja za dosežene rezultate pri razvoju dejavnosti Rdecega križa, napredku zdravstvene kulture in solidarnosti. Bila je pobudnica in tudi dolgoletna predsednica Društva podeželskih žena Narin, ki je v letih 1998 – 2008 poskrbelo za marsikatero veselico v Narinu, pa tudi drugod po Sloveniji. Vsakoletna prireditev Srecanje turisticnih vasi iz Slovenije in zamejstva v Narinu je bila zelo odmevna in je v Narin pripeljala ljudi iz cele Slovenije, pa tudi od drugod. Leta 2004 se je Društvo podeželskih žena Narin vkljucilo tudi v Zvezo Kmetic in Dragica je že vse od leta 2004 dalje aktivna clanica njihovega upravnega odbora. Leta 2010 je prejela zlato priznanje za dolgoletno in uspešno delovanje pri Zvezi Kmetic Slovenije. Narinke so se pod okriljem Društva podeželskih žena redno vkljucevale na sejmih in raznih tekmovanjih po Sloveniji, kjer so predstavljale lokalno kulinariko in za to veckrat dobile priznanje. Dragica je bila skozi leta tudi clanica krajevne in kasneje vaške skupnosti, kjer se je s svojo energijo trudila za svoj kraj in krajane narediti najvec. Od leta 1988 dalje je tudi clanica Kulturnega društva Šmihel in že dolga leta tudi predsednica le-tega. Primarna dejavnost društva ob ustanovitvi je bila gledališce, Dragica pa je v prvih letih v društvo uvedla tudi folkloro, ki je delovala pod njenim mentorstvom. V zadnjih letih je delovanje društva usmerjeno bolj v pevsko dejavnost, skrbi pa predvsem za dogodke v svojem okolju. V društvu je Dragica tudi clanica Ženske vokalne skupine Šmihel, kjer skrbi za svojo ljubezen do petja, ki jo ima že od malih nog. Je tudi ena izmed aktivnih zagovornikov in pobudnikov izgradnje prizidka k Osnovni šoli v Šmihelu, predvsem z vidika potreb kulturnega društva. Leta 2002 je opravila seminar za turisticne vodnike po regiji, leta 2011 pa je znanje še nadgradila, ko je uspešno opravila tecaj usposabljanja in preizkus znanja za lokalnega turisticnega vodnika po Zelenem krasu, ki ga je organizirala RRA Notranjsko-kraške regije. Poleg velike družine, saj je mama, stara mama in tudi že prababica, ter dela na lastni kmetiji, je Dragica še danes zelo aktivna na vec podrocjih. Že 10 let je clanica turisticnega društva Pivka, pod okriljem katerega najveckrat skrbi za kulinariko. Širše je znana po svoji potici, štrukljih in buhteljnih. Od leta 2007 je tudi aktivna clanica Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, od zacetka obstoja pa tudi Društva Most. V zadnjih letih deluje tudi v župnijskem pastoralnem svetu in Župnijski Karitas Šmihel. Janez Cucek je že kot osnovnošolec prepeval v otroškem zboru, kot gimnazijec v domacem cerkvenem zboru, v študentskih letih pa v primorskem akademskem zboru Vinko Vodopivec. Kasneje, ko se je zaposlil in ustvaril družino, se je prikljucil Oktetu Javor in Moškemu zboru Pivka. Že zelo kmalu zatem je prevzel vajeti predsednika zbora in to delo opravljal dobrih dvajset let. V njegovem casu je zbor redno sodeloval na reviji Primorska poje in vseh obcinskih in vojaških prireditvah. Prva leta je bil zbor tudi organizator prireditve Primorska poje. Slovensko pesem so ponesli tudi izven Slovenije, med zamejske Slovence v Monošter na Madžarskem, Gorico in Trst v Italiji in med Slovence, bivajoce v bivši Jugoslaviji: Sarajevo, Beograd, Mostar, Šibenik. Nastopali so tudi po evropskih prestolnicah, kot sta Rim in Berlin, nazadnje pa tudi v naši pobrateni obcini Durach v Nemciji. Ob 25. letnici zbora je poskrbel za izdajo kasete z naslovom »Je upihnila luc …«, ob 30. letnici pa je bila izdana zgošcenka z naslovom »Kje so tiste stezice …« Za glasbeno dejavnost je prejel Zlato Gallusovo priznanje. Šest let je bil predsednik društva Brkinskih sadjarjev. V tem obdobju je uresnicil idejo o postavitvi hladilnice, ki pa žal ni dolgo delovala. Še vedno je aktiven v društvu in svoje ideje realizira na kmetiji. Tudi na politicnem podrocju je bil aktiven, saj je bil že pred razpadom Jugoslavije poslanec v republiškem zboru združenega dela, kjer je bil sprejet amandma o odcepitvi Slovenije od Jugoslavije. Ko so zacele nastajati stranke na Slovenskem, se je vclanil v Slovensko ljudsko stranko. Trikrat je bil izvoljen v obcinski svet Obcine Pivka in dva mandata opravljal delo podžupana. Leta 2001 je kot podžupan podpisal listino o pobratenju obcin Pivka in Durach. Zadnjih osem let je opravljal funkcijo predsednika Koronarnega društva Postojna, v katerega so vkljuceni clani in clanice iz Pivke in Postojne. Kmalu po prevzemu vodenja je s sodelavci ustanovil novo telovadno skupino v Prestranku. S tem se je število clanov znatno povecalo. Ves cas si je prizadeval za izboljšanje materialnega položaja v društvu, izvedel je projekt usposabljanja clanov z defibrilatorjem. Z ožjo skupino clanov je organiziral številne pohode, izlete in piknike, skrbel za kvaliteto izvajanja telesne vadbe. Vseskozi je tesno sodeloval z županoma obcin Pivka in Postojna kot tudi z vodstvom Zdravstvenega doma Postojna. Ob 20-letnici društva so na njegovo pobudo izdali bilten in dogodek obeležili s kulturno prireditvijo. Prispevki iz obcinske hiše Majda Radivo se je kot clanica in prostovoljka prikljucila Rdecemu križu leta 1985. Od samega zacetka, kot krvodajalka, je najbolj dejavna na podrocju krvodajalstva in je že 30 let predsednica Komisije za krvodajalstvo na Obmocnem združenju Postojna – Pivka. V tem casu je 62-krat darovala kri in nesebicno pomagala reševati življenja. Kot prostovoljna bolnicarka z opravljenim tecajem Prve pomoci za bolnicarje je sodelovala in bila clanica ekipe Prve pomoci iz pivške obcine do svoje upokojitve in aktivno sodelovala na regijskih in državnih preverjanjih pripravljenosti ekip iz Prve pomoci in dosegla zavidljive rezultate. V casu od 1991 – 1995 je aktivno delovala na podrocju humanitarne dejavnosti in sodelovala pri sprejemu in namešcanju beguncev iz Bosne in Hercegovine, delitvi humanitarne pomoci in humanitarnemu prevozu beguncev. Nekaj casa je imela pri sebi namešceno begunsko družino, ker v Begunskem centru Postojna takrat ni bilo vec prostora za nove begunce. Zadnja leta je najbolj aktivna na podrocju dela s starejšimi, skrbi za prevoze toplih obrokov, dostavlja oblacila in hrano socialno ogroženim, ter se preprosto druži s starejšimi, bolnimi ter s svojimi obiski prinaša malo sonca v njihova osamljena življenja, socutje in pogovor, kar osamljeni najbolj potrebujejo. V letu 2019 ZVIŠANJE POVPRECNIN ZA OBCINE “Obcine bodo namesto 589,11 evra na prebivalca prejela 623,96 evra, pri cemer bo znesek veljal za celotno leto. Višje povprecnine bodo posameznim obcinam zagotavljale višje prihodke in s tem zagotavljanje upravljanja kvalitetnejših zakonskih obveznosti. Vec bo sredstev za popravilo cest, gradnjo vrtcev, šol ter za druge investicije,” so 30. aprila sporocili z Vlade RS. »V trenutni situaciji bo dodatna povprecnina izjemnega pomena za kritje ekstra stroškov zaradi epidemije, saj bi v nasprotnem primeru morale obcine iskati notranje rezerve, predvsem s krcenjem investicij. V Združenju obcin Slovenije smo se za korektno povprecnino zelo zavzemali vrsto let in s tem korakom nova vlada konkretno izkazuje spoštlivejši in korektnejši odnos do lokalne samouprave.« Robert Smrdelj, župan Obcine Pivka in predsednik Združenja obcin Slovenije DKH OBCINSKI SVET ZASEDAL “NA DALJAVO” Župan Robert Smrdelj in poveljnik CZ Obcine Pivka Jože Morel sta v aprilu dvakrat vzpostavila stik s svetnicami in svetniki Obcinskega sveta Obcine Pivka, na daljavo. Na virtualnem srecanju so si izmenjali informacije ter seznanili z aktualnim stanjem v obcini. Obcinske svetnice in svetniki so pohvalili delo obcinskega štaba CZ in obcinske uprave in povedali, da je odziv obcanov, glede na dane razmere in življenje v obcini, pozitiven. Obcina Pivka se je prikljucila Sopotniku, projektu brezplacnih prevozov za starejše obcane obcine Pivka. Postala je voznica za volanom obcinskega vozila, namenjenega prevozu obcanov starejših od 60 let. Poseben poudarek njenega dela pa je namenjen sodelovanju pri zbiranju prispevkov za pomoci potrebne šolske otroke. Otroci so ena najbolj ranljivih družbenih skupin in v Rdecem križu Slovenije nas še posebej skrbi za otroke, ki živijo v pomanjkanju in trpijo zaradi raznovrstnih posledic revšcine. Zato gospa Majda aktivno sodeluje pri organizaciji in izvedbi akcije Drobtinica na Pivškem. V Košani skupaj z OŠ Košana z enodnevno kampanjo Drobtinica že leta zbira denarna sredstva za šolski sklad. Kot clanica Izvršnega odbora RKS-OZ Postojna-Pivka in dolgoletna predsednica OZ Postojna-Pivka aktivno s svojimi izkušnjami bogati, nadgrajuje in udejanja ideje humanitarne organizacije z odlicnim poznavanjem socialnih razmer na terenu v obcini Pivka in s prepoznavanjem stiske tistih pomoci potrebnih ljudi, ki si sami ne zmorejo poiskati pomoci. Leta 2009 je bila dobitnica priznanja za Naj prostovoljko Slovenije na natecaju Mladinskega sveta Slovenije pod pokroviteljstvom takratnega predsednika Republike Slovenije gospoda Danila Turka. V svoji bogati prostovoljni karieri je tudi dobitnica zlatega, srebrnega in bronastega priznanja Rdecega križa Slovenije za prostovoljno delo ter srebrnega znaka Urada za civilno zašcito Slovenije za humanitarno delo z begunci iz Bosne in Hercegovine ter Hrvaške. Prispevki iz obcinske hiše 9. SEJA OBCINSKEGA SVETA OBCINE PIVKA Obcinski svetniki so se 6. maja sestali na 9. redni seji Obcinskega sveta Obcine Pivka. Obcinski svetniki in svetnice so se zbrali v veliki sejni sobi v Parku vojaške zgodovine, ker je bilo omogoceno spoštovanje vseh veljavnih preventivnih ukrepov proti širjenju Covid -19. Obcinski svetniki so sprejeli Zakljucni racun proracuna Obcine Pivka za leto 2019, v katerem so bili prihodki proracuna realizirani v višini 8.913.111 evrov in odhodki v višini 8.651.255 evrov, kar predstavlja približno 77-odstotno realizacijo glede na sprejeti proracun. Med najvecjimi naložbami preteklega leta je bilo nadaljevanje graditve vodovoda v Selcah v sklopu operacije Oskrba s pitno vodo v porecju Ljubljanice, ki je sofinancirana iz Kohezijskega sklada. Saniralo se je most oz. propuste cez potok Stržen in zacelo prenavljati most cez Reko na cesti za Suhorje. Uredilo se je infrastrukturo v Drskovcah ter preplastilo odseke javnih poti na Cepnem, v Kalu, Dolnji Košani in Stari Sušici. V sklopu projekta Nature & Wildlife se je postavilo zunanja igrala v Pivki, Slovenski vasi, Trnju in Palcju. Skupaj z Obcino Postojna je Obcina kupila tudi novo reševalno vozilo za potrebe Zdravstvenega doma Postojna. Obcinski svetniki in svetnice so v prvi obravnavi potrdili Odlok o obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za obmocje Doma Pivka – središca za kakovostno sožitje na Bedinku, skupaj s stališci do pripomb z javne razgrnitve. V sklopu ukrepov, ki jih je obcinski svet sprejel za pomoc gospodarstvu, sta bila potrjena Sklep za oprostitev placila najemnine poslovnih prostorov ter Sklep o oprostitvi placila stroška ravnanja z odpadki, ki bosta najemnikom poslovnih prostorov v lasti Obcine Pivka, za katere je veljala prepoved opravljanja dejavnosti, oprošceni placila najemnine ter stroškov ravnanja s komunalnimi odpadki, za cas od dneva uveljavitve državnih odlokov do njihovih preklicev. Obcinski svet Obcine Pivka je tudi sprejel sklep, s katerim soglaša s pripravo sprememb pravilnikov za subvencije v kmetijstvu in za malo gospodarstvo z namenom dodelitve subvencije v višini placanega NUSZ za subjekte in za cas, ko je bila odrejena prepoved opravljanja dejavnosti. Obcinski svet je nadalje potrdil Sklep o soglasju k sistemizaciji in odobritvi fleksibilnega normativa v Vrtcu Pivka, s katerim se doloca nova sistemizacija za šolsko leto 2020/2021. Kot v tekocem šolskem letu bo tudi ta obsegala deset oddelkov, osem od teh jih bo imelo povišani normativ v oddelku. V Pivki bodo trije oddelki prvega starostnega obdobja, dva kombinirana oddelka ter pet oddelkov drugega starostnega obdobja. Prav tako je bilo soglasje k sistemizaciji potrjeno za Vrtec Košana, kjer za prihodnje šolsko leto predvidevajo tri oddelke, in sicer en homogeni oddelek prvega starostnega obdobja, en kombinirani oddelek, v katerega bodo vkljuceni otroci prvega in drugega starostnega ter en heterogeni oddelek drugega starostnega obdobja, v katerega bodo vkljuceni otroci od štirih do šestih let. V Pivki je trenutno število vpisanih otrok vecje od števila razpoložljivih mest. Pogodbe s starši pa še niso bile sklenjene, zato pricakujemo, da bo število cakajocih manjše. V Košani pa je na razpolago kar nekaj prostih mest. Obcinski svetniki so potrdiliSklep o soglasju k zadolžitvi Javnega zavoda za upravljanje dedišcine in turizem Pivka v letu 2020 za namene pokrivanja tekoce likvidnosti v mesecu juniju 2020. Javni zavod beleži izpad dohodka iz naslova vstopnin ter dogodkov in trgovine v mesecu marcu in aprilu. Zavod bo sredstva iz naslova zadolžitve vrnil iz lastne tržne dejavnosti pred koncem poslovnega leta brez vpliva na obcinski proracun. Obcinski svetniki so podali pozitivno mnenje k imenovanju direktorja Knjižnice Bena Zupancica Postojna Uroša Mlinarja za obdobje petih let. Kandidat knjižnico vodi že cel mandat, še pred tem pa je opravljal delo vršilca dolžnosti. Clane obcinskega sveta je seznanil s programom dela in cilji za prihodnje mandatno obdobje. Obcinski svet je potrdil še sklep, s katerim poziva Slovenske železnice d. o. o., kot upravljavca zemljišca javne železniške infrastrukture, da nemudoma preneha z redno pretovorno dejavnostjo na železniški postaji v Pivki za potrebe podjetja Odpad d. o. o., saj je dejavnost absolutno neprimerna za središce Pivke in bistveno presega dovoljene okvire hrupa. Obcina si bo prizadevala za mirno uveljavitev sklepa, v kolikor pa v roku 6 mesecev ne bo ucinkov, obcinski svet župana pooblašca za pripravo možnih ukrepov, ki bodo vodili do cilja cimprejšnje ukinitve sporne dejavnosti. Obcinski svetniki so na seji potrdili tudi Sklep o priznanjih Obcine Pivka za leto 2020. Obcina Pivka Prispevki iz obcinske hiše DELNA ZAPORA DRŽAVNE CESTE V ZAGORJU IN POPOLNA ZAPORA DELA JAVNIH POTI Obcina Pivka obvešca, da bo zaradi izvedbe gradnje avtobusnih postajališc v Zagorju delna zapora državne ceste R2-404 odsek 1380 Ilirska Bistrica – Pivka (od km 11,400-11,600): od 04. 5. 2020 od 9. ure do 20. 5. 2020 do 15. ure, Vašcane in vse uporabnike omenjene ceste naprošamo za od 25. 5. 2020 od 9. ure do 29. 5. 2020 do 15. ure, strpnost in razumevanje. Prosimo tudi, da pri nacrtovanju od 02. 6. 2020 od 9. ure do 10. 6. 2020 do 15. ure, poti upoštevajo daljši cas vožnje. od 15. 6. 2020 od 9. ure do 24. 6. 2020 do 15. ure. Izvedena bo tudi popolna zapora dela javnih poti JP 816851 in JP 816841 (skica z modro in rdeco) do 31. 08. 2020, razen med vikendi (petek – nedelja) in prazniki (9. 4. -14. 4., 24. 4. -28. 4., 30. 4.- 4. 5., 20. 5.- 25. 5., 29. 5.- 2. 6., 10. 6.-15. 6., 24. 6.-29. 6. 2020). Mimo popolne zapore v Zagorju bo možen lokalni promet ter intervencija do hiš 14, 15, 18, 50, 52, 49, 55, 54 in 48 po javnih poteh iz smeri vasi, iz smeri državne ceste bo zaprt. Dela bodo potekala v dveh fazah: 1. faza JP 816851 (modro oznacena), 2. faza JP 816841 (rdece oznacena). V casu, ko se dela ne bodo izvajala in na državni cesti ne bo izmenicno enosmernega prometa urejenega s prometno odvisnimi semaforji, bosta dela javnih poti JP 816851 in JP 816841 normalno prevozna. Obcina Pivka NAPOVED AKTUALNIH RAZPISOV NA PODROCJU KMETIJSTVA IN PODJETNIŠTVA Obcina Pivka objavlja Javni razpis za pospeševanje podjetništva v obcini Pivka v letu 2020 Predmet razpisa je dodelitev proracunskih sredstev za pospeševanje podjetništva v obcini Pivka v letu 2020. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletnih straneh obcine Pivka: www.pivka.si, vlagatelji jo lahko prevzamejo tudi v sprejemni pisarni Obcine Pivka, Kolodvorska 5, 6257 Pivka. Roki za oddajo vlog so: do 15. junija 2020 (velja poštni žig 15. junija 2020), do 3. avgusta 2020 (velja poštni žig 3. avgusta 2020) oziroma do 21. septembra 2020 (velja poštni žig 21. septembra 2020), vsakokrat priporoceno po pošti ali v sprejemno pisarno Obcine Pivka, Kolodvorska 5, 6257 Pivka, najkasneje do 15. junija 2020 oziroma do 3. avgusta 2020 oziroma do 21. septembra 2020, do 15. ure. Obcina Pivka objavlja Javni razpis za dodelitev sredstev financne pomoci za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v obcini Pivka v letu 2020 Predmet razpisa je dodelitev proracunskih sredstev (državnih pomoci) za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v obcini Pivka v letu 2020. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani Obcine Pivka: www.pivka.si ali v sprejemni pisarni Obcine Pivka, Kolodvorska 5, Pivka, vsak dan, do izteka prijave na razpis. Roki za oddajo vlog so: do 15. junija 2020 (velja poštni žig 15. junija 2020) oziroma do 3. avgusta 2020 (velja poštni žig 3. avgusta 2020), oziroma do 21. septembra 2020 (velja poštni žig 21. septembra 2020), vsakokrat priporoceno po pošti ali v sprejemno pisarno Obcine Pivka, Kolodvorska 5, 6257 Pivka, najkasneje do 15. junija 2020 oziroma do 3. avgusta 2020 oziroma do 21. septembra 2020, do 15. ure. Koticek naših predstavnikov skoraj 500 mrtvih na milijon prebivalcev zaradi korona virusa. V Italiji je zaradi okužbe z virusom doslej umrlo skoraj 30.000 ljudi, med njimi preko 100 zdravnikov. Mnogim okuženim, ki bi sicer preživeli, niso mogli pomagati, ker niso imeli dovolj »ventilatorjev«. V Sloveniji, kjer se v teh dneh približujemo številu 50 mrtvih na milijon prebivalcev, bi bilo število žrtev še nižje, ce bi bili ukrepi, ki so bili sprejeti na nocni seji nove vlade oz. v soboto, dan po njej, sprejeti vsaj teden dni prej. Najvec pa ste pri preprecitvi širjenja virusa, spoštovani, storili sami. Upoštevanje ukrepov, predvsem samoizolacije in ostalih, je preprecilo širjenje okužbe in v prvih dneh maja omogocilo, da se življenje pocasi vraca v stare okvire. Zato HVALA vsem in vsakemu posebej. Še posebej pa gre zahvala številnim prostovoljcem, zdravstvenemu osebju, osebju v domovih za starejše, policistom, pripadnikom civilne zašcite ter zaposlenim v vseh službah in dejavnostih, ki so kljub razmeram morali delovati 24 ur na dan, da so zagotavljali delovanje vseh infrastrukturnih sistemov, skrbeli za nemoteno oskrbo in izvajanje ostalih dejavnosti. Marsikaj smo se naucili v teh dneh preizkušenj. Spoznali smo, da se da živeti tudi drugace. Da smo velikokrat zaslepljeni od vsakodnevnega hitenja in ne znamo vec ceniti tistega, kar je najvec vredno. Spoznali smo, da ni potrebno vsak dan v trgovino, še posebej ne ob nedeljah in praznikih. Upam, da ta dobra izkušnja ostane tudi za naprej, ko epidemije ne bo vec. Veliko pa je bilo tudi preizkušenj, osebnih stisk zaradi negotovosti Kdo je premagal virus? Slovenija se je ocitno ubranila prvega vala koronavirusa. Ne glede na to, kar vam skušajo mnogi povedati, gre zahvala v prvi vrsti odlicnemu javnemu zdravstvenemu sistemu, požrtvovalnim in strokovnim zdravstvenim delavcem, predvsem pa odgovornim ljudem, ki so se držali navodil. Zato se vam vsem iskreno in od srca zahvaljujem. Seveda vsake izjemne razmere zahtevajo posebne ukrepe. Tudi ce se z njimi ne strinjamo, jih moramo podpreti. Budno je treba spremljati dejanja vseh tistih, ki skušajo te razmere izkoristiti za svoje namene. Kot ste verjetno spremljali v medijih, smo se v opoziciji odlocili, da vse te ocitke preišcemo najprej z interpelacijo zoper gospodarskega ministra, s sklicem komisije za nadzor javnih financ in tudi s parlamentarno preiskavo, ki jo bosta ocitno podprli tudi koalicijski NSi in SMC. Treba pa je poudariti, da parlament s svojimi orodji preiskuje politicno odgovornost, za potencialne kršitve zakona pa morajo poskrbeti drugi organi. Nacionalni preiskovalni urad je že zacel s predkazenskim postopkom pregledovanja poslov nabav zašcitne opreme, državljanke in državljani ter tudi politika pa bomo pozorno spremljali njihove ugotovitve. Sicer pa se bo, skladno s slovensko politicno prakso, zacel ping-pong iskanja odgovornosti za ocitke in pripisovanja zaslug. Pri tem pa se najveckrat pozabi na dejansko stanje. Ko recimo vladna koalicija nenehno ponavlja, »skladišca so bila prazna«, pozabi povedati, da so temu rezerve pravzaprav namenjene. Konec februarja, preden je bila razglašena epidemija, in preden so bili sprejeti dodatni ukrepi za omejevanje okužb, je tedanja vlada blagovne rezerve sprostila in jih namenila tistim, ki so jih namenila tistim, ki so jih takrat najbolj potrebovali, ministrstvu za gospodarstvo pa naložila, da jih znova popolni (minister je bil isti v prejšnji in sedanji vladi). Treba je izpostaviti še, da je imel recimo ljubljanski UKC lastnih zato najprej sprejela ukrepe za zašcito življenj in preprecitev širjenja okužb, takoj za njimi pa ukrepe za pomoc prebivalstvu in gospodarstvu za prebroditev krize. Znižanje stroškov (elektrika,…), pomoc podjetnikom, upokojencem z nizkimi pokojninami, študentom, obcinam in sprejem ukrepov za ponovni zagon gospodarstva. Vrednost teh ukrepov znaša med dvema in tremi milijardami evrov. V tem mesecu pa namerava vlada sprejeti tretji zakonodajni sveženj, ki naj bi preko številnih birokratskih razbremenitev ustvaril podlago za nov gospodarski zagon. Kljub vsem ukrepom in upoštevaje dejstvo, da je kriza evropska, svetovna, bo letošnji padec gospodarske aktivnosti med 8 -12 %. Poleg tega strokovnjaki opozarjajo, da predstavlja drugi val okužb, ki se je v nekaterih državah že zgodil, veliko verjetnost in da bo nevarnost dokoncno odpravljena takrat, ko bo na voljo cepivo za množicno uporabo. Iz tega razloga se bo potrebno v naslednjih tednih in mesecih, ko bo osebnih stikov vec, obnašati samozašcitno in preventivno. Obcina Pivka je 9. maja praznovala obcinski praznik. Ceprav je bilo praznovanje letos drugacno, iskrene cestitke vsem prejemnikom obcinskih priznanj, ki bodo podeljena, ko bodo razmere to dopušcale, predvsem pa iskrene cestitke ob obcinskem prazniku vsem, ki v obcini Pivka prebivate, delate ali ste na kakršenkoli drugacen nacin povezani z obcino Pivka. Srecno in ostanite zdravi. rezerv dovolj za cel mesec. Res pa je tudi, da je bilo opreme manj v zdravstvenih domovih, kamor so bile rezerve pravzaprav v vecini tudi namenjene. Skratka … O zašcitni opremi se bo v naslednjih mesecih (mogoce tudi letih) še veliko govorilo in preiskovalo, najpomembnejše pa je Kmalu prihajajo dnevi po koroni, ko bo nujno naslavljati druge težave in vprašanja. Nastala je ogromna gospodarska škoda, ki jo bo treba sanirati. Predvsem je treba pomagati ljudem, ki že v »normalnih« casih težko preživijo iz meseca v mesec. Pomagati je treba malim in srednje velikim podjetjem, samostojnim podjetnikom … Pomagati je treba ljudem. Zato bomo v parlamentu zelo glasni. Zmaga nad boleznijo je namrec samo prvi korak. Za naslednjega, ko bo treba znova zagnati obicajno življenje, pa ne vidimo nacrtov. In tudi zato bomo glasni. Ker vidimo, cutimo in slišimo ljudi. Upam, da jih vsi. Hvala še enkrat vsem, ki so neumorno delovali v zadnjih tednih. Pa ne samo zdravstveni delavci. Trdo so delali tudi poštarji, šoferji, železnicarji, trgovke in trgovci, policisti, uciteljice in ucitelji, trdo so delali tudi starši, ki so na svoja ramena prevzeli ogromno dodatno breme. Trdo so delali tudi zaposleni v domovih za starejše, v pekarnah, na kmetijah … Težko je našteti vse, zato se že v naprej opravicujem vsem, ki sem jih izpustil. Ampak zahvala gre pa vsem. Robert Pavšic, poslanec to, da smo bolezen omejili predvsem zaradi lastne odgovornosti. Zvone Cernac, minister LISTA NEODVISNIH KANDIDATOV Življenje nam je v sredini meseca marca 2020 vsem krepko zamajalo temelje. Ustavil se je promet, zaprle so se šole, vrtci, ustanove, restavracije, podjetja. Tako rekoc se je življenje, ki nam je bilo poznano, ustavilo. Ljudje smo bili kar naenkrat ponovno z domacimi za štirimi stenami, kar nam je dalo priložnost, da ponovno premislimo o svojih vrednotah in temeljih, ki jih imamo. Kaj so temelji LISTE NEODVISNIH KANDIDATOV? Predstavniki liste verjamemo v pošteno delo, znanje in izkušenost; aktivno sodelujemo pri razvoju naše obcine. Clani liste neodvisnih kandidatov smo s številnimi predlogi in aktivnostmi sodelovali pri sprejemanju pomembnih odlocitev v naši obcini. Naš glas je vselej namenjen dobrim idejam in predlogom, spodbujanju podjetništva, zagotavljanju osnovne infrastrukture, skrbi za otroke ter mlade. Podpiramo tudi razvoj športa in kulture, saj pivški športniki in športnice dosegajo izjemne rezultate na državni in svetovni ravni, tako smo upraviceno ponosni nanje. Želimo poskrbeti, da bo dovolj sredstev tudi za ureditev dotrajanih lokalnih cest in poljskih poti ter kulturnih in športnih objektov. Ena najvecjih prednosti liste neodvisnih kandidatov je nedvomno ta, da smo v vseh teh mandatih ohranili trdnost in kar je najbolj pomembno, neodvisnost. Vedno konstruktivno sodelujemo z vsemi v obcinskem svetu, ki si prizadevajo za razvoj naših krajev v obcini. Kot predstavnik liste se zahvaljujem vsem, ki so nam stali ob strani in nam še vedno stojijo ob strani ter vsem, ki zaupajo v nas in v naše delo. Clani liste neodvisnih kandidatov – kandidati za obcinski svet: Jadran Brožic, Katarina Zafran, Anton Kaluža, Alenka Valencic, Marko Šonc, Jožica Strle Mankuc, Aleš Bajc, Željka Penko, Mitja Cigon, Suzana Cepek, Marko Kapelj, Tadeja Logar, Rado Samsa, Helena Medved, Robert Valencic, Primož Šalamon, Darija Hrvatic. Ostanimo zdravi. Jadran Brožic, predstavnik Liste neodvisnih kandidatov v obcinskem svetu PODPIRAJMO LOKALNE PONUDNIKE IN KUPUJMO LOKALNE IZDELKE Obdobje, v katerem smo se znašli, naj bo spodbuda, da RRA Zeleni kras je v sodelovanju z LAS Notranjska ter nakupe opravimo v svoji bližini. V svoji okolici imamo LAS med Snežnikom in Nanosom pripravil seznam številne lokalne ponudnike (mesnih izdelkov, mlecnih lokalne ponudbe hrane na obmocju obcin Bloke, Cerknica, izdelkov, sadja in zelenjave, medu, suhega sadja…). Ilirska Bistrica, Loška Dolina, Pivka, Postojna. Na seznam Z nakupom lokalnih izdelkov prispevamo v prvi vrsti k (objavljen na spletnih straneh RRA Zeleni kras in LAS svojemu zdravju, saj je doma pridelana hrana veliko med Snežnikom in Nanosom) so vkljuceni ponudniki, ki kakovostnejša, pogled tega pa podpremo trud in so se odzvali na povabilo in posredovali seznam živil, ki prizadevanja vseh lokalnih ponudnikov. jih imajo na zalogi in ponujajo kupcem. DKH Ponudniki domacih proizvodov in hrane ste vabljeni, da posredujete svoje kontakte in ponudbo na 031 781 199 (Zdenka Žakelj) ali info@lasnotranjska.si. KAKOVOST ZAMRZNJENEGA MESA OHRANJA HITRO ZAMRZOVANJE IN PRAVILNO ODTAJEVANJE Potrošniki zaradi pomanjkanja casa vse bolj posegamo po zamrznjeni hrani, ki nam je v zamrzovalni omari lahko vedno na razpolago. Na vprašanje, ali je to meso enake kakovosti kot sveže, odgovarja dr. Ana Penko, tehnologinja v podjetju Pivka perutninarstvo: »Z zamrzovanjem cas uporabnosti hrane še dodatno podaljšamo. V splošnem velja prepricanje, da so zamrznjena živila manj kakovostna kot sveža. Ta trditev velja do neke mere, ce je postopek zamrzovanja in tudi odtajevanja zamrznjenih živil neustrezen. Kljucno je, da je postopek zamrzovanja cim hitrejši, pri cim nižji temperaturi, kar pa je z »domacimi« skrinjami zelo težko doseci. Industrijsko so živila zamrznjena s tehnološko dovršenimi postopki, ki maksimalno ohranjajo kakovost živila. Uporabljajo se »shock freezerji«, kjer zamrzovanje poteka pri zelo nizki temperaturi (pod -30 °C). To omogoca hitro, t.i. šok zamrzovanje, kjer se tvorijo majhni kristali, ki povzrocijo minimalno poškodbo celicnih struktur. Tako živilo po odtajevanju ohrani strukturo, barvo in socnost, saj s tem pride do minimalnih poškodb celicnih struktur in minimalne izgube pomembnih komponent živila (vitamini idr.).« Takšen nacin imajo tudi v Pivki. Ob nakupu zamrznjenega pišcancjega mesa, je bilo nekdaj zelo težko lociti posamezne kose. S posebno IQF (Individually Quick Frozen) tehnologijo lahko v prodajalnah Pivke perutninarstva danes kupite tudi posamicne zamrznjene kose mesa, kar omogoca lažje doziranje in enostavnejše odmrzovanje. Tehnologinja dodaja, da je prav tako pomemben tudi pravilen nacin odtajevanja živila, ki mora biti v primeru mesa pocasen, v hladilniku, saj s tem izgubi najmanj hranilnih snovi (vitaminov, mineralov) in se ohrani socnost živila: »Pomembno je, da je živilo, ki ga zamrzujemo, sveže in ga pred zamrzovanjem tudi ustrezno zapakiramo (npr. v vakuum), da ga s tem zašcitimo pred zamrzovalnim ožigom in upocasnimo tudi oksidativne procese.« Pivka perutninarstvo PRILAGODITVE V SKUPINI PIVKA DELAMARIS V proizvodnji priprave hrane vedno veljajo visoki higienski ukrepi, v skupini Pivka Delamaris so te preventivne ukrepe še nadgradili. V vsakodnevni praksi podjetja so že od nekdaj razkuževanje rok, higiena oblacil, locene poti gibanja, cišcenje prostorov in drugi ukrepi. Zaradi zagotavljanja preventivnih ukrepov so, v casu povecane ogroženosti zaradi koronavirusa, sprejeli še vrsto dodatnih preventivnih ukrepov, med katerimi so obvezna uporaba mask, omejitve obiskov in drugo. Ukrepe dnevno prilagajajo skladno s priporocili Nacionalnega inštituta za javno zdravje, medicine dela ter GZS-ZKŽP. Mag. Monika Marin, direktorica za razvoj, tehnologijo in proizvodnjo Delamarisa ter za kakovost skupine Pivka Delamaris poudarja: »Z veseljem naj poudarim, da do danes v celotni skupini nismo imeli nobenega obolelega za boleznijo Covid-19. Menim, da smo sprejeli ucinkovite ukrepe, potrebno pa je vztrajati in se jih dosledno držati.« Pivka perutninarstvo ima težave predvsem na podrocju izvoza svežega mesa, ki bi ga prodali v Italijo in Avstrijo ter na Hrvaško, a zdaj ostaja za prodajo doma. Zaznali so tudi upad narocil gostinstva. Najvec povpraševanja je bilo v marcu po konzervah Delamaris. V tem casu so se okrepili tudi na trgu Nemcije ter vstopili na Madžarsko in Slovaško. Zdaj pa je zaznati, da so se ljudje s hrano založili in ne hodijo tako pogosto v trgovske sisteme oz. po vecje nakupe. Narocila so za celotno skupino manjša kot v marcu, na nekaterih programih celo manjša - kot v letu poprej. Razmere so vsekakor precej zahtevnejše kot pred epidemijo. Na dolocenih podrocjih je zaradi težav pri izvozu mesa ter manjšega povpraševanja proizvodnja že omejena in zmanjšana. Predsednik uprave mag. Janez Rebec poudarja, da stabilnost sistema, blaginjo in varnost soustvarjamo skupaj: »Krize še ni konec, zato ostajamo previdni. Prilagajamo se situaciji, ki se tudi dnevno spreminja. Naše poslanstvo je zagotavljanje prehrane za slehernega potrošnika. Ob tem se zahvaljujemo vsem zaposlenim, ki skrbijo za nemoteno oskrbo prodajnih polic. Hkrati se priporocamo tudi vsem kupcem, ki posegajo po izdelkih Pivka in Delamaris, ki izbirajo lokalno in kakovostno ter podpirajo prizadevanja slovenskih kmetov in predelovalcev živil.« V prodajalnah Pivka sprejemajo tudi telefonska narocila vsak delavnik od 12. - 14. ure. Meso, salame, ribe in ostalo lahko kupci ob dogovorjenem casu prevzamejo in placajo s kartico pred trgovino. Akcijske cene, urnike in telefonske številke prodajaln objavljajo na spletni strani Pivke perutninarstva. Še posebej nas vabijo, da poskusimo nove izdelke za žar: Pišcancje odšcipance s sirom in slanino ter nova nabodala s sirom. Ob narocilu na telefonsko številko 070 988 929 izdelke Delamaris dostavijo tudi na dom. Konec maja bo zaživela tudi nova spletna prodajalna izdelkov Delamaris. DKH ZAVEDAJMO SE POMENA GOZDA IN Z NJIM SKRBNO RAVNAJMO Družinsko lesno podjetje Lesma iz Pivke, ki je bilo ustanovljeno leta 1991, se ukvarja s predelavo lesa, pretežno bukove hlodovine in nekaj tudi jelke. Podjetje proizvaja lušcen furnir, ki se najpogosteje uporablja za izdelavo stolov. Koncni kupci izdelkov so povecini majhna družinska podjetja znotraj domacega trga, nekaj pa imajo tudi izvoza. V marcevski številki smo sicer že objavili novico o najdražje prodanem hlodu na nedavni vseslovenski licitaciji lesa, vendar tokrat, sploh glede na razmere, ki vladajo v lesni industriji, velja poudariti pomen delovanja lokalnih podjetij, ki jim uspeva razvoj te dejavnosti. S tem namenom predstavljamo majhno družinsko podjetje petih zaposlenih, ki ga je ustanovil Viktor Morel (lastnik zmagovalnega hloda na nedavni licitaciji), ki je lastnik Lesme, sedaj pa ga s pomocjo brata vodi hci Helena Jaksetic, ki ga je tudi zastopala na dogodku. »Na licitaciji smo sodelovali prvic in ves les, ki smo ga peljali v Slovenj Gradec, smo tam tudi uspešno in po zelo dobri ceni prodali. Na prodajnem dogodku smo ponudili pretežno javor, pa tudi brest je bil dobro ocenjen. Tri javori so bili rebraši, gre za gensko napako lesa, ki je precej redka in jo odkriješ šele, ko drevo posekaš, zato je toliko bolj cenjena in tudi sicer dosega najvišje cene. Najdražji hlod tega lesa, ki je bil posekan v gozdu Viktorja Morela v Crnem dolu, v Snežniških gozdovih na približno 1200 metrov nadmorske višine, je za nekaj vec kot 29.000 evrov kupil nemški kupec. Ta ga je odpeljal v Šentjur pri Celju, kjer so iz njega rezali furnir (rezan furni). Gre za rezan furni, kar je vcasih izdeloval Javor Prestranek.« (Helena Jaksetic) V podjetju Lesma ob tem ne morejo mimo žalostnega dejstva o propadu domacega podjetja Javor, veseli pa jih ob tem dejstvo, da se je predvsem na Pivškem ohranilo in razvilo veliko kakovostne mizarske dejavnosti. Glede na trende, ko svoj predelan slovenski les oddajamo na tuje trge in potem kupujemo tuje izdelke, ceprav pogosto iz domacega lesa, bi se po mnenju domacega lesnega podjetja morali bolje zavedati pomena in vrednosti gozda ter z njim bolj skrbno ravnati. DKH Lesena hiša iz hlodov, izdelek podjetja Lesma. Gorski rebrasti Javor - del najdražje prodanega hloda. NAGRAJENKA MARCEVSKEGA NAGRADNEGA VPRAŠANJA CORPUS – KINEZIOLOŠKI CENTER Enomesecni brezplacni obisk kineziološke vadbe v Postojni prejme nagrajenka TINA KOVACIC. Prosimo, da se za prevzem in korišcenje nagrade obrnete neposredno na Corpus. Cestitke! ZAGOTAVLJAMO NEMOTENO OSKRBO S KAKOVOSTNO PITNO VODO Podjetje Kovod Postojna, d.o.o., ki je v obcinah Postojna in Pivka odgovorno za kakovostno oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in cišcenje odpadnih voda, je v obdobju epidemije sprejelo vse potrebne ukrepe, ki vsem uporabnikom zagotavljajo nemoteno oskrbo s kakovostno in zdravstveno ustrezno pitno vodo ter cišcenje odpadnih voda. Kljub nekaterim omejitvam, ki se nanašajo na poslovanje in delovanje znotraj PODJETNIŠKO SVETOVANJE V kolikor imate zanimivo podjetniško idejo, vam na RRAZeleni kras ponujamo kakovostno podjetniško svetovanje. Strokovni sodelavci vas vodimo skozi celoten proces od idejnih zametkov do uresnicitve vaše poslovne ideje: • kako oblikovati uresnicljivo poslovno idejo, • kako jo realizirati, • kako se ustrezno registrirati za izvajanje dejavnosti, • pomagamo vam najti vire financiranja (povratna in nepovratna sredstva). Osnovna podjetniška svetovanja so brezplacna za vse prebivalce Primorsko-notranjske regije, v sodelovanju z podjetja, je podrocje vodooskrbe in odpadnih voda z naše strani nenehno skrbno vodeno in nadzorovano. Voda, nepogrešljiva dobrina našega vsakdana, je tudi v primeru morebitnih virusnih obolenj, ki se širijo med našo populacijo, izjemno pomembna za naš organizem. Poskrbimo zase in za svoje dobro pocutje, prav tako pa bodimo še posebej odgovorni tudi do drugih in okolja. Kovod Postojna, d.o.o. Obcinami Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina in Pivka pa izvajamo tudi nadaljnja brezplacna podjetniška svetovanja ter nudimo pripravo poslovnih nacrtov in/ali vlog na javne razpise z razlicnih podrocjih po subvencionirani ceni do 70 % cene. Za podjetniško svetovanje je obvezna predhodna uskladitev termina, na naslednjih kontaktih: • dr. Jana Nadoh Bergoc, jana@rra-zk.si, 05 721 22 48 • Marinka Petrc, marinka@rra-zk.si, 05 721 22 33 RRA Zeleni kras Ura Lokacija 8.00 -8.45 DOLNJA KOŠANA – pri osnovni šoli 9.15 -10.00 ŠMIHEL – pri cerkvi 10.30 -11.30 PIVKA – pri ekološkem otoku na tržnici 12.00 -12.45 ZAGORJE – pri spomeniku 13.00 -13.45 PARJE – pri cerkvi V OKVIRU AKCIJE LAHKO ODDATE NASLEDNJE NEVARNE ODPADKE: • Barve in lake • Kozmetiko • Lepila in crnila • Spreje • Baterije • Zdravila • Akumulatorje • Kisline in alkalije • Motorna olja • Pesticide • Jedilna olja • Topila • Fluorescentne cevi • Fotokemikalijei • Cistila • Onesnaženo embalažo PRI ODDAJI ODPADKOV UPOŠTEVAJTE VARNOSTNO RAZDALJO PRIPOROCLJIVA JE NOŠNJA SAMOZAŠCITNIH SREDSTEV (MASKA, ROKAVICE) PUBLIKUS d.o.o.; Operativni center Postojna; Jeršice 3, 6230 Postojna T: 05 720 49 62; E: oc.postojna@publikus.si PARK VOJAŠKE ZGODOVINE OBISKAL MINISTER ZA OBRAMBO MAG. MATEJ TONIN Park vojaške zgodovine je v sredo, 22. aprila 2020, v okviru obiska v primorsko-notranjski regiji obiskal minister za obrambo Republike Slovenije mag. Matej Tonin skupaj z novim v. d. generalnega direktorja Direktorata za obrambne zadeve Andrejem Kavarjem in poslancem Državnega zbora Republike Slovenije Andrejem Cernigojem. Goste sta sprejela direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjancic in župan Obcine Pivka Robert Smrdelj, ki sta ministra seznanila, kako se Park spopada s krizo, ki je posledica epidemije. Problem Parka vojaške zgodovine je namrec prav v tem, da se je v veliki meri preživljal sam z vstopninami, raznimi dogodki, muzejsko trgovino, zato ga je popolna zaustavitev turisticne dejavnosti še posebej mocno prizadela. Minister Tonin je poudaril, da igra Park vojaške zgodovine v nacionalnem merilu zelo pomembno vlogo in da je mogoce prav ta kriza priložnost, da se dokoncno uredi odnos med Parkom vojaške zgodovine in TRIO KRAŠKIH ZNAMENITOSTI Z NOVIMI UGODNOSTMI ZA OBISKOVALCE V zacetku maja so minila natanko štiri leta, kar so trije turisticni ponudniki s kraškega obmocja: Kobilarna Lipica, Park Škocjanske jame in Park vojaške zgodovine podpisali sporazum o sodelovanju s ciljem povecanja števila obiskovalcev in povezovanja turisticne ponudbe v nove skupne produkte. Ob obletnici podpisa sporazuma so v Parku vojaške zgodovine pripravili novinarsko konferenco, kjer so predstavili dosedanje ugodnosti v okviru blagovne znamke Trio kraških znamenitosti, predvsem pa nacrte za nadgradnjo sodelovanja v prihodnje. Kriza, ki jo je povzrocila pandemija koronavirusa, je namrec mocno prizadela slovenski turizem in ni zaobšla niti Lipice, Škocjanskih jam in Pivke, s cimer so potrebe po sodelovanju postale še bolj aktualne. Med vidnejšimi dogovori izstopa zlasti dvig popusta na ceno vstopnice pri enem izmed partnerjev ob predložitvi manj kot tri mesece stare vstopnice drugega partnerja iz prvotnih 15 % na 25 % v letu 2020, v želji približati regijsko ponudbo domacemu obiskovalcu. Novinarske konference so se kot gostje udeležili župan Obcine Pivka Robert Smrdelj, predstavnica Slovenske turisticne organizacije Karmen Novarlic in predsednik Turisticne zveze Slovenije Pavle Hevka. Vsi trije so poudarili, da je takšno sodelovanje primer dobre prakse v slovenskem prostoru in pomemben prispevek k reševanju turisticnega gospodarstva. Foto: Vid Meglic SONCNI DNEVI VABIJO NA POHOD PO KROŽNI POTI VOJAŠKE ZGODOVINE Domacini s Pivškega se lahko v soncnih in toplejših dneh naužijete svežega zraka s pohodom po Krožni poti vojaške zgodovine. Priljubljena tematska pohodna pot predstavlja tudi v negotovi situaciji, v kateri smo se znašli, varno priložnost za družinsko rekreacijo v naravi, saj njena pohodna trasa s skoraj petnajstimi kilometri dolžine omogoca vzdrževanje varne razdalje med pohodniki. Krožna pot vojaške zgodovine je urejena ob pomembnih ostalinah bogate vojaškozgodovinske in kulturne dedišcine obmocja, pohodnike pa v spomladanskem casu navdušuje tudi s cvetocimi prizori prebujajoce se narave in številnih naravnih lepot. Njena trasa vodi iz Parka vojaške zgodovine do kaverne iz 1. svetovne vojne na vojaškem poligonu Kota 110, ki je bil nekdaj prizorišce priprav vojaških enot za boj na soškem bojišcu. Pot se v naslednji etapi vzpne do hriba Primož, na katerem bdi nad okolico nekoc mogocna utrdba Alpskega zidu. Ob utrdbi je krožno razporejenih vec informativnih tabel, ki pohodnike poucijo Vaši najbližji, prijatelji ali znanci praznujejo, pa še ne veste, kako bi jih presenetili? Podarite jim darilni bon za ogled Parka vojaške zgodovine in jih razveselite s prav posebnim doživetjem! Dragoceni primerki vojaške in tehnicne zapušcine v najvecjem muzejskem kompleksu pri nas bodo obdarovance vodili skozi prikaz pomembnih mejnikov druge polovice 20. stoletja vse do prelomnega obdobja rojstva naše države. V Parku vojaške zgodovine so pripravili tudi posebno akcijsko ponudbo za vse, ki se za nakup darilnih bonov odlocate v obdobju epidemije. Nakup darilnega bona je do konca meseca maja mogoc po znižani ceni, in sicer z 10-odstotnim popustom, poleg tega bodo boni, izdani v okviru akcije, namesto enega leta veljavni dve leti od datuma izdaje. Nakup in prevzem darilnih bonov je mogoce urediti v Parku vojaške zgodovine med delovnim casom ali po e-pošti info@parkvojaskezgodovine.si. Vabljeni k nakupu! SODELAVCI PARKA VOJAŠKE ZGODOVINE POMAGALI V KRIZNEM ŠTABU V luci izrednih razmer in preventivnih ukrepov ob razglasitvi epidemije bolezni covid-19 je marca svoja vrata zacasno zaprl tudi Park vojaške zgodovine. Kljub zaustavitvi turisticne dejavnosti je muzejska ekipa za zaprtimi vrati še naprej skrbela za nemoten potek muzejskega dela in zastavljenih projektov, del sodelavcev Parka pa je bil z aktivacijo Civilne zašcite Obcine Pivka že v prvi fazi prikljucen štabnemu delovanju. Kot del kriznega štaba so vodstvu in ostalim clanom zagotavljali logisticno podporo in pomoc pri koordiniranih aktivnostih za uspešno zajezitev epidemije. Eno pomembnejših delovnih zadolžitev v tem okviru sta predstavljala dostava zašcitnih sredstev in razkužil obcinskim javnim institucijam ter razvoz blaga za izdelavo zašcitnih mask krajevnim skupnostim, kar je pomembno doprineslo k zašciti prebivalstva pred okužbo. ODPOVED SPOMLADANSKO-POLETNEGA SKLOPA DOGODKOV V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE Iz Parka vojaške zgodovine obvešcajo, da letošnji sklop spomladansko-poletnih dogodkov v luci aktualnih razmer žal ne bo izveden. Odpovedani so: Spomladanski pohod po Krožni poti vojaške zgodovine (17. 5.), Tankovski vikend (30.–31. 5.) in tekmovanje v spretnostni vožnji s tovornjaki Europa Truck-Trial (4.–5. 7.). Morebitne prestavitve terminov za posamezne dogodke bodo sporocene naknadno. o kontekstu njenega nastanka; ob predhodnem dogovoru pa se je mogoce z vodnikom sprehoditi tudi po njenih podzemnih rovih. Naslednjo strateško tocko pohoda predstavlja vrh Šilentabra, kjer je ob koncu srednjega veka stal najvecji utrdbeni sistem na Slovenskem. Pot se v sklepnem delu spusti do turisticne vasi Narin in se po kratkem vzponu zakljuci nazaj pred Parkom vojaške zgodovine. Krožna pot vojaške zgodovine je lani prejela priznanje v tekmovanju Naj pot 2019 kot ena najboljših tematskih pohodnih poti po Sloveniji. Njeno celotno traso boste prehodili v okvirno štirih urah, pohodniki z manj casa ali kondicije pa se lahko odlocite tudi samo za pohod do Primoža ali vzpon do Šilentabra. Vabljeni! *Pohodnike naprošamo, da ob srecanju z ostalimi pohodniki spoštujejo varnostno razdaljo in druge preventivne ukrepe ter da ob poti ne odlagajo osebnih predmetov in odpadkov. Park vojaške zgodovine Spoznajmo skrivnosti naših cudovitih presihajocih jezer ALI VESTE … Ali veste, da ima Malo Zagorsko jezero potok? Ob vznožju vzhodnega pobocja kotanje Malega Zagorskega jezera leži izvirnakotanja s kamnitim obodom, iz katere vodita dve kratki, z mahom porasli kamniti strugici, ki obdajata kamnit otocek. Pod njimi se potok razlije na široko med grmovjem in drevjem, nato pa tece v plitvi, rahlo vijugasti travnati strugi in se izliva v jezero. Ali veste, da se na zaledenelih jezerih lahko ujamejo divje živali? To se je zgodilo s košuto na Malem Drskovškem jezeru. Led je visel proti nižjemu delu presahlega dna jezera, zato košuta sama ni mogla nazaj na kopno. Rešili so jo lovci. Jezero, ki leži v obcini Postojna, se imenuje Jeredovce in se nahaja na vojaškem vadišcu Pocek. V Krajinskem parku Pivška presihajoca jezera so zanimivi tudi suhi kraški travniki, ki jih najdemo tudi na pobocjih Pivških jezer. Te travnike sedaj krasi kosmatinec. Sodi med ogrožene in zavarovane rastlinske vrste, zato ga ne nabirajmo. Jezera, ki se pogosteje pojavljajo (9 jezer), so: Kalsko jezero, Kljunov ribnik, Malo Zagorsko jezero, Veliko Drskovško jezero, Malo Drskovško jezero, Parsko jezero, Radohovsko jezero, Palško jezero, Petelinjsko jezero. Na Osnovni šoli Pivka in Osnovni šoli Košana smo v okviru projekta Carnivora Dinarica uredili koticka za velike zveri. Verjamemo, da bosta koticka služila kot didakticna »pripomocka« za spoznavanje sveta velikih zveri in izzivov, ki jih ohranjanje medveda, volka in risa predstavljajo ljudem. Prizori iz narave, gozdov, ki nas obdajajo, in njihovih prebivalcev pa bosta šolam gotovo tudi v okras. Zasnove kotickov je izdelal Marko Slapnik (NATUR­ETNO ALP iz Mozirja) na podlagi strokovnih podlag strokovnjakov Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Zavoda za gozdove Slovenije ter v dogovoru z Krajinski park Pivška presihajoca jezera uciteljicami in ravnateljicama obeh osnovnih šol. V prostor za spoznavanje velikih zveri in sobivanja smo na OŠ Pivka spremenili del hodnika pred vhodom v prostore uciteljskega šolskega kolektiva. Mizica dežurnega ucenca je še vedno ostala mizica, spremenjena pa je v vitrino s prikazom lobanj in kosti velikih zveri. Scasoma bomo vanjo vstavili tudi lobanje, izdelane iz umetnih snovi, pa tudi dermoplastike plena velikih zveri. Dejstva iz življenja velikih zveri ucenci spoznavajo prek odkrivanja odgovorov, »skritih« v slikah. Ucenci pivške šole bodo lahko na zaslonu gledali posnetke sledilnih kamer oziroma tako imenovanih foto pasti. Na »deblo« smo v obeh kotickih namrec pritrdili takšno kamero, ki so jo strokovnjaki že odrabili. V košanski koticek pa smo seveda postavili šolskega nagacenega medveda, ki pa mu bomo še nadeli odrabljeno sledilno, telemetricno ovratnico. Ucenci so dobili tudi tri škatle sestavljank, puzzlov, ucenci obeh šol bodo lahko svojo višino primerjali z višino zveri. V obeh kotickih so NETOPIRJI NE PRENAŠAJO VIRUSA SARS-COV-2 Netopirji, edini leteci sesalci na Zemlji, so le ena od izmed številnih živalskih vrst, pri katerih so raziskovalci zabeležili pojav koronavirusov. Koronavirusi so znani že vrsto let pri mnogih vrstah živali, obstajajo pa zagotovo že na tisoce let, vendar obicajno niso nevarni za ljudi. Netopirji niso gostitelji virusa SARS-CoV-2, ki trenutno po svetu povzroca pandemijo. Neposrednega prenosa SARS-u podobnih netopirskih koronavirusov z netopirjev na ljudi do sedaj kljub obsežnemu raziskovanju niso potrdili nikjer na svetu. Trenutno tudi ni dokazov, da bi bilo tveganje za okužbo s koronavirusom povezano z domacimi živalmi, kot so psi in macke. V Sloveniji živi 30 vrst netopirjev, v Evropi pa vec kot 40 vrst. Vse vrste v Sloveniji so zavarovane, med njimi 10 vrst, ko so zavarovane tudi v evropskem omrežju Natura 2000, kjer je posebna pozornost namenjena ohranjanju njihovih habitatov. Na širšem obmocju obcine Pivke je potrjena prisotnost 7 vrst netopirjev, dve med njimi varujemo v okviru obmocja Nature 2000 Javorniki-Snežnik. Netopirji so pomemben clen zdravih ekosistemov, tega pa smo deležni tudi ljudje. Nekatere vrste so prebivalci dobro ohranjenih gozdnih ekosistemov in s tem pokazatelji strokovnega sonaravnega gospodarjenja z gozdovi s strani cloveka. Druge vrste naseljujejo ekstenzivno kmetijsko krajino prepleteno z mejicami in so pokazatelj ohranjenih kmetijskih površin. Prehranjujejo se v glavnem z žuželkami in drugimi clenonožci in so zato lahko ucinkovita pomoc pri zatiranju škodljivcev. Vrtickarji in kmetje vedo, da so njihovi iztrebki - gvano - zelo dobro gnojilo z visoko vsebnostjo dušika in fosforja. Netopirji, ki živijo v Sloveniji, se stikom z ljudmi in ostalimi živalmi izogibajo, ker zanje predstavljamo nevarnost in nismo povezani z njihovim nacinom prehranjevanja. So nocno aktivne živali, ki s svojimi izjemnimi sposobnostmi letenja, prostorske orientacije in zaznavanja pri ljudeh zbujajo obcudovanje. Zato se bližnja srecanja med ljudmi in netopirji zgolj slucajna. Naj so nam netopirji všec ali ne, strah pred njimi je cisto odvec. V toplih vecerih priporocamo, da posedite na prostem ter se ozrete v smeri najbližje ulicne svetilke. Z malo srece boste lahko spremljali enega od predstavnikov netopirjev pri nabiranju hrane. Prav hitro boste ugotovili zakaj se najbolj znana letala slovenskega proizvajalca imenujejo po enem izmed rodu netopirjev. Prispevek je povzet po gradivu projekta LIFE integrirani projekt za okrepljeno upravljanje NATURE 2000 v Sloveniji (IPE/ SI/000011). Projekt sofinancira Evropska unija v okviru programa LIFE in partnerji. Projekt vodi Ministrstvo za okolje in prostor, v njem sodeluje 14 partnerjev. Tanja Avsec Foto: Simon Zidar Krajinski park Pivška presihajoca jezera IŠCEMO VELIKI PAJESEN Veliki pajesen je azijsko drevo, ki so ga v Evropo prinesli že sredi 18. stoletja. Pravzaprav je bil k nam prinesen »po pomoti«, saj je francoski jezuit v Evropo poslal semena velikega pajesena, mislec, da gre za semena nekega drugega azijskega drevesa. A veliki pajesen je v Evropi ostal in si pridobil sloves uporabnega, trpežnega urbanega drevesa, zato so ga marsikje sadili kot okrasno drevo. Uporabljali so ga tudi za pogozdovanje. A danes imamo do velikega pajesena precej drugacen odnos, saj se je marsikje razširil in zacel izpodrivati domorodne rastline. V gozdovih se najveckrat ustali na presekah ali na vrzelih, ki so nastale po požarih ali vremenskih ujmah in ponekod že ovira naravno pomlajevanje gozda. Širi se tudi v urbanem okolju, kjer lahko korenine povzrocijo poškodbe na plocnikih in objektih. Kadar se s pajesenom zarastejo kmetijske površine, pa jih je zelo težko povrniti v prvotno rabo, saj se stalno obnavlja iz korenin. Veliki pajesen je strupen in ima lahko tudi škodljive vplive na zdravje ljudi. Pri nekaterih ljudeh pelod pajesena, podobno kot pelinolistna ambrozija, povzroca seneni nahod. Pri osebah, ki so odstranjevale pajesen, pa so porocali o nekaj primerih kontaktnega dermatitisa in celo vnetja srcne mišice po stiku z drevesnim sokom. Zaradi številnih negativnih vplivov na naravo je veliki pajesen od leta 2019 tudi na ravni Evropske unije opredeljen kot invazivna tujerodna vrsta. Velikega pajesena ni vec dovoljeno prodajati, posedovati, gojiti ali ga izpušcati v okolje. Vendar pa je vrsta v nekaterih delih Slovenije že zelo razširjena in država bo morala v prihodnjih letih pripraviti nacrt za zajezitev širjenja velikega pajesena. Za kakovosten nacrt pa potrebujemo tudi dobre podatke o razširjenosti velikega pajesena, zato tej vrsti namenjamo posebno pozornost v okviru letošnje akcije Poišci tujerodno vrsto, ki poteka v projektu LIFE ARTEMIS. Kako prepoznamo veliki pajesen? Že iz imena pajesena lahko razberemo, da gre za visoko rastlino. Odraslo drevo je lahko visoko tudi vec kot 25 metrov. Drevo ima zelo prepoznavno krošnjo z debelimi, razprostrtimi vejami in gladko, sivo lubje. Od sredine pomladi do pozne jeseni drevo zlahka prepoznamo tudi po velikih listih, ki v dolžino merijo do 90 centimetrov in so sestavljeni iz vec nekaj centimetrov dolgih listicev. Ti so celorobi, le pri bazi imajo majhno izboklino. Ce liste zmeckamo med prsti, imajo neprijeten vonj, po katerem je drevo v nekaterih delih Slovenije dobilo tudi ljudsko ime smrdljivec ali smrdulja. Ce opazite veliki pajesen, vas vabimo, da podatke posredujete v sistem Invazivke (www.invazivke.si). Zelo preprosto posredovanje podatkov omogoca androidna aplikacija Invazivke, prek katere lahko vsak registriran uporabnik že z nekaj kliki posreduje svoje opažanje. Lokacija se prenese iz GPS sprejemnika v telefonu, tako da mora uporabnik vrsto le fotografirati in iz seznama izbrati ime. Posredovane podatke preverijo izvedenci in jih nato vkljucijo v javno dostopno zbirko Invazivke, kjer so na voljo vsem institucijam, ki bodo v prihodnjih letih nacrtovale ukrepe za zajezitev širjenja te invazivne tujerodne rastline. ŽABE SO SE ZNOVA SELILE CEZ CESTO Mnoge dvoživke se med svojimi habitati selijo. Najopaznejše so spomladanske selitve dvoživk iz zimskih prezimovališc, njihovih kopenskih habitatov, do mrestišc, njihovih vodnih habitatov. V mnogih krajih te selitvene poti prekinjajo ceste. Ko sta kopenski in vodni habitat locena s cesto, na takih odsekih v casu spomladanskih selitev prihaja do množicnih povozov, saj se preko ceste selijo cele populacije dvoživk. Tako je tudi v Vremski dolini, zato so v Parku Škocjanske jame v naravovarstvenem projektu ZA KRAS, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika, to pomlad že tretje leto zapored organizirali prenašanje dvoživk cez cesto. Ob cesti Famlje Ribnica, blizu Žagarjevih, so postavili zašcitno ograjo, ki je dvoživkam ob selitvi iz zimskih prezimovališc preprecevala dostop do ceste. Izza te ograje ter z obmocij v bližini so nato vsako jutro in vsak vecer delavci parka, skupaj z zunanjimi sodelavci prenašali dvoživke na drugo stran ceste, do njihovega vodnega habitata, reke Reke. Hribski urh, veliki pupek, krastaca, rosnica, sekulja, mocerad in druge dvoživke so zaradi prepustne kože izredno obcutljivi že na majhne spremembe v okolju, v Vremski dolini pa še posebej ogroženi tudi zaradi prehajanja ceste na poti do vode. Dvoživke so med najbolj ogroženimi vrstami, cuvajmo jih! Foto: Simon Avsec 22. APRIL – SVETOVNI DAN ZEMLJE – SKRBIMO ZANJO IN TAKO TUDI ZASE Letos obeležujemo 50. obletnico, kar so na svetovni ravni razglasili prvi Svetovni dan zemlje v skrbi za ohranjanje našega edinstvenega planeta in življenja na njem. Že takrat so strokovnjaki zaceli opozarjati na to, da našega planeta ne moremo neskoncno izkorišcati, zanj pa nic skrbeti. V zadnjih casih pa se ob velikanskih podnebnih in drugih spremembah v okolju resnicno lahko zamislimo, kam drvimo. Vse bolj se zavemo pomena zdravega okolja, ko se zgodi kaj nenavadnega kot letos pandemija in okuženost s korona virusom po vsem svetu. Geslo »Ostanite doma!« smo Slovenci razumeli kot resno zapoved. Ob ugotovitvi, da se nam je zožil prostor gibanja, razširil pa cas za prostocasne dejavnosti (hoja in sprehodi v naravi), smo sami ali v družinskem krogu zaceli raziskovati svojo okolico. Zaceli smo obiskovati bližnje in daljne hribcke in doline po naši lepi pivški pokrajini. A s tem se je pojavil problem. Greš na sprehod v dobri veri, da se naužiješ svežega zraka in se oko nagleda prebujajoce se narave, pa zagledaš: tukaj odvrženo plastenko ali pivsko plocevinko, tam prazno škatlico od cigaret, da o papirckih polizanih bonbonov in odvrženih papirnatih robckih niti ne govorimo. Vprašam se, ali smo v skrbi za zdravje pozabili na kulturo in odnos do ohranjanja cistega okolja? Ce se odpravi v naravo vsa družina, kaj je boljšega kot uciti otroke, kaj narediti z odpadki, ki so jih povzrocili. Odnesemo jih s seboj domov, to je edina prava poteza. Vsak sam lahko z malimi koraki poskrbi za cisto naravo, ki nam bo hvaležno vracala s svojo enkratno, vedno novo lepoto, da si »napolnimo baterije« za življenjske preizkušnje. Irena Margon ZEMLJIŠCA V ZARAŠCANJU NA PREGLEDOVALNIKU PODATKOV O GOZDOVIH ZGS Zavod za gozdove Slovenije je dolžan skladno z 11. clenom Zakona o gozdovih ob izdelavi GGN GGE pisno obvestiti lokalno skupnost in lastnike vseh zemljišc v zarašcanju, ki se v kmetijske namene ne uporabljajo že vsaj 10 let, da se bodo zemljišca, ki bodo še naprej prepušcena zarašcanju, ob izdelavi naslednjega GGN dolocila kot gozd oziroma kot drugo gozdno zemljišce. To informacijo v graficni obliki smo pripravili za vse nacrte GGE s prvim letom veljavnosti od leta 2010 do 2019. Pregledovalnik je dosegljiv na spletnem naslovu https:// prostor.zgs.gov.si/pregledovalnik. Spletni pregledovalnik omogoca vpogled v podatke o gozdovih brez namestitve dodatne programske opreme, potrebujemo samo spletni brskalnik (Firefox, Chrome, Edge ...) in internetno povezavo. Spletni pregledovalnik je namenjen strokovnjakom ZGS ter najširši javnosti, lastnikom in upravljavcem gozdov. Zanimive podatke bodo za svoje delo našli tudi naravovarstveniki. Pregledovalnik omogoca dostop do gozdnogospodarskih nacrtov in do podatkov o posameznih odsekih in gozdnih sestojih. V pregledovalniku je mogoce izvedeti številne podatke, ki so v pomoc lastnikom gozdov, kot so tarife, povprecne spravilne razdalje, odprtost, razvojna faza gozda, delež listavcev in iglavcev, sestava sestojev, lesna zaloga itd. Poseben poudarek je namenjen funkcijam gozdov in razdelitvi gozdnega prostora. Zavod za gozdove Slovenije, OE Sežana Vrtci so s 16. marcem zaprli svoja vrata. Kako ste se prilagodili tem razmeram? (dejavnosti, cišcenje …) Sproti smo spremljali aktualne informacije s strani MIZŠ in Skupnosti vrtcev Slovenije, sodelovali z Obcino Pivka in štabom civilne zašcite ter o vseh pomembnih zadevah obvešcali zaposlene. Strokovne delavke so zadnji dan, preden smo zapustili vrtec, oprale in razkužile igrace in igrala. Nekateri zaposleni delajo sedaj od doma ter skrbijo za pretok informacij in opravljajo druga dela, povezana z delovanjem vrtca. Ostali so na cakanju. Nekatere sodelavke vrtca so se javile med prostovoljce. Šivilja se je odzvala na pobudo obcine in pomagala pri šivanju zašcitnih mask za obcane in podjetja naše obcine. Hrano, ki je ostala v vrtcu, smo podarili Karitasu v Pivki, da so jo razdelili med ljudi. Preden se bodo otroci vrnili v vrtec, bomo poskrbeli, da se bodo prostori temeljito ocistili, hišnika bosta morala izprati hišno vodovodno omrežje ter izvesti toplotni šok v skladu s smernicami NIJZ. Na kakšen nacin ohranjate komunikacijo s starši in otroki? Osnovne napotke staršem v povezavi z delovanjem vrtca in preprecevanjem širjenja bolezni COVID-19 smo zapisali na spletno stran. Navodila smo vsaki družini izrocili tudi v pisni obliki v tednu, ko nas je MIZŠ bolj obširno seznanilo glede ukrepov preprecevanja širjenja bolezni. Na spletni strani vrtca objavljamo tudi nekatere aktualne informacije v povezavi z delomCSD, povezave do spletnih vsebin. Išcemo tudi druge nacine komuniciranja z njimi, VESELIMO SE VNOVICNEGA SNIDENJA! Kot kaže, bomo morali vsi zaposleni (tudi tisti, ki bodo v neposrednem stiku z otroki) nositi na obrazu zašcitne maske. Razen tega, da vplivajo na prepoznavnost nositelja, ker prekrijejo vecji del obraza, je pomembno tudi dejstvo, da je za njimi skrita vsa mimika/nebesedna izraznost cloveka (v tem casu so še kako pomembna custva ljubezni, naklonjenosti, topline, razumevanja, …). Ko so otroci zapušcali vrtec, so nas videli »razkrite«, ko se bodo vrnili, pa bomo »zakrinkani«. Že odrasli imamo težave s prepoznavanjem socloveka, ki je pod krinko. Predvidevam, da jih bodo imeli otroci še vec. Zato se mi zdi smiselno, da starši otrokom pokažejo, ko si namestijo »zašcitno masko« na obraz, da so oni skriti spodaj. Se z masko igrajo igrice na nacin »KU-KUC«. Tako bodo otroci lažje razumeli novo nastale razmere v vrtcu. Saj jim bodo okolišcine novega nacina bivanja predstavili tisti, na katerega so varno navezani (starš) in jim otroci zaupajo. Izkušnje iz domacega okolja pa bodo spontano prenesli na situacijo v vrtcu. Verjamem, da bo stiska ob prehodu vsaj nekoliko ublažena, ce bodo otroci videli tudi doma »zakrinkane« starše. Tistim otrokom, ki že razumejo, naj razložijo, cemu maska služi. Da zašciti druge pred našo saj iz preteklosti vemo, da spletno stran spremlja cca. 1/3 staršev. Poslužili smo se tudi Radia 94 in FB, da bi cim širšemu krogu staršev predali informacijo, da lahko prevzamejo osebne stvari otrok, ki so po zaprtju ostale v vrtcu. V zadnjem obdobju so se strokovne delavke udeležile spletnih seminarjev, ki so strokovno dobro izpeljani in se navezujejo tudi na trenutne razmere. Dobili smo tudi smernice glede pomena vzpostavitve komunikacije na daljavo s starši ter vzdrževanja dobrih odnosov in varne navezanosti otrok na strokovne delavke vrtcev. Iz posameznih sredin prihajajo informacije, da otroci že mocno pogrešajo vrtec (sovrstnike, strokovne delavke, ….) Zato nacrtujemo, da bomo v prihodnjih dneh pripravili strategijo povezovanja na ravni vrtca. Povezali smo se s CIRIUS-om. Njihove strokovne delavke izvajajo dodatno strokovno pomoc otrokom s posebnimi potrebami v našem vrtcu. Dogovorili smo se, da izvajalka naveže kontakte s starši ter jim nudi pomoc in svetovanje na daljavo. Kaj sporocate staršem in otrokom? Predlagamo, da naj gredo starši z otroki cim vec v naravo, v gozd - naj ji prisluhnejo in opazujejo številne spremembe, ki se dogajajo v njej, naj listajo/berejo slikanice, leksikone in druge knjige,otroke naj vkljucijo v vsakodnevna opravila, se spomnijo iger, ki so se jih igrali kot otroci, predvsem pa naj poskrbijo, da se bodo otroci veliko gibali. Naj izkoristijo te dni, da se med seboj povežejo, saj otroci rabijo bližino, razumevanje, pozornost, da bodo lažje prešli te tesnobne dneve. slino, v kateri so lahko skriti drobceni virusi, ki lahko povzrocijo bolezen, ce pridejo v naše telo. Zavedamo se, da nas ponovno caka uvajalno obdobje, da se bodo ponovno pojavljale stiske, ker se bodo morali otroci spet lociti od svojih najdražjih (po vecini so bile to mame), s katerimi so preživeli prakticno24 h/dan. Za vsakega otroka je preživljanje svojega otroštva v varnem zavetju družine (mame) najbolj naravna oblika bivanja in blagodejno vpliva na njegovo pocutje (obcutek varnosti), razvoj, napredek. Interakcija (pogovor, igra, druženje, gibanje) poteka eden na enega. Mama je prva vez z zunanjim svetom, ki pa bo sedaj »na silo prekinjena«, saj se bodo starši morali vrniti v svoje službe, otroci pa posledicno v vrtec. Otroci še ne morejo razumeti, dojeti »Zakaj so do sedaj lahko bili ob mami doma ves dan, kar na enkrat pa to ne bo vec mogoce?« Otroci bodo ponovno potrebovali vec bližine, topline, razumevanja tako s strani staršev kot tudi nas strokovnih delavk. Želimo si, da bi se otroci vrnili v vrtce na nacin, da to ne bo za njih prevec stresno in bodo spet vzpostavili varno navezanost s strokovnimi delavkami, ki je bila z zaprtjem vrtcev nenadoma prekinjena. Vrtec Pivka IZKUŠNJE IN MNENJA STARŠEV V casu epidemije smo pravzaprav zelo uživali, prav nic nam ni manjkalo in še zdaj nam ne. Varstvo smo si urejali kar sami, ker jaz delam od doma. Starejši sin (4 leta) sicer pogreša vrtec, mlajši (2 leti) pa ne. Vendar se kljub temu oba zabavata; veliko rišemo, pišemo, barvamo, sestavljamo kocke, kuhamo, pecemo, hodimo na sprehode, opazujemo naravo in živali, skratka; uživamo v trenutkih, ki se ne bodo nikoli vec ponovili, saj drugo leto že zacnemo s šolo in toliko casa, kot ga imamo sedaj na razpolago, ga ne bo vec. (Marija) V vrtcu imava 2 hcerki, ki pa sta bili skoraj cel februar že doma, ker se nam je pridružil 5. clan družine in nismo hoteli tvegati, da bi kaj staknil že tako majhen. Z ženo sva jima na zacetku karantene s pomocjo pravljice razložila, da gre za virus, zakaj si moramo dobro in pogosto umivati roke, zakaj ne moreta v vrtec, ceprav smo bili zmenjeni, da bosta doma samo 1 mesec, in zakaj se ne smemo družiti z drugimi. To jima ni predstavljalo težav, saj sta bili vajeni, da odkar imamo dojencka, ne hodimo k drugim in drugi niso hodili k nam. Sam delam že ves cas karantene. Sreca, da je žena doma na porodniškem dopustu, tako da z varstvom nismo imeli težav. Se pa zdaj že dobrih 14 dni pozna, da jima manjka družbavrstnikov. Sami povesta, da pogrešata vrtec in vzgojiteljici. To se prej ni nikoli zgodilo. Ko se peljemo mimo vrtca, sta obe navdušeni, da to je pa njun vrtec. Sreca tudi, da živimo v hiši in imamo svoja igrala, trampolin, tako da smo vse lepe dni izkoristili za igro na vrtu. Dobro, da sta dve, se skupaj igrata in imata vsaj druga drugo za družbo. (Klemen) Po zaprtju vrtcev, ko sta otroka ostala doma, sem tudi sama pricela z delom od doma. V dneve smo poskusili vnesti neko rutino, red, ki bi nam nekoliko olajšal preživeti vsakdanjike. Otroka se imata doma lepo, v tem casu se nista veliko pritoževala, edino starejša, 4-letna je nekajkrat omenila, da pogreša prijatelje. Moram priznati, da zame poseben izziv predstavlja delo od doma, saj vpeto v družinsko okolje, zahteva mnogo prilagajanja, iznajdljivosti, delo se zacne zgodaj zjutraj in se velikokrat zakljuci pozno zvecer. Nam je pa to obdobje prineslo zaustavitev vsakdanjega nenehnega hitenja ter vec casa za igro v krogu družine, kar pa je neprecenljiv doprinos v naša življenja. (Maja) V casu epidemije smo se trudili in se še sedaj, da bi naše družinsko življenje potekalo, kar se da normalno tudi naprej. Starejši hcerki, ki obiskuje vrtec, sva z možem obrazložila celotno situacijo in moram reci, da nismo imeli nobenih problemov. Zaradi položaja, ki ga zaseda mož, je moral biti vsak dan na delovnem mestu, tako da sem bila primorana sama vzeti dopust in obe hcerki imeti v varstvu sama, dokler ne bo prišlo do preklica epidemije in se bodo otroci znova vrnili v vrtec. K sreci imava tudi moževe starše, vendar pa jih zaradi strahu, da bi prišlo do okužbe, nisva izpostavljala hcerkama. K svojim staršem, ki živijo v sosednji obcini, pa ju zaradi uredbe o prepovedi gibanja med obcinami niti nismo smeli voziti. Zavedam se, da zna biti organizacija varstva otrok velik preizkus za vse, saj niso vsi delodajalci tako velikodušni, da omogocijo zaposlenim dopust in druge možnosti za odsotnost z dela. Mislim, da bi morali tako gospodarstvo kot tudi vzgojno­ izobraževalni zavodi delovati skupaj in solidarno. Vsi skupaj pa se moramo zavedati, da lahko za lastno zdravje kot zdravje drugih storimo najvec sami. (Martina) Otroku, posebno ker je edinec, je v tem casu brez vrtca gotovo težko. Vidi se, da kljub temu, da se trudimo izkoristiti ta cas za družino in ga preživeti cimbolj raznoliko in aktivno, pogreša vrstnike. So se pa vzgojiteljice vrtca zelo potrudile in ostajajo z otroki vseskozi v stiku in preko spleta pošiljajo video, foto vsebine in male naloge in predloge. Sodelovanje v zanimivih, poucnih in zabavnih izzivih in malih projektih je postala nekakšna rutina in otrok komaj caka na naslednje sporocilo vzgojiteljice in naslednjo nalogo. Resnicno vse pohvale in velika zahvala vzgojiteljicam vrtca. Brez njih bi bilo to obdobje gotovo še težje. Obcasno se otroci tudi slišijo in vidijo preko spletnih aplikacij, tako da vsaj malo potešijo potrebo po druženju. A ce komaj cakamo vrtec? Mislim, da vsi ;) (Jana) Ker imamo v vrtcu le enega od obeh otrok, nam zaprtje vrtcevskih vrat ni povzrocilo vecjih nevšecnosti. Varstvo so si razdelili mož, ki je delal od doma ter moji starši in nona, s katerimi živimo v isti hiši. Ker je hcerka vajena, da je tudi obicajno veliko doma, se je na zacetku pocutila kot na daljših pocitnicah. Sedaj, po dveh mesecih, pa tudi ona pogreša prijatelje in vzgojiteljice. (Sidonija) DKH O ODPRTJU ŠOL IN VRTCEV V OBCINI PIVKA Pretekli teden (12. maja) so se sestale ravnateljice šol, pomocnice ravnateljic in vodje vrtcev iz vrtcev in šol v Obcini Pivka. Srecale so se s predstavniki obcine in civilne zašcite. Izpostavljena so bile vsebine vezane na zašcitno opremo, organizacijo dela v vrtcu, organizacijo dela v šoli v prvi triadi in devetem razredu ter zagotovitev šolskih prevozov za otroke prve triade in devetošolce. Vodstva šol bodo kar v najvecji možni meri poskrbela za ustrezne preventivne ukrepe v skladu s smernicami NIJZ in ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Šolski prevozi so se zaceli izvajati po ustaljenem urniku od 18.5.2020 dalje, drugih odvozov ni, starši pa so v skladu s smernicami naprošeni, da otroke v najvecji možni meri pripeljejo sami. Za ucence iz bližnjih krajev je priporoceno, da v šolo pridejo peš, za starejše devetošolce, pa seveda tudi uporaba kolesa. Osnovni šoli ter vrtca Pivka in Košana so prevzeli potrebno zašcitno opremo za zagon dejavnosti (maske, rokavice, zašcitne vezirje), Obcina pa bo dobavila tudi potrebna dezinfekcijska sredstva in razkužila. Letošnjo pomlad si bomo zagotovo zelo zapomnili. Posebna izkušnja je nedvomno ucenje, posredovanje in pridobivanje znanja. Kljub posebnemu obdobju, ki nas je doletelo v preteklih tednih in so tudi šole zaprle svoja vrata ter vse aktivnosti prilagodile ucenju in delu od doma, je bil to cas, ko so tako starši, ucenci kot tudi ucitelji spoznali nove razsežnosti in pridobili nova doživetja. Uveljavili so se novi nacini podajanja znanja, ucenci so razvili svoje sposobnosti samostojnega ucenja in s skupnimi mocmi so nastali cudoviti izdelki. Ker gre vendarle za edinstveno izkušnjo, tokratno poglavje namenjamo izobraževanju na daljavo. Alenka Tomšic, ravnateljica Kako ste se na vaši šoli prilagodili razmeram, potem, ko so se šole zaprle? Ne glede na to, da na naši šoli uporabljamo IKT, pa je organizacija ucenja na daljavo novost za vse – ucitelje, še bolj pa za ucence in starše, ker jo v takšnem obsegu izvajamo prvic. Pospešeno smo delo zaceli nacrtovati v zadnjem tednu, smo pa racunali še na petek, 13. 3., da bi o vsem spregovorili še z ucenci, a nam je predcasna odpoved pouka to onemogocila. Tako smo ostali brez pomembnega podatka, kako je z opremljenostjo ucencev z racunalniki in dostopom do spleta. Glede na to, da smo, a že po zaprtju šole, izvedeli, da sta z virusom okuženi dve naši delavki, smo se bali tudi nadaljnjega širjenja virusa. Vseeno smo s poukom zaceli takoj v ponedeljek, 16. marca. Pomembno je bilo, da v oblike izobraževanja na daljavo cimprej vkljucimo vse ucence – torej 462 ucencev, kar je zahtevalo veliko napora, saj nekateri niso imeli niti ustrezne opreme in ostalih pogojev za delo, oz. so bili precej nevešci dela s tehnologijo, težavo pa je predstavljala tudi nekaterim staršem, tako je bilo vcasih zelo težko že ugotoviti, v cem je težava. Tudi vkljucevanje ucencev-priseljencev, ki jim komunikacija v slovenšcini že pri obicajnem pouku predstavlja težavo, je potekalo postopoma. Ucencem, ki doma niso imeli opreme za ucenje na daljavo, smo že v prvem tednu pomagali s šolskimi tablicnimi racunalniki, pomoc je kasneje prišla tudi s strani MIZŠ. Aše vedno se najde kdo, ki mu racunalnik odpove, je zastarel in prepocasen za ucinkovito delo in tako še vedno pomagamo kakšnemu. Za vse udeležence, ucence, ucitelje in starše je tako izobraževanje na daljavo postalo izziv, ki smo se ga vsi zagnano lotili z zavedanjem, da se iz dane situacije lahko naucimo veliko novega, hkrati pa utrdimo misel, da je tudi v teh casih še kako pomembna povezanost, ceprav na daljavo, in sodelovanje vseh. Kako poteka poucevanje, stik z ucenci? Izobraževanje na daljavo sicer ne more enakovredno nadomestiti pouka, ki poteka v šoli, zato morajo ucitelji strokovno in odgovorno izbirati vsebine in cilje iz ucnega nacrta, ki so primernejši za delo na daljavo in poskrbeti za primeren obseg nalog. Pri tem upoštevajo priporocila MIZŠ, da naj bo obseg ucnih gradiv vsaj dvakrat manjši, kot bi ga uporabili pri rednem pouku. Ucenci od 4. do 9. razreda dostopajo do ucnih gradiv preko naše uradne šolske spletne strani Ucim se … na daljavo po urniku, ki smo ga na novo oblikovali. Starši ucencev od 1. do 3. razreda pa prejemajo gradivo preko eAsistenta in elektronske pošte. Vsi objavijo naloge zvecer za naslednji dan. Številni ucenci so pokazali veliko mero samostojnosti in odgovornosti. Uciteljem o opravljenem delu pošiljajo povratne informacije, svoje izdelke, fotografije; nekateri pa se na spremenjen nacin dela še niso navadili in ti potrebujejo dodatno vzpodbudo. Nacine podajanja ucne snovi nadgrajujemo in jo kar se da prilagajamo tehnicnim zmožnostim ucencev. Predvsem v zadnjih tednih pogosteje izvajamo video srecanja, ki so med ucenci zaželena, saj nadomešcajo »živo besedo«, omogocajo dvosmerno komunikacijo in lajšajo socialno izoliranost. Podporo ucencem nudijo tudi svetovalne delavke, knjižnicarka in uciteljice podaljšanega bivanja, ki ob pomoci ucencem pri ucenju pripravljajo še raznovrstne predloge za kakovostno preživljanje prostega casa. In nenazadnje se na daljavo ucita tudi oba pevska zbora. Že od vsega zacetka smo se zavedali, da ta oblika ucenja na daljavo ni mogoca brez sodelovanja staršev, ki morajo organizirati in spremljati delo svojih otrok ter jih motivirati za delo. Zlasti starši mlajših ucencev imajo pri pouku na daljavo veliko dela, saj jim morajo nuditi tako tehnicno kot strokovno pomoc. Ob tem bi se jim radi toplo zahvalili za vse dodatno delo, ki ga opravijo v tem, za vse neprijetnem casu. Kakšne odzive imate s strani uciteljev, staršev in ucencev? Ucitelji za pripravo na tak pouk porabijo vec casa, saj mora biti dana snov nazorna z jasnimi navodili, zato se tudi sami izobražujejo za uporabo IKT, išcejo zanimive in inovativne nacine podajanja snovi, ki bi ucence še bolj motivirale za delo. Tako izdelujejo videoposnetke in ucence z živo besedo nagovarjajo preko razlicnih spletnih orodij, jih vzpodbujajo, na razpolago pa so jim tudi za dodatna vprašanja in povratne informacije. Komunikacija tako ne poteka samo v dopoldanskem casu, ampak se delo porazdeli cez cel dan oziroma na dogovorjene ure. Iz ankete, ki so jo izpolnjevali ucenci oz. njihovi starši, smo razbrali, da je ucencem ucenje na daljavo kar všec, predvsem zato, ker si lahko sami razporejajo cas za ucenje in ker je manj predmetov na dan in posledicno tudi manj snovi. Iz tedna v teden jim postaja delo bolj domace, težav z opremljenostjo, razumevanjem navodil in snovi je vedno manj. Pogrešajo pa vrstnike in ucitelje ter bi se radi cimprej vrnili v šolo. Tudi povratne informacije staršev o izbranih nacinih dela na daljavo so pozitivne, opazijo in pohvalijo trud uciteljev, a pricakovano ugotavljajo, da delo na daljavo terja od njih veliko dodatne energije, potrpljenja in casa. Skrbi jih tudi, kako bo z nepredelano snovjo. Razmeram se bomo glede tega morali prilagajati tudi v naslednjem šolskem letu. Kakšno je vaše mnenje o tovrstnem ucenju na daljavo, zagotovo je to izziv, ki si ga nihce izmed nas v svojem življenju realno ni predstavljal? Za vse, tako za ucitelje kot ucence in starše, je pomenilo korak v neznano, saj se s takim nacinom dela do sedaj v tako veliki meri še nismo srecali. Delo na daljavo zahteva od vseh veliko vec casa, od ucencev pa še vec samostojnosti, organiziranosti in samodiscipline. Hkrati pa spodbuja k ustvarjalnosti, iznajdljivosti, prilagodljivosti. Vec je individualnega dela s posamezniki, kar zahteva ogromno casa, vendar pa ravno zaradi tega pridejo bolj »do izraza« nekateri ucenci, ki so pri rednem pouku mogoce malo bolj pasivni. In lahko recem, da je delo na daljavo tako ucencem kot uciteljem razprlo krila ustvarjalnosti in tako nas ucenci s svojim delom ter z izdelki presenecajo iz dneva v dan. Vsekakor pa je ucenje na daljavo lahko za marsikoga tudi precej zahtevno, predvsem pa ne more nadomestiti žive besede in osebne komunikacije v šoli. V mesecu maju bodo ucitelji in ucenci postavljeni še pred en izziv – ocenjevanje znanja na daljavo. Smo se pa v teh tednih marsicesa naucili, kar bomo lahko pozneje s pridom izkoristili tudi pri delu v šoli. Kaj sporocate ucencem in staršem … Zavedamo se, da je pouk na daljavo v vaše domove prinesel spremembe, a vaše delo je v teh težavnih casih zelo pomembno - ucencev, da se doma naucite najvec, kar se da, in staršev, da jim pri tem stojite ob strani in jih podpirate, ceprav je vcasih težko. Ne pozabite, da se lahko kadarkoli obrnete na ucitelje, na voljo pa je tudi šolska svetovalna služba. Z dobrim medsebojnim sodelovanjem lahko premagamo vse težave. Ostanite zdravi in skupaj nam bo uspevalo tudi v prihodnje – v šoli ali na daljavo! Lina Faletic- svetovalna služba, razredna uciteljica Marija Mršnik in predmetna uciteljica Antonija Tomšic Kako ste se na vaši šoli prilagodili razmeram, potem, ko so se šole zaprle? Na zaprtje šol smo se zaceli pripravljati takoj. Zadnja dva dni v šoli smo tako izkoristili za oblikovanje spletnih ucilnic, izobraževanje za ucitelje, seznanitev starejših ucencev s temi orodji in pridobivanje elektronskih naslovov ucencev višje stopnje, saj smo sklepali, da bo lažje komunicirati neposredno z njimi kot preko staršev. Nato smo vsak teden postopoma odpravljali težave, ki so se pojavljale. Ucencem smo zagotovili dostop do interneta in racunalnike, izvajali smo redne evalvacije pouka na daljavo in glede na povratne informacije prilagajali naše delo (kolicino snovi, kolicino nalog, nacine posredovanja snovi in komuniciranja …). Še vedno se pojavljajo težave, ampak se trudimo, da bi jih sproti odpravljali. Kako poteka poucevanje, stik z ucenci? Najvecji del poucevanja poteka preko spletnih ucilnic in elektronske pošte, uporabljamo pa tudi orodja, ki so jih zagotovili razlicni ponudniki kot na primer: eAsistent (predvsem oglasno desko, ki omogoca istocasno obvešcanje velikega števila ljudi), Arnes (VID-Jitsi, ki je namenjen video konferencam) in ZOOM. Šolske vsebine, ki niso vezane na neposredni pouk (svetovalna služba, knjižnica in podaljšano bivanje), pa so zajete na šolski spletni strani, kjer smo dodali zavihek šolanje na daljavo. Ucitelji otrokom in staršem preko dostopnih medijev pošiljajo navodila, slike in posnetke, predvsem pa skušajo tako ucence kot njihove starše spodbujati z lepimi mislimi in zdravo mero humorja, saj se zavedajo, da je to velik napor. Starši in otroci se na ucitelje obracajo z vprašanji glede snovi ali same organizacije dela, tako z vecino v stiku, ceprav je nekatere potrebno mocneje spodbujati kot druge. Ucitelji se trudijo dajati kratke in jasne naloge, tako da ucenci potrebujejo cim manj pomoci staršev, ki so že tako zelo obremenjeni. Ena izmed uciteljic je staršem napisala tudi pismo z zahvalo, saj so prevzeli resno in odgovorno delo poucevanja svojih otrok in to pocnejo zelo predano. Ucitelji ucencem podajajo sprotne povratne informacije ter jih skušajo preko zanimivih in poucnih gradiv, navodil in nalog motivirati za delo. Kakšne odzive imate s strani uciteljev, staršev in ucencev? Na spletno anketo, s katero smo redno evalvirali pouk na daljavo, se je odzvalo približno polovica ucencev, ki so vecino potek pouka pohvalili. Predlagali so vec video vsebin in nekoliko manjši obseg nalog, kar smo upoštevali. Tudi starši so v veliki meri podajali pozitivne povratne informacije. Kot težavo so izpostavili predvsem preveliko kolicino snovi ali pomanjkanje informacijsko komunikacijske tehnologije. Oboje smo poskušali upoštevati in tako zmanjšali zahteve ter razdelili šolske racunalnike, tistim, ki so jih potrebovali. Ucitelji porocajo, da je tak nacin dela tako organizacijsko kot casovno zahteven, še posebej za tiste, ki imajo doma tudi majhne ali šolajoce se otroke. Predvsem pogrešajo takojšnjo povratno informacijo ucencev, ki jo v razredu lahko dobijo že z enim samim pogledom, se pa po svojih najboljših moceh trudijo, da bi bil pouk na daljavo za ucence zanimiv in ucinkovit. Kje se pojavljajo najvecje težave? Velika težava je vcasih pri vzpostavljanju komunikacije, kjer se soocamo s težavami zaradi preobremenjenosti sistema ter pomanjkanju znanja uporabe tehnologije, pa tudi v raznoliki dostopnosti ucencem, saj tak nacin poucevanja vsem vzame veliko vec casa. Najvecje težave se pojavljajo pri ucencih, ki niso odzivni. Veseli smo, da nimamo na šoli nobenega ucenca, ki se sploh ne bi oglasil v vsem tem casu, pri nobenem predmetu, vendar pa je vec takih, ki so se pri specificnih predmetih v mesecu in pol odzvali le nekajkrat. Ta težava je predvsem prisotna pri starejših ucencih, ki šolsko delo opravljajo samostojno, brez nadzora staršev. Skušamo jo reševati tako, da ucitelj, razrednik ali svetovalna delavka poklice ucence in starše ter jih spodbuja, da so pri delu za šolo dosledni. Pri nekaterih je vzrok predvsem v nerazumevanju snovi in zahtev, zato jim nudimo tudi ucno pomoc na daljavo, saj se zavedamo da nenazadnje ne moremo nadomestiti znanja, ki ga pridobimo v osebnem stiku z ucenci. Da je vse skupaj težko, smo se že nekako sprijaznili in se zavedamo, da bo še potrebno stiskati zobe in potrpeti. Vsi bi se najraje vrnili v šolske klopi, a žal ne gre. Zato je zelo pomembno, da se vsi skupaj držimo predpisanih ukrepov in da cim prej dokoncno zajezimo širjenje virusa. Sedaj se stanje že umirja in nikar ne pocnimo reci, s katerimi bi lahko ogrozili sebe in druge in hkrati podaljšali agonijo karantene. Kakšno je vaše mnenje o tovrstnem ucenju na daljavo, zagotovo je to izziv, ki si ga nihce izmed nas v svojem življenju realno ni predstavljal? Ce bi v naprej vedeli, da bomo morali poucevati na daljavo, bi se verjetno s tem veliko vec obremenjevali. Obdajali bi nas dvomi in strahovi, ali nam bo uspelo, ali bomo dovolj natancno in dobro pripravili gradiva za delo na daljavo, tako pa nas je situacija presenetila in smo samo zaceli delati po svojih najboljših moceh in v upanju, da ucencem in staršem nudimo to, kar potrebujejo. Trudimo se popravljati napake sproti in izboljševati ter nadgrajevati oblike in metode dela, ki jih uporabljamo. Povratne informacije so spodbudne, ceprav se zavedamo, da je situacija in tak nacin poucevanja za nekatere bistveno težje kot za druge in da se kljub našim trudom, s casom vecajo razlike med otroki. Kaj sporocate ucencem in staršem … Zavedamo se, da je tak nacin pouka zahteven za vse deležnike in žal pripomore k temu, da postajajo razlike med ucenci vedno vecje. Ravno zaradi tega želimo vsem sporociti, da smo tu, da jim stojimo ob strani, da smo v vsem tem skupaj in da bo samo odkrita in konstruktivno naravnana komunikacija med nami (ucitelji, ucenci in starši) omogocila uspešno spoprijemanje z današnjimi zahtevami. Tako kot pravi rek: »V slogi je moc.« »Ugotavljam, da so se ucitelji in šola, pred novo, neznano situacijo, izjemno hitro in dobro znašli. Zavedam se, da je šolski sistem prakticno cez noc naredil velikanski skok naprej. Pri delu na daljavo se mi zdi najpomembnejše, da se je res potrebno prilagoditi in delati na bistvenih stvareh. Zaradi preobremenjenosti bi se lahko zgodilo, da otroci sploh ne bi želeli vec prižgati racunalnika. Ce bi se to zgodilo, tudi starši ne bi mogli vec motivirati otrok, da sta šola in ucenje pomembna. Ucitelji morajo torej snov prilagoditi tako, da bodo otroci vedno odzivni, nujna je torej selekcija in diferenciacija za ucence. Naši otroci pa bolj od nas uciteljev obvladajo razlicne platforme, zato je ucenje na daljavo steklo hitro. Glede na krizno situacijo, ki je prevladovala pretekle tedne, vsem iskreno želim cim vec odpornosti in obilico zdravja, saj je edina moja želja ta, da se cim hitreje lahko ponovno zdravi vrnemo v varno okolje šole ter nadaljujemo z delom in življenjem naprej.« Neva Brce, ravnateljica Glasbena umetnost v samoizolaciji »S poucevanjem na daljavo sem se srecala prvikrat, toliko bolj se mi je zdelo absurdno, ker sem glasbenica. Sprva sem bila mnenja, da ucenci ne bodo dobili glasbenih informacij v smislu poslušanja, petja, izvajanja in podobno. Sama izhajam iz videnja glasbe tako, da otroci morajo veliko peti, se gibati, telesno izražati in muzicirati. To vodi do višje samozavesti, upati si povedati, storiti in podobno. Toda cas samoizolacije me je dobesedno prisilil v nova iskanja rešitev, v nova ucenja, da lahko kvalitetno poucujem. Poskušala sem glasbo urediti razbremenilno in ne kot breme. Povratne informacije so fantasticne: ucenci pošiljajo posnetke, kako prepevajo, pošiljajo slikice, ki so nastale na temelju poslušanja, pošiljajo svoje miselne vzorce, ki jih prej niso nic kaj radi uporabljali in izdelovali, klepetajo preko skypea, ko kakšne stvari ne razumejo. Sama sem zadovoljna z rezultati, vloženo je veliko truda in drugacnega dela, kot smo glasbeniki navajeni, veliko je pisanja, odpisovanja in drugacne komunikacije. Sem pa opazila, da nekateri ucenci, ki slabo funkcionirajo med samim klasicnim poukom, dobro delajo v svojem okolju. Nikakor pa ne bom zanikala, da se veselim dneva, ko bom zopet ob polnem razredu. Hvaležna pa sem tudi za to izkušnjo, saj nas vse oblikuje, upam, v boljše ljudi.« Florijana Žnidaršic KAJ MENIJO STARŠI IN KAKO TO IZKUŠNJO OPISUJEJO OTROCI? Zaradi nenadnega izbruha epidemije korona virusa poteka šolanje otrok od 16. 3. 2020 na daljavo. Ucitelji, starši in ucenci smo se morali zelo hitro prilagoditi na nov nacin dela in prevzeti vsak svoj del odgovornosti. Menim, da nam to dobro uspeva. Vsakodnevna komunikacija z uciteljico poteka vecinoma preko racunalnika. Delo tece po ustaljenem šolskem urniku. Glede snovi, nalog, branja in utrjevanja dobijo ucenci zelo jasna in jedrnata navodila. Odzivnost uciteljice 1.b razreda je odlicna, obremenitev ucencev pa primerna. Na daljavo uspešno potekajo tudi naravoslovni in športni dnevi. Ucenci vsekakor pogrešajo medsebojni stik s sošolci in uciteljico ter komaj cakajo na vrnitev v šolske klopi. E. Cesnik, mama ucenke 1.b razreda OŠ Pivka Šolanje od doma predstavlja zanimivo izkušnjo, tako za našo šolarko kot za nas. Pri naši šolarki, ki ne potrebuje veliko usmeritev in pomoci, šolanje od doma spodbuja še vecjo samostojnost, vec lastnega razmišljanja pri reševanju nalog, iskanje razlicnih možnosti pri raziskovanju in vec lastnih idej pri ustvarjanju. Seveda smo starši na razpolago za morebitno razlago, pomoc in preverjanje opravljenega dela. Poleg tega se uci tudi komunicirati in pošiljati slike prek elektronskih medijev. V našem primeru se je šolanje od doma pokazalo kot uspešno, vendar vseeno zaradi socialne komponente (druženje otrok v in izven šole, druženje s širšo družino, treningi, izmenjava izkušenj itd.) upamo, da se bo stanje kmalu vrnilo v normalo. Marija in Stjepan Paladin Delo od doma mi je po eni strani všec, po drugi pa ne. Pri delu od doma mi je všec to, da imam vec prostega casa, tega pa izkoristim za risanje, igro z bratom, šivanje ter sprehode s starši. Pri delu od doma pa mi ni všec, da nimam miru med tem, ko se ucim, ker bi se moj brat zelo rad igral z mano. V prostem casu šivam iz premajhnih oblacil in nogavic. Viktorija, 3. razred Šolanje doma se mi zdi zelo dolgocasno, saj pogrešam sošolke in sošolce. Pri karanteni mi je všec to, da sem dlje casa z družino in lahko dlje spim. Doma mi gre šolanje lažje in hitreje. S tem nimam težav in delam samostojno, saj sem tako delala tudi v casu, ko sem hodila v šolo. Zdi se mi, da za šolanje in domace naloge dobivamo zelo malo dela in snovi. Zala, 10 let Zaradi korona virusa se je za hcerko ucenje v razredu zakljucilo že v petek, 13. 3. 2020. Starši smo že dan prej dobili obvestila o možnosti prekinitve pouka preko e-asistenta in odlocili smo se, da je najbolje, da ostane v petek kar doma. Istocasno sva se dogovorili tudi s hcerino uciteljico violine, da prekinemo z rednim poukom. Sledil je cas negotovosti z grenko sladkim priokusom. Na eni strani so nastale nenacrtovane pocitnice, na drugi strani pa negotovost, do kdaj bo treba potrpeti. Dokaj hitro so se šole organizirale in zacele pošiljati gradiva za ucence in nekje v tednu dni je bil e-asistent nadgrajen v spletno ucilnico. Ucenci se tako srecujejo na svojem dostopu in kot mama imam vtis, da je tak pouk marsikateremu otroku bolj všec. Vsaj v prvem triletju. Otroci so bolj sprošceni in se pri dolocenih nalogah bolj potrudijo. Vse tudi pridno sporocajo uciteljem na svojem kanalu. Malce bolj zapleten je pouk instrumentov in nauka o glasbi. Potrebni so zmogljivi programi in naprave, ki bi omogocili nemoten pouk, pa je žal najveckrat omrežje preobremenjeno in se potem sproti improvizira. Nekaj preko video klica, malo pa kar preko telefona. Za nauk o glasbi dobijo otroci povezave in gradivo po e-pošti, ucitelji pa, žal, ne dobijo povratnih informacij o tem, ali so ucenci naloge opravili. Marijana Hrešcak Spoštovani, ki boste to prebrali! Meni kot otroku je zelo hudo, ker se ne morem igrati s svojimi prijateljicami, ki stanujejo na koncu ulice! Nekaj dobrega je, da je moj oce kupil sladoled, in da se na koncu dneva skupaj igramo lovljenje. Preko e-asistenta dobivam navodila, po katerih se jaz ucim. Svojo uro violine imam po obicajnem urniku preko ZOOMA. Vendar se program malo odloci po svoje in nam nagaja. Ce kdaj ne deluje, pa moja mama poklice uciteljico. Jaz upam, da bo ta korona virus kmalu mimo, in da se bomo spet lahko družili in skupaj dopolnili tisto, kar je bilo zamujeno, kot so recimo: rojstni dnevi, sv. obhajila in še kaj drugega. Se vidimo kmalu! Veronika, 9 let Šolanje na daljavo je zelo odvisno od posameznega otroka. Starejši otrok, ki je v srednji šoli, je sprejel to zelo odgovorno in resno, saj so tudi profesorji z njimi v kontaktu prek internetne video konference. Zdi se mi, da je tako nekako lažje, saj so virtualno in slišno zelo odzivni. Ucitelji so jim na razpolago in takoj reagirajo. Z osnovno šolo je pa malo drugace. Otroci so bolj prepušceni sami sebi. Potrebujejo veliko motivacije, spodbude od staršev in seveda uciteljev. Zdi se mi, da je veliko nalog. Kot starš moram zelo veliko casa vložiti v delo, ki naj bi ga opravljal ucitelj. Razumem, da se prvic soocamo s tem problemom »šolanjem na daljavo«, vendar mislim, da bi bilo potrebno vec narediti na tem podrocju. Mislim, da je otrokom potrebno dati boljšo razlago prek video konference. Moram poudariti tudi to, da bi otroci v osnovni šoli, npr. pri matematiki dobili celotne rešitve s potekom in koncnim izracunom, da bi lahko potem za naslednje racune nadaljevali po istem sistemu racunanja. T. Bencic, »starš« Šolanje doma mi je na zacetku ugajalo, ker sem lahko vecino svojega casa posvetila družini, seveda pa nisem pozabila na šolo. Na zacetku smo se vsi malo lovili z nacinom novega šolskega sistema, vendar smo se tekom enega tedna že privadili. Z ucitelji v šoli ohranjamo stik in prav tako oni z nami. Snovi za šolo je toliko, kot bi bilo sicer, ce bi bili v šoli. Vendar najdejo se tudi nekateri predmeti, kjer je snovi malo. Obcutki doma so zelo razlicni, vcasih mi je z družino biti toliko casa v stiku malo nadležno. Seveda mi manjka stik s prijatelji, vendar to uredimo tako, da se poklicemo po telefonih. Vzamem si pa seveda tudi cas zase in malo razmišljam o dolocenih stvareh. Rada tudi kolesarim in se posvecam drugim športom, ki jih je le možno izvajati tekom karantene. Moji obcutki so zelo mešani, vendar mi tak nacin šolanja in prostega casa cisto ugaja, ni tako velikega pritiska, kot bi bil sicer. Mila, 15 let Moj dan šolanja na domu Zbudim se ob 7.00 in pojem zajtrk. Po zajtrku naredim vse za šolo in sem potem prost. Delo je zanimivo, vcasih malo težko. Najbolj mi je všec likovna in glasbena umetnost, ker tam veliko rišemo. Ker je zdaj cas karantenein ne moremo k morju po oljcne vejice, smo imeli za Cvetno nedeljo metulje, ki smo jih naredili iz papirja in jih obesili na veje. Ko sem risal Košano, sem se odlocil, da bom šel na sprehod in jo slikal. S tem sem tudi telovadil in si nabiral kamenje za k reki Reki. Ob ponedeljkih in sredah imam tudi glasbeno šolo. Z uciteljem po skype-u igrava harmoniko in se uciva. Ce je lepo vreme, gremo popoldne k reki Reki in tam iz materialov, ki jih najdemo v naravi, zidamo bunker. Ker se ne morem družiti s prijatelji, kot se v šoli, se zvecer z njimi igram video igre in pogovarjam po Discordu.Šolanje na domu je zelo zabavno, ker naloge lahko naredim prej in mi mama lahko razloži, cesar ne znam. Najprej se mi je zdelo butasto, ker ni prijateljev, ampak zdaj je prav super, saj se družimo zvecer. Klemen Rojc, 5. razred Doris Komen Horvat, Irena Margon, Danijel Kovacic Grmek, OŠ Košana, OŠ Pivka Izobraževanje POPOLDNE V PIVKI IN POPOLDNEVI DOMA Že nekaj casa je preteklo od takrat, ko smo vam na kratko opisali naša druženja na srecanjih programa Popoldne v Pivki. Mi smo se ta cas pridno ucili in se tudi zeeeelo zabavali. Vsak ponedeljek in vsako sredo smo se srecali v prostorih Karitas v Pivki in najprej pridno spisali domace naloge ter ponovili tekoco snov. Nato smo se igrali razne družabne igre, veeeeliko ustvarjali in ves sneg, ki je zapadel, spremenili v snežene kepe, s katerimi smo se lepo nakepali. V mesecu marcu pa nam jo je zagodla korona. Vrata v naš skupni prostor smo morali zapreti in napovedovali so, da se kar nekaj casa ne bomo smeli srecati. A naša prijateljstva so trdnejša od vsakega virusa! Tako smo se odlocili, da si šolske obveznosti in ucenje popestrimo tako, da med seboj sodelujemo po telefonu in z uporabo raznih komunikacijskih aplikacij, ki smo jih v casu našega druženja drugace postavili na stran. Ko je bil racun pretežak ali smo imeli kakšno težavo, vprašanje, smo se poklicali in zagato rešili skupaj. Ucenje na daljavo je tako postalo bolj zabavno in precej lažje. Ce je med vami bralci še kdo, ki se želi uciti na malo drugacen nacin, ali bi rad z mladimi prostovoljci preveril svoje znanje, se pogovoril o nalogi, ki jo mora opraviti, želi družbo in pomoc pri ucenju na daljavo, vabljeni, da nam pišete na e-mail naslov: mihaela.karitas@gmail. com ali poklicete na telefonsko številko 041/762-029. Skupaj nam bo lažje in lepše! Želimo vam uspešen zakljucek šolskega leta in nepozabne pocitnice! Otroci in prostovoljci programa Popoldne v Pivki s koor­dinatorko Mihaelo Kukolj P U M -O - P R O J E K T N O U C E N J E M L A J Š I H O D R A S L I H Brezplacen program za mlade, ki hocejo uspešno dokoncati šolske obveznosti, in mlade, ki išcejo zaposlitev. .Ti šolanje na daljavo predstavlja izziv? .Te je strah, da ne boš opravil šolskih obveznosti (izpiti, matura …)? .Si izgubil službo ali te skrbi, kaj bo z zaposlitvijo v prihodnosti? .Cutiš tesnobo v trenutni situaciji in potrebuješ nekoga, ki bi mu lahko zaupal? .Morda pa si le želiš svoj cas preživeti v sprošceni družbi, kjer boš sprejet tak, kot si? C e s i v s a j n a e n o o d v p r a š a n j o d g o v o r i l z D A , n a s k o n t a k t i r a j , d a t i m e n t o r j i p r e d s t a v i m o k o r i s t i b r e z p l a c n e g a p r o g r a m a P U M - O . Telefon: 0 3 1 3 6 0 9 7 7 ; E-naslov: p u m - o @ z a v o d - z n a n j e . s i Program financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja cloveških virov, v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje. Izobraževanje JEZIKOVNI KOTICEK Pozdravljeni! Spet smo nazaj. Osamitev ali karantena znotraj naših domov nam je vsem skupaj lahko koristila na vec nacinov. Vsi smo imeli veliko vec casa za druženje z lastno družino in dejavnosti, na katere smo pred pandemijo radi pozabili ali pa ni bilo casa zanje. Morda je vsak med nami v roke vzel kakšno knjigo vec kot obicajno. Tudi mladina se je morala hoceš – noceš spopasti z ucenjem na daljavo, samoizobraževanjem in namesto pametnega telefona, katerega (cigar) ucinek je neznansko dober in uporaben, so mladi vzeli v roke tudi kakšen prirocnik, katerega (cigar) vsebina je bila koristna za pojasnjevanje pojmov, katere so si morali zapomniti sami brez uciteljeve razlage. V obeh primerih lahko namesto besede katerega uporabimo tudi besedo cigar. Pa smo prišli do tokratne jezikovne zanke. To sta besedi CIGAR in KATEREGA. Beseda CIGAR, posebej pri mlajši generaciji, najbrž ni velikokrat uporabljena. Zdi se kar nekako starinska, pa vendar ima svojo vlogo in je zapisana v Slovenskem pravopisu. Beseda CIGAR je po jezikovni razvrstitvi svojilni zaimek, in sicer oziralni, ki se ga rabi izkljucno za moški spol. Oglejmo si primer. France Prešeren, cigar 220. obletnico rojstva praznujemo prav letos, je s svojo Zdravljico podal temeljno sporocilo o bratstvu in prijateljstvu med narodi. Beseda CIGAR je živa, uporabljena velikokrat, vendar vedno samo v ednini pri samostalniku moškega spola. Zato nikakor ne moremo reci: To je mama, cigar hci je dobila priznanje za najboljši spis. Povedati moramo: To je mama, katere hci je dobila priznanje za najboljši spis. V tem primeru moramo uporabiti besedo KATERA/E. Lahko pa seveda zapišemo: To je oce, cigar hci je dobila priznanje za najboljši spis. Tukaj se zdi naravno in celo bolje kot uporaba besede »katerega hci«. Slovenski pravopis navaja, da je raba besede CIGAR bolj uporabna pri samostalniku moškega spola - osebe, v primeru, ko to ni oseba, pa je raba dovoljena, vendar oznacena kot odsvetovana raba. Glede na našo slovensko posebnost, da zelo radi opušcamo doloceno rabo besed in postajamo površni (mogel/moral/, se zna zgoditi, da se bo scasoma raba besede CIGAR izgubila. Slovenšcina je bogat jezik, cigar besedišce se lahko primerja z vsemi svetovnimi jeziki, morda celo presegamo kakšnega, zato negujmo svoj materni jezik in spoštujmo tudi druge jezike, kot je zapisal slavni Slovenec Anton Martin Slomšek: »Hocem, naj bi slovenska beseda slovela, imela cast vprico narodov, naših sosedov; sami jo prvi spoštujmo, ne toliko v praznih besedah in malopridnem prickanju, temvec v dejanju … Beseda materina bodi nam zmerom prva v naših družbah in pri veselicah; na sprehodu kakor doma naj se beseda materina cuje in slovi. Tako bodo pošteni tujci našo slovensko besedo spoštovali, ce bodo spoznavali, da jo mi prvi spoštujemo.« Leto 2020 je polno obletnic slavnih Slovencev, saj praznujemo tudi 220. obletnico rojstva Antona Martina Slomška, ki je bil Prešernova generacija in se je z njim v svojem življenju tudi srecal. Zelo je cenil Prešernovo umetniško poezijo, sam pa je pisal bolj preproste in ljudske pesmi s poudarkom na slovenski besedi in ljudskem petju. Irena Margon TUDI UCENJE NA DALJAVO JE POMEMBNA SPODBUDA ZA DOBRO POCUTJE IN KAKOVOSTEN VSAKDAN Obdobje, ki nas je zaznamovalo s manjše skupine udeležencev – osnovna šola za odrasle, Opismenjevanje številnimi omejitvami, smo tudi na v slovenskem jeziku, tecaji projekta Pridobivanje temeljnih in poklicnih Ljudski univerzi Postojna vzeli kot kompetenc, delavnice v okviru sonaravnega kmetijstva in živinoreje, tecaji in poseben izziv. Osebni stiki so pri slovenšcine za tujce in dejavnosti v okviru Vecgeneracijskega centra Tocka prenosu znanja sicer nenadomestljivi, moci. Ker udeleženci Univerze za tretje življenjsko obdobje predstavljajo pri a glede na razmere smo vse nacine morebitni okužbi rizicno skupino, ostajamo pri izvedbi programov v tem okviru dela prilagodili tako, da smo ostali za nekoliko bolj previdni in išcemo izvirne nacine, da jih preselimo tudi na prosto. naše udeležence na daljavo dostopni v cim vecji meri. Izredne razmere Odprli smo tudi vrata Svetovalnega središca za izobraževanje odraslih (za vse smo izkoristili kot priložnost za nove informacije in podporo v zvezi z izobraževanjem, kariernim razvojem in ucno pristope in nacine komunikacije pri pomocjo) in Središca za samostojno ucenje. osvajanju novih znanj. Z 18. majem smo, po natancno dolocenih pravilih in glede na veljavne ukrepe ter higienska priporocila, svoja vrata za udeležence znova odprli. Uporabnikom nudimo vso podporo, ki jo morda v tem obdobju še bolj potrebujejo. V naših predavalnicah tako znova potekajo dejavnosti, ki združujejo NAŠO POVEZANOST VZDRŽUJEMO NA DALJAVO VGC KRPANOV DOM PIVKA V CASU KORONA VIRUSA Korona virus je mocno zarezal v vse pore našega življenja. V skladu z navodili pristojnih organov smo bili tudi na VGCju Krpanov dom Pivka primorani zapreti svoja vrata in s tem prekiniti vse naše dejavnosti. Pa vendar, kjer je volja, se najde rešitev. Tako smo z vztrajnostjo že v mesecu marcu preko konferencnega sistema ZOOM vzpostavili redna srecanja uporabnikov VGCja. Dobivamo se vsak teden v casu torkovih popoldanskih srecanj. Izmenjamo novice, se povprašamo po zdravju in cisto malo pojamramo nad danimi razmerami. VGCja ter medgeneracijske pomoci otrok in vnukov se Pa vendar so naša srecanja vse prej kot lahkotna. Še naša povezanost širi. V okrilju doma usvajamo nova vedno kvackamo za vrtec, tako da si v teh srecanjih znanja, vzdržujemo stike ter premagujemo osamljenost. pomagamo pri prevodih in razumevanju navodil. Tiste Zavedamo se, da nismo sami in z veseljem pricakujemo naše clanice, ki sodelujejo v šivanju pralnih zašcitnih mask ponovno odprtje vrat VGCja. Strokovna delavka VGCja za obcino, civilno zašcito ali pa zgolj za zašcito prijateljev je vsem na razpolago v casu obratovanja centra: in družine, pri tem spodbujamo. Rade prisluhnemo Torek od 16.00 – 18.30 ter petek od 8.00. – 11.30 na tel. njihovim izkušnjam. Njihov nalezljivi entuziazem pa je št. 05 71 50 22 ter na mailu: info@lu-ilirska-bistrica.si spodbudil vsako od nas, da se je poskusila v tej vešcini. Vse vabimo, da si popestrite dneve s spremljanjem naše Z vsemi, ki se nam zaradi tehnicnih ali drugih ovir ne morejo facebook strani VGC Dom na Vidmu in VGC Pivka, kjer pridružiti na spletu, se slišimo po telefonu. Na takšen dnevno objavljamo zanimive prispevke ter, da obišcete nacin je potekala tudi komunikacija naše prostovoljke spletno stran LU Ilirska Bistrica, kjer boste v zavihku Jožice Ramšak z udeleženci njenih predavanj. Sedaj se Kaj poceti v casu koronavirusa? prav gotovo našli tudi je tudi ta skupina povezala preko aplikacije ZOOM in na kaj zase. Predvsem pa ostanite zdravi. ta nacin izvajajo tedenska srecanja. Romana Morano Same sebi smo dokazale, da leta niso izgovor za uporabo Strokovna delavka VGC Krpanov dom Pivka digitalne tehnologije. S pomocjo strokovne delavke RAZPIS ZA MLADINSKE PROJEKTE IN AKCIJE 2020 Obcina Pivka je v letu 2020 pripravila prvi razpis za Projekte je ocenila triclanska obcinska komisija, ki je pri financiranje mladinskih projektov in akcij. Razpis je razpisu ocenjevala preglednost, število clanov v projektu, bil izveden na podlagi Odloka o mladini in pravilnika o delež lastnih sredstev, ciljno populacijo, dostopnost, financiranju in sofinanciranju mladinskih projektov in akcij. ekonomicnost, primerljivost in preventivnost. Vsebina Namenjen je bil izkljucno mladim med 15. in 30. letom. prijavljenih projektov je zelo pestra od racunalniško multimedijskega koticka Pivka, organizacije pohoda s Na razpis so se z desetimi projekti prijavila štiri foto natecajem, razlicnih dogodkov, izvajanja športnih društva. Prijavitelji na razpis so bili Kulturno dejavnosti, coworkinga ipd. Obcina Pivka bo tudi v prosvetno društvo Miroslav Vilhar Zagorje, Kulturno prihodnje delovala v smeri spodbujanja mladinske društvo Juršce, Kulturno društvo Šmihel in Društvo participacije in s tem spodbujala mladino k tvornemu Mladi za Pivko. Skupaj so prejeli sredstva v višini oblikovanju svojega okolja. 9.000,00 eur. Obcina Pivka POMEMBNI DATUMI ZA VSE SREDNJEŠOLCE ZAKLJUCNEGA LETNIKA POKLICNA MATURA SPLOŠNA MATURA 09. junij 2020: Nemšcina 30. maj 2020: Anglešcina – pisni izpit 30. maj 2020: Anglešcina 10. junij 2020: Zgodovina 1. junij 2020: Slovenšcina – pisni izpit 6. junij 2020: Matematika – pisni izpit 9. junij 2020: Nemšcina – pisni izpit 11. junij 2020: 2. predmet – pisni izpit 15. junij 2020: Slovenšcina kot drugi jezik ali italijanšcina kot tuji in drugi jezik – pisni izpit Od 13. do 23. junija 2020: Ustni izpiti in 4. predmet POMEMBNO! Tematski sklop letošnjega maturitetnega eseja je V svetu Cankarjeve dramatike, obvezna besedila pa so štiri Cankarjeva 01. junij 2020: Slovenšcina (esej in druga pisna pola) 02. junij 2020: Filozofija, psihologija in sociologija 03. junij 2020: Biologija 04. junij 2020: Geografija, Glasbeni stavek – Izpitna pola A 05. junij 2020: Ekonomija, likovna teorija, glasba, sodobni ples, mehanika, elektrotehnika, racunalništvo, biotehnologija, materiali ter teorija in zgodovina drame in gledališce 06. junij 2020: Matematika 11. junij 2020: Rušcina, latinšcina, gršcina 12. junij 2020: Fizika 15. junij 2020: Italijanšcina, drugi jeziki na NMO (slovenšcina v Prekmurju, v Slovenski Istri, madžaršcina v Prekmurju ali italijanšcina v Slovenski Istri), informatika 16. junij 2020: Španšcina, francošcina 17. junij 2020: Kemija Od 15. do vkljucno 23. 06. 2020: Ustni izpiti dela: Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski in Hlapci. 08. junij 2020: Umetnostna zgodovina SOLIDARNOSTNI DODATEK ZA REDNE IN IZREDNE ŠTUDENTE Dodatek je namenjen študentom in študentkam rednega in izrednega študija s stalnim prebivališcem v Republiki Sloveniji, ki so, glede na interventno zakonodajo, upraviceni do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 150 evrov. Vec kot 45 tisoc rednim študentom, ki so že oddali vlogo, je bil enkratni dodatek izplacan 30. aprila. Oddaja elektronske vloge poteka s pomocjo spletne aplikacije oz. vnosa v elektronski obrazec, objavljenega na državnem portalu eUprava. O ŠTUDIJU NA DALJAVO »Neke opazne razlike ni. »Zadeva je dobro organizirana, vsak dan v spletno ucilnico oddajam rešene vaje Predavanja sledijo urniku, za posamezen predmet. V zadnjem mesecu je bilo tudi veliko seminarskih nalog. hkrati se izvajajo tudi Ocenjevanje smo rešili na daljavo, ceprav mi ta zadeva ni najbolj všec. Ker sem vaje.« (študent Fakultete za dijak zakljucnega letnika, imam tako veliko vec casa za pripravo na maturo.« (dijak racunalništvo) zakljucnega letnika Srednje ekonomsko-poslovne šole) »Študentje družbenih ved, kot sem sam, imamo sreco, kar se izobraževanja na daljavo tice. Velika vecina predmetov se izvaja v obliki predavanj, ki se jih z lahkoto preseli v digitalno obliko - bodisi preko video konferenc v realnem casu, kjer lahko sprašujemo, komentiramo in debatiramo, bodisi preko vnaprej posnetih videov. Za te, ki študirajo znanstvene vede, kot je biologija ali kemija, kjer so vaje v laboratoriju in terenu nepogrešljiv del izobraževanja, je situacija veliko slabša. Tiste vaje, ki jih imamo mi, so v vecini nadomestile seminarske naloge in eseji, glede izpitov pa še ne vemo, kako se bodo izvajali, ko pride junij naokoli.« (študent Fakultete za družbene vede) Doris Komen Horvat, Danijel Kovacic Grmek Delati prostovoljno ali kar »zastojn« ima lahko velik vpliv na zaposlitev! Danes je pri vsakem delu, ki se nameni mladim vedno prisotno podvprašanje: »Koliko bomo placani za to?«. Kaj lahko razumemo iz tega? Mladi nimajo želje in potrebe poceti nekaj kar jim bo odvzelo cas in energijo, ce za to ne prejmejo placila. Pozitivni ucinek na družbo oziroma nekaj narediti za vse nas ni vec zadovoljstvo, ki bi jim lahko poplacalo njihov trud. Zato tudi prejemanje neplacila za delo hitro premaga željo po spremembi. Zakaj je to tako? Zelo je pomembno, da se mladi zacnejo zavedati kako kljucne so njihove izkušnje za nadaljnje življenje! Vsako delo, ki ga opraviš je izkušnja, ki ti pomaga, da se v življenju bolje znajdeš. Vsak trud, ki ga vložiš v to, da dosežeš spremembo je stopnica, ki te pelje višje k cilju oziroma lažjemu življenju. Ni denar tisto kar ti bo dalo MTB PARK OSOJNICE Med casom, ki nas je vse pretresel, je v majhni skupini na MTB Kal nastala ideja o oblikovanju MTB parka. Mladi so pristopili k Obcini Pivka in Društvu Mladi za Pivko in izrazili željo po oblikovanju adrenalinske kolesarske poti. Z vaško skupnostjo Kal smo dosegli dogovor k uporabi hudourniškega kanala v te namene. Mladi so stopili v akcijo in v samo 3 dnevih ocistili celoten kanal in s tem ne samo pridobili pot, ampak tudi dokazali, da so mladi, ki imajo željo, vredni zaupanja. Vse, kar potrebujejo, je samo priložnost. Obcina Pivka je pristopila k samem cišcenju, in sicer k ocišcenju divjega odlagališca smeti, ki se je dolga leta nabiralo v kanalu. Društvo Mladi za Pivko je projekt MTB park Osojnica prijavilo na evropski razpis evropska solidarnostna enota v upanju, da bodo pridobili dodatna sredstva za nadaljnjo organizacijo. izkušnjo! Denar je samo papir, ki si ga podajamo in se z njim igramo. Prava vrednost je rezultat, ki ga prinese tvoje delo. Nasmeh drugih, ko narediš nekaj za njih. Stisk roke, ki je vrednejši kot vsak Bitcoin. Delati dobro za sebe in druge je pravi smisel obstoja na svetu. Zato ti višja številka na bankomatu nikoli ne bo mogla dati tega kar ti lahko da zahvala in spoštovanje. Tibor Pranjic, predsednik MPZ Za vodjo projekta je dolocen Alen Šavor, ki je s svojo zagnanostjo in resnostjo pri projektu do sedaj pokazal prave vodstvene sposobnosti. Vsem, ki so udeleženi pri projektu in so s svojim delom pripomogli pri sami izvedbi projekta, se zelo zahvaljujemo, saj takšen projekt brez prave skupine ne bi nikoli bil uresnicen. Mladi za Pivko KRI OSTAJA NUJNA IN NENADOMESTLJIVA Zaradi zašcite krvodajalcev in zaposlenih ter preprecevanja možnih prenosov bolezni je majska krvodajalska akcija letos potekala drugace. Organizirali smo jo v Osnovni šoli Antona Globocnika, krvodajalce pa smo vabili preko sms vabil in se z njimi dogovorili za dan in uro prihoda. Akcija je potekala 2 dni, nanjo pa se je odzvalo 214 krvodajalcev. Transfuzijska služba je uvedla dodatne zašcitne ukrepe in vsem omogocila varen odvzem krvi. Zaloge krvi v tem trenutku so nizke, vendar so nižje tudi potrebe po krvi. Kri pa ostaja nujna in nenadomestljiva za mnoga zdravljenja, zato iskrena HVALA vsem in vsakemu posebej! Stanje zalog krvi lahko vsi spremljamo na spletni strani www.ztm.si/krvodajalstvo/zaloge, saj je pomanjkanje krvi ravno tako problem kot kopicenje zalog. Vse dodatne informacije lahko krvodajalci dobijo na številki 051 389 Erika Dekleva 325. POCASNEJE JE VARNEJE, KER HITROST UBIJA V casu sprejetih omejitev gibanja izven obmocij obcin zaradi korona virusa se je opazno zmanjšal promet po naših naseljih in cestah. Cim so se omejitve zmanjšale, se je promet nenadoma povecal. V casu zmanjšanega prometa je vecinoma prazna cesta v naseljih ali izven njih dajala vozniku lažni obcutek. V prometu smo bili v tem casu price primerov objestne vožnje in bistveno težje noge marsikaterega voznika. Sedaj so razmere drugacne, slabe navade pa pogosto ostajajo. Kdo bi spoštoval obmocje umirjenega prometa, saj sedaj ni šolskih prevozov in avtobusni promet miruje? Kar bojim se, kaj bo s prometno varnostjo. Nekaj misli za umirjeno vožnjo in skrb za druge udeležence v prometu ne bo odvec. Vemo, da je navkljub vsem prizadevanjem in trendu umirjanja hitrosti in zmanjševanju števila mrtvih in hudo telesno poškodovanih v preteklih letih število umrlih v prometnih nesrecah, do katerih pride zaradi hitrosti, še vedno previsoko. Ce prekoracimo omejeno hitrost v naselju ROTARY KLUB JE DONIRAL 7.500 ZAŠCITNIH MASK Clani Rotary kluba Postojna – Cerknica, smo se brez odlašanja odzvali na pandemijo novega korona virusa. Najprej z video posnetkom predavanja Karmen Pahor, dr. med. o novem korona virusu, s pojavom prvih okužb v Sloveniji, pa še s projektom šivanja zašcitnih mask. Zaradi izjemno velikih potreb po zašcitnih maskah proti širitvi bolezni Covid-19, je Rotary klub Postojna-Cerknica zbral potrebna lastna in donatorska sredstva ter organiziral izdelavo 7.500 pralnih mask. Maske so izdelale prizadevne šivilje društva Lokalc iz Postojne, ki jim je Rotary klub Postojna – Cerknica na ta nacin pomagal skozi težke case, vsled pomanjkanja dela. Maske samo za10 km/h, se naša pot ustavljanja podaljša za 12 m, kar pa je lahko znotraj naselja usodno. Hitrost je glavni dejavnik tveganja za najbolj ranljive skupine udeležencev - pešce, kolesarje, starejše in otroke, pomembna pa je tudi za varnost voznikov in potnikov v vozilih. Prepricati nas mora podatek, da je verjetnost smrti pešca ob trku pri hitrosti 50 km/h kar 85-odstotna, pri hitrosti 30 km/h pa se verjetnost, da bo pešec zaradi trka umrl, zmanjša na manj kot 10 odstotkov. Zavedajmo se, da je pocasneje tudi zares varneje in ne cakajmo le na preventivne akcije ali pa na meritve hitrosti. Ernest Margon, predsednik SPVCP Obcine Pivka so bile razdeljene Regijskemu štabu CZ Notranjska, ZD Postojna, Bolnišnici Postojna, OZ Rdecega križa Postojna-Pivka, Obcinskemu štabu CZ Postojna, Domu upokojencev Postojna, Društvu upokojencev Postojna, Župnijski Karitas, ZD Cerknica, Obcinskemu štabu CZ Cerknica, ZD Ilirska Bistrica, Obcinskemu štabu CZ Ilirska Bistrica ter delno tudi podjetjem, ki so prispevala donacije. Vsem ki ste kakorkoli pripomogli k izvedbi tega organizacijsko zahtevnega projekta, se iskreno zahvaljujemo. Rotary klub Postojna- Cerknica POMOC ZNANSTVENIKOM Nekateri na Bujah so v boju proti novemu koronavirusu zapregli svoje racunalnike. S pomocjo sistema deljenega racunalništva BOINC@Home Kalifornijske univerze znanstvenikom s svojimi racunalniki prostovoljno pomagajo preracunavati zapletene znanstvene simulacije: zvijanje beljakovin, povezovanje aminokislin in podobno, kar jim pomaga pri odkrivanju novih cepiv in zdravil. Zaradi izbruha pandemije beležijo tovrstni sistemi iz podrocja biologije in medicine neverjeten porast prostovoljcev. Najvecji sistem univerze v Washingtonu, Folding@Home, sedaj po racunski moci prekaša 500 najhitrejših superracunalnikov. Poleg njega sta popularna še GPUGRID univerze v Barceloni in Rosetta@Home univerze v Seattlu. Nekateri obratujejo že skoraj dvajset let in so se iz ožjih krogov skupaj s širjenjem dostopa do interneta razširili široko v javnost, cemur je pripomogel GOSTILNA, VEZ TREH GENERACIJ V prejšnji številki Pivškega lista smo predstavili mesarja Bogdana Grilja kot zanimivega cloveka, ki sicer ne živi v naši obcini, zato pa že dolga desetletja tukaj dela, se srecuje z ljudmi in ima veliko prijateljev. Med njimi so bili tudi ljudje, ki so pustili svoj pecat v njegovem življenju. Ivan Benigar, njegov nekdanji sodelavec in prijatelj, je bil mož Marte Benigar, ki je od svoje mame prevzela gostilno, ki je bila prej na drugi lokaciji, gostilna še danes uspešno deluje. Gospa Marta se je upokojila, njeno nasledstvo pa je prevzela hci Janja Grželj s svojo družino, možem Dušanom, sinom Gregorjem in hcerjo Veroniko. Vsa družina pridno dela, tako da lahko recemo, vse ostaja v družini. Na pogovor smo povabili tri generacije žensk, s katerimi se je bilo zelo prijetno in zanimivo pogovarjati, saj je vsaka izmed njih povedala kaj posebnega iz svojega bogatega življenja. Lepo pozdravljene gospe: Marta, Janja in Veronika. Se nam lahko na kratko predstavite? Vaše življenje je najbrž zelo prepleteno. Sem Marta Benigar, Slamiceva iz Pivke, od nekdaj predana gostinstvu. Moja starša, mati Alojzija iz Selc in oce Janko iz Vrtovina, sta že pred mojim rojstvom leta 1942 odprla gostilno Slamic v hiši nedalec stran od križišca v smeri vasi Trnje. Z mlajšim bratom Jankom sva že zelo zgodaj spoznala radosti in tegobe tega lepega poklica, saj sva bila vkljucena v skupno delo. S pokojnim možem Ivanom Benigarjem iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, ki je bil mesar v pivški mesnici, sva se porocila in ustvarila družino. Rodila sta se nama hci Janja in sin Ervin. Z možem sva nadaljevala v gostinstvu. Gostilno so nekoc poznali tudi pod imenom Pri lovcu, kar ni nakljucje, saj so vsi moški, oce, mož in zdaj tudi moj zet Dušan, lovci. Sem Janja Grželj in tudi jaz živim v Pivki. Tudi moja poklicna pot je bila nekako zacrtana že v otroštvu. Po koncani gostinski šoli sem se zaposlila pri svoji mami še v stari gostilni pri Slamicevih. Sedanja gostilna je namrec leta 1986 zaživela na današnji lokaciji. Z možem Dušanom, ki je zdaj moja desna roka, in otrokoma Veroniko in Gregorjem sedaj združujemo moci v domaci gostilni. A brez staršev, ki sta mi pomagala pri delu, tudi ko sem ju nasledila, si ne bi mogla zamisliti današnje gostilne. tudi laikom prijazen pristop do sodelovanja. Program se dobi na njihovih spletnih straneh, namesti se ga v minuti, od tam naprej tece v ozadju, vse naloge opravlja sam in ne moti vašega dela z racunalnikom. Po zadnjem porastu prostovoljcev je aktivnih vec kot 2 milijona in pol racunalnikov po celem svetu. V danem trenutku na Bujah na ta nacin obratuje 8 - 15 racunalnikov. Ce želite, se lahko tudi vi pridružite skupini »Slovenia«. Nataša Bišcak Jaz sem Veronika Vadnjal, najmlajša izmed štirih generacij žensk, odkar obstaja naša gostilniška tradicija. Sem pa edina med nami, ki se na delo pripelje z avtom. Z družino namrec živim v Zagorju. Življenje je hotelo, da tudi jaz svoje delo opravljam v domaci gostilni. Ce bi me vprašali v najstniških letih, bi bil moj odgovor zagotovo nikalen. V gostilni sem vednorada pomagala, vendar si že zaradi tega, ker se je pri nas vse vrtelo okrog gostilne in ni bilo skoraj nicesar drugega, res nisem želela »pristati« tukaj. Ce me vprašate zdaj, vam lahko le povem, da je to delo tisto pravo, ki ga opravljam z veseljem in ponosom. Gospa Marta, ali ste se ukvarjali s cim drugim prej, preden ste odprli gostilno? Ne, ceprav sem se na »žnidarski šoli« izucila za šiviljo, nisem nikoli pomislila, da bi me delo šivilje zelo veselilo. Delo v gostilni je bilo pri roki in moja pomoc je prišla prav. Gospa Janja, ste imeli v mislih kakšno drugo zaposlitev, ali ste vedeli, da boste svoje delo opravljali v domaci gostilni? Tudi zame je bilo kar nekako samoumevno, da bom z družinsko tradicijo nadaljevala. Zato sem se tudi izobraževala na gostinski šoli. Veronika, poznam te že od malih nog, zato si bom drznila kar prijateljsko tikanje. Bila si živahna in radovedna deklica, ki si zelo rada nastopala na prireditvah. Rada si bila med ljudmi. Je bil tudi to mogoce vzrok, da si našla svoje delo v gostilni, kjer je vedno veliko ljudi? Po srednji ekonomski šoli sem se odlocila za študij na Fakulteti za varnostne vede, ki nima nobene povezave z gostinstvom. Seveda je bilo treba nekam iti, ta študij me je privlacil in dobro si je širiti obzorja … Res pa je, da zelo rada delam z ljudmi. Življenje vseh treh se z družinami vrti okoli dela v gostilni. Kako poteka vaš delovni dan? Kako to usklajujete z zasebnim življenjem? Vse tri smo že dolgo soocene z dejstvom, da gostinstvo ni le poklic, pac pa nacin življenja. Temu so se seveda morale prilagoditi tudi naše družine. Res ni vedno lahko. Tudi delo znotraj družinske skupnosti zahteva veliko mero potrpežljivosti in strpnosti, ki ju dostikrat tudi primanjkuje v naglici današnjega casa. Ali vam ostane kaj casa za druge življenjske potrebe, kot na primer kakšne hobije, interese ali kaj drugega? Gospa Marta: Gostinstvo mi je prej, ko še nisem bila v pokoju, vzelo toliko casa, da res nisem imela ne potrebe ne želja, da bi se s cim posebnim ukvarjala. Tudi ob najtežji življenjski preizkušnji, tragicni izgubi sina, mi je delo zelo pomagalo. »Delo zdravi«, rada recem. Gospa Janja: Tudi jaz nimam nekih posebnih dejavnosti poleg svojega dela. No, rada pa ustvarjam v kulinariki in pripravim kakšno novo jed. Veronika: Zelo rada imam naravo in živali. Ja, tudi kultura je podrocje, s katerim se že dolgo spogledujem. Sem clanica dveh kulturnih društev, KD Lipa Pivka in Kulturno prosvetnega društva Miroslav Vilhar Zagorje. Uživam v glasbi in branju poezije. Gospa Marta, sedaj ste upokojenka. Ali morate še kdaj priskociti na pomoc ali je dovolj, da ste prisotni z nasveti in izkušnjami? Zdaj veliko casa preživim s svojim pravnukom. Zelo uživam v tej vlogi. Še vedno grem zelo rada v kuhinjo, a se mi zdi, da sem za današnji tempo postala prepocasna. Gospa Janja, kot Martina hci, ste prevzeli odgovornost, da delo v gostilni tece dobro tudi naprej. Ali ste dodali še kaj posebnega, svojega v ponudbo gostilne, ki jo vodite? Seveda, le nadaljevanje tradicije ni vec dovolj. Vedno je treba gledati naprej. Pa naj bo to v smislu prilagajanja svoje kuhinje sodobnim jedcem ali preoblikovanja ambienta v všecnega gostom, do skrbi za dobro pocutje. Mene je naucila kuhati moja mama Marta, njo je naucil njen oce, ki je kuhal v Slamicevi gostilni, ker je bila mama Alojzija prevec zaposlena z delom v šanku. Zdaj jaz predajam kuharske vešcine svoji hcerki. Naj še omenim, da sta imela moj stari oce in oce, ki sta bila oba mesarja, roko nad vsemi mesnimi surovinami. Vse sta skrbno pripravila. Zdaj za to podrocje skrbi moj mož Dušan. V vseh teh letih se je naša kuhinja precej spremenila, kljub temu pa smo ostali zapisani tradiciji. Jedi, ki so jih pripravljali nekoc, smo ohranili, nekaterim dodali malce svežine, jih prilagodili. Veronika, tebe najpogosteje srecamo pri strežbi. Ali je to tvoje podrocje? Ali moraš v gostilni poprijeti še za kakšno drugo delo? Z Nives, ki je pri nas že skoraj 30 let, si deliva delo v strežbi. Zelo rada pomagam v kuhinji, vendar pa mi kmalu zacne manjkati bližina gostov, zato grem ob vsakem trenutku, ko je le mogoce, nazaj h gostom. Ali imate stalne goste, ki prihajajo k vam? (zaradi kakšne posebne jedi?) Kaj pa tuji gostje? Jim kaj svetujete? No, vampi so bili tista jed, ki se je kuhala že pri Slamicevih nekoc. Naši gostje jih imajo še vedno radi. Tudi pražena jetrca so dobro poznana. Najvecja dota gostinstva je zagotovo zadovoljen gost, ki se rad vraca. Stalnih gostov smo res še posebej veseli. Stremimo pa k temu, da se cim bolj približamo gostovim željam. Vedno vec tujih gostov, starejših in tudi mlajših, rado pokusi domace in lokalnejedi. In nad njimi so obicajno navdušeni. Na kaj ste v gostilni vse tri še posebej ponosne? Najbolj smo vesele, da se lahko skupaj trudimo ohranjati gostoljubnost, domacnost in tradicijo. Ponosne smo, da nas veže trdna vez spoštovanja, zaupanja in ljubezni. Brez naših gostov pa se naša zgodba o tradiciji ne bi mogla pisati. Nam morda lahko zaupate kakšno zanimivo zgodbo, ki je povezana z delom v vaši gostilni? Vcasih, še pri Slamicevih, se je dogajalo obilo zanimivega. Ko so prišli »Šabcani« prodajat prašice na živinski plac, so prišli v gostilno zvrnit tudi dva deci, ampak ne sami, za njimi je pricapljala tudi njihova živina (prašici), tako da smo se veckrat zelo nasmejali. V casu pandemije in okužbe s korona virusom ste tudi ve morale zapreti gostilno. Kako ste sprejele to odredbo? Je hudo cakati, da bo vse mimo in bomo ponovno zaživeli »normalno«? Seveda že komaj cakamo, da zavrtimo delovno kolesje. Vendar je popolnoma razumljivo, da je na prvem mestu varovanje zdravja ljudi. Bo pa to gotovo velika preizkušnja za celotno družbo … Lepo se vam zahvaljujem za vaše življenjske pripovedi in izkušnje in vas povabim, da tudi ve predlagate osebo, ki bo s svojo življenjsko pripovedjo popestrila našo štafeto zanimivih ljudi. Razmišljale in ugotavljale smo, da živi na Pivškem veliko ljudi, s katerimi bi bilo vredno poklepetati. Ker smemo predlagati le eno osebo, smo se odlocile za zanimivega sogovornika, gospoda Janeza Marincica iz Zagorja, ki rad poudari, da je Slamicev gost že vec kot 60 let. Ko je bil še majhen fant, je z ocetom prišel v Slamicevo gostilno k Alojziji na kakšno «rancato«, njegov oce pa na špricar s sifonom, ki so ju izdelovali pri Završniku v Hrastju. Irena Margon KULTURNO DRUŠTVO ŠMIHEL O DRUŠTVU Kulturno društvo Šmihel deluje že vrsto let. Primarno je bilo društvo ustanovljeno predvsem za gledališko dejavnost, v zadnjih dvajsetih letih pa društvo ustvarja predvsem na podrocju zborovskega petja in organizacije družabnih prireditev v domacem kraju. Društvo sestavljajo clani vseh generacijskih skupin. Najmlajši clani sodelujejo v otroškem zboru Sonce, ki s svojim petjem popestri marsikatero sv. mašo. Seveda zapojejo tudi posvetne pesmi, ustvarjajo koncerte in muzikle, s katerimi se predstavijo tudi v drugih krajih po obcini. Naslednja skupina, ki deluje v okviru KD Šmihel, so Vokalna skupina Iskrice, katero sestavljajo dekleta od 15 do 22 let. Dekleta so izredno aktivna in vsako leto v društvu naberejo tudi najvec nastopov. Popestrijo marsikatero sv. mašo, pojejo na porokah, gostujejo z najrazlicnejšimi glasbenimi kolegi in vsako leto pripravijo letni koncert, ki je vedno dobro obiskan. Odrasli pevci vsako nedeljo pri sv. maši skupaj zapojejo kot cerkveni mešani pevski zbor, posvetno pa delujejo moški v Vokalni skupini Zgun, ženske pa v Vokalni skupini Šmihel. Obe vokalni skupini se redno udeležujeta prireditev v domacem kraju in drugje po obcini, vsako leto pa priredijo tudi lastne dogodke predvsem v domacem kraju. Pevci v društvu vsako leto organizirajo družabni enodnevni izlet, kjer se skupaj pogovorijo o pretekli sezoni in idejah za v prihodnje ter tako proslavijo preteklo sezono delovanja društva. IZPOSTAVLJEN PROJEKT/DOGODEK Najvecji in tudi najbolje obiskani dogodek, ki ga organizira KD Šmihel je Silvestrski poljub Šmihelske doline, ki ga prirejamo konec vsakega leta. Cilj prireditve je združiti domace ljudi in pripraviti prireditev, po kateri si obiskovalci želijo ostati, se podružiti in se še malo poveseliti. Žal smo morali zaradi prostorske stiske prireditev zadnje tri leta preseliti v župnijsko cerkev in ga preimenovati v Božicni koncert, vendar smisel prireditve ostaja enak: prirediti prijetno in kvalitetno prireditev za obiskovalce in se družiti ob koncu starega leta, ter se skupaj poveseliti prihoda novega. KORONARNO DRUŠTVO POSTOJNA Koronarno društvo Postojna Precna ulica 2 - 6230 Postojna 040/874-447 koronarnodrustvopostojna@siol.net Sedež pisarne: Jenkova ulica 3, Postojna www.koronarno-postojna.si (za sodišcem Postojna) Facebook profil: koronarno društvo Postojna Sedež dislocirane enote v Pivki, Kolodvorska cesta 3 Predsednica društva: mag. Lidija Zadel O DRUŠTVU KD Postojna je humanitarnega znacaja in je v lanskem letu obeležilo že 20-letnico obstoja. Šteje preko 130 clanov iz postojnske in pivške obcine in je clan Zveze KDK Slovenije. Glavna dejavnost društva je rehabilitacijska vadba koronarnih bolnikov, njihovih svojcev in oseb s povecanim tveganjem za srcno žilne bolezni. Telovadne skupine v Postojni, Pivki in Prestranku vodijo strokovno usposobljene vaditeljice/i, ki redno izpopolnjujejo svoje znanje. Društvo organizira tudi rekreativne mesecne pohodepo ustaljenih poteh in lažje dostopnih hribih v okoliških krajih. Zelo priljubljena je pri clanih tudi enotedenska obnovitvena rehabilitacija v Šmarjeških Toplicah. Organizacija predavanj na temo zdravstvena vzgoja, ozavešcanje o zdravem nacin življenja in zdravi prehrani so stalnica društvenega delovanja. IZPOSTAVLJEN PROJEKT/DOGODEK Velik poudarek daje društvo organiziranemu druženju clanov za dobro psihicno pocutje, zato vsako leto organizira spomladanski izlet po Sloveniji ter jesenski kopalni izlet v enega izmed zdravilišc. Konec telovadne sezone pa se zakljuci z družabnim piknikom v naravi. V februarju mesecu je društvu uspelo organizirati predavanje in prakticni prikaz oživljanja z uporabo defibrilatorja (AED) za clane vseh vadbenih skupin v izvedbi CKZ Postojna. Zastavljen spomladanski projekt “Meritev kazalcev uspešnosti telesne vadbe” (krvne preiskave, test hoje …) vseh telovadecih clanov pa je prestavljen na jesenski cas. DROBCI KULTURE VELIKONOCNEGA CASA IZ KARANTENE Za nami so velikonocni prazniki, ki so bili letos zagotovo za vse nekaj zelo posebnega. Lahko recemo, neponovljivega. Praznovanja na sodoben nacin v okviru lastnih družin ob sodobnih video napravah in preko svetovnega spleta zgodovina ne pomni od samih zacetkov. Zato pa so bili ljudje ustvarjalni doma, nastajale so butare ob cvetni nedelji, družine so pekle praznicni kruh in potico, barvali so pirhe, pripravljali »žegen« … V Kulturnem društvu Lipa Pivka se radi posvecamo tudi praznovanjem in bogati kulturni dedišcini, ki jo prav z velikonocnimi obredi in slavjem obujamo, saj imamo bogato tradicijo. Za Slovence je velika noc najvecji kršcanski praznik, ki je povezan z odnosom do vere in do lastne narodne kulture, hkrati pa je to vrh liturgicnega leta. Kar nenadoma smo ostali doma, vsak zase zaprti v svoja stanovanja, nismo mogli odhajati ven, po opravkih, na obrede, po obiskih … Nastopil je cas za razmislek in pogled vase. Tako smo tudi v KD Lipa razmišljali, kako prijateljem in znancem ponuditi vsaj nekaj kulture. Namesto vošcila smo sestavili krajši recital, v katerem smo opisali, kako se je na Slovenskem nekoc pripravljalo na veliko noc in praznovalo. Tudi obicajno so se v velikem tednu držali vec doma. Ljudje so že od nekdaj prazniku posvetili vec casa: do srede je bilo delovno, posebno ženske so imele polne roke dela, treba je bilo ocediti hišo, okolico hiše, vrt za hišo, nato so sledile priprave za praznicna jedila. Godilo se je nekoliko drugace kot danes, pa vendar podobno. Treba je bilo stolci orehe in lešnike za potico, ponavadi so jih zbirali otroci in kaj vtaknili v usta. Ce jih je mati zalotila, je bila huda rekoc, da je velikiteden in da bo orehov za potico zmanjkalo. Do srede so opravili vsa dela zunaj, od cetrtka dalje poljsko delo ni bilo vec primerno. Tako se je res pricakovalo velikonocne praznike. V hiši je dišalo po praznicni potici. Otroci so barvali pirhe. Jedila so nesli k žegnu. Obicaje smo ohranili, bistveno v njih zagotovo, marsikaj pa smo v današnjem casu predrugacili, ker nas je cas s svojo naglico in obiljem vsega potisnil v dobo previdnosti in negotovosti ter skrb za zdravje. Prisiljeni smo bili ostati doma v krogu svoje družine, podarjeno nam je veliko casa za druženje in skupno iskanje vrednot, ki so nam nekoliko spolzele skozi prste. Mnogo naših pesnikov in pisateljev je že od nekdaj vznemirjal ta veliki in skrivnostni dogodek, ko se je Kristus daroval za dobro in odrešenje cloveštva. Zato smo v recitalu zbrali nekaj odlomkov in pesmi naših znanih ustvarjalcev, da so nam popestrili kulturno in duhovno plat našega vsakdana, za otroke smo dodali velikonocno pobarvanko. Vse skupaj smo po elektronski pošti in facebooku poslali številnim bralcem – našim obiskovalcem kulturnih dogodkov. Mnogi so sporocilo posredovali naprej in je tako doseglo številne družine. Irena Margon Foto: Ernest Margon ISKRICE, POVEZANE TUDI MED KARANTENO Iskrice smo zadnjo soboto v aprilu nameravale v avli OŠ Pivka pripraviti že 5. samostojni koncert v družbi samih dobrih glasbenih prijateljev. A kaj, ko je tudi nam koronavirus prekrižal nacrte. Na zacetku obdobja karantene smo se Iskrice veckrat slišale med seboj, v šestem tednu karantene pa se je uresnicil strah, ki smo se ga bale že od nastanka vokalne skupine:naša krilca so nam (zaradi pogostih karantenskih prigrizkov in priboljškov) postala preozka! Preostalo nam ni drugega, kot da zacnemo svoj šov: SHUJŠAJMO Z ISKRICAMI. Kako smo se z nastalo situacijo spopadle neustrašne Iskre, si lahko pogledate v videoposnetku na naši Facebook strani in Instagram profilu. Iskrice ŠMARNICE NA SLOVENSKEM Mesec maj, eden najlepših v celem letu, ko v gozdu in na vrtovih zacvetijo šmarnice, Cerkev posveca Materi božji – Mariji. Majnika ali maja si zagotovo ne moremo predstavljati brez šmarnic – vsakodnevne ljudske pobožnosti Mariji v cast. Marijino posebno cešcenje sega že v 16. stoletje, redne pobožnosti pa so se razvile v Italiji v 18. stoletju. Na Slovenskem so bile prve šmarnice v Ljubljani leta 1851, ko so to pobožnost zaceli izvajati ljubljanski bogoslovci. Hitro se je razširila po vseh slovenskih pokrajinah in prav kmalu so šmarnice obhajali po vseh župnijah. Prvo knjigo šmarnicnih beril je izdal že leta 1842 Davorin Trstenjak, imela je naslov Mesec Marije. Ime »šmarnice« pa je ta pobožnost dobila leta 1855. Šmarnicna pobožnost se je kmalu preselila tudi ven iz cerkve na vas, h kapelicam in znamenjem. Berila so vsebovala vsakdanje molitve in zglede iz življenj svetnikov in so ljudi spodbujala k dobremu CAS KARANTENE V DRUŠTVU UPOKOJENCEV PIVKA Nenadna ustavitev javnega življenja je mocno vplivala na delo v Društvu upokojencev Pivka. Poleg ustavitve vseh športnih treningov in tekmovanj so odpadli tudi številni drugi dogodki. V aprilu smo nacrtovali pestro dogajanje: dan zdravja v sodelovanju s Centrom za krepitev zdravja Postojna in Vecgeneracijskim centrom - Tocka moci, revijo upokojenskih pevskih zborov Južno - primorske pokrajine, zakljucno prireditev bralne znacke, izobraževalno predavanje o starejših v prometu, športna tekmovanja. Zaradi karantene nismo šli na izlet in verjetno ne bomo šli na morje v junijskem terminu … Cez noc so se naši nacrti podrli, nacrtovane prireditve bomo sicer izvedli, a se bomo o dogajanju pogovarjali po sprostitvi ukrepov. Zagotovo vemo le, da bomo zakljucek lanske sezone bralne znacke in zacetek nove sezone združili na skupni prireditvi okrog 1. oktobra, mednarodnega dneva starejših. O novih terminih dogodkov bomo clane društva in ostale obcane obvešcali na naši oglasni deski, na spletni strani društva - dupivka.si, na spletni strani Obcine Pivka, na Radiu 94 in ostalih oglasnih mestih. V izolaciji je naše delovanje zastalo, ni pa prenehalo. Starostniki so v pandemiji postavljeni v središce dogajanja, kjer se krešejo dobre in manj dobre zgodbe. V tej situaciji se je kot posebej pomemben izkazal projekt Starejši za starejše, kjer koordinatorka Nevenka Šelj s prostovoljkami skrbi za številne starejše obcane, predvsem tiste, ki živijo sami. Z njimi so v stikih, poklicejo jih po telefonu ali pa kar z dvorišca, povprašajo po pocutju, ali ce kaj potrebujejo. Obcina Pivka je Društvu upokojencev priskrbela nekaj zašcitnih mask, ki jih prostovoljke uporabljajo pri obiskih, razdelile pa so jih tudi najbolj potrebnim starostnikom. O svojem delu tedensko porocajo koordinatorki projekta za Notranjsko pokrajino. Clanice krožka Beremo skupaj je najbolj prizadelo zaprtje knjižnice in Bibliobusa, a jim je virus dal nov navdih za ustvarjanje. Vsi pa najbolj pogrešamo druženje. Zaradi izrednih razmer smo prestavili obcni zbor in ce bodo razmere dovoljevale, ga bomo združili z letnim druženjem drugo soboto v juliju. V novi realnosti se je naša majhnost in podeželskost izkazala za prednost, saj se sosedi med seboj poznamo in vemo, kdo potrebuje pomoc. Izjemen je tudi prispevek vaških skupnosti, ki so prav tako poskrbele za najstarejše. V sodelovanju z Obcino Pivka so poskrbele za šivanje zašcitnih mask za clane družin in sosede. Šivanje zašcitnih mask je posebna zgodba, bolj vešce upokojenke so naredile vecje število mask za potrebe civilne zašcite, druge pa za lokalno skupnost. Najbolj pomembno pa je sodelovanje, kjer vsak prispeva po svojih moceh in kjer ni nihce pozabljen. V boju proti osamljenosti in pozabljenosti so nam v veliko pomoc sodobne tehnologije. Danes že skoraj ni vec gospodinjstva brez telefona, velik izziv za starejše pa je uporaba racunalnika in socialnih omrežij. Primer odlicne prakse se je izkazal v Vecgeneracijskem centru, kjer se že dve leti dvakrat tedensko zbiramo ob rocnih delih. V trenutni situaciji smo kvackanje dale na stranski tir, vse ki premoremo šivalni stroj in nekaj šiviljskega znanja, smo se vkljucile v izdelovanje zašcitnih mask. Pogrešale pa smo druženje, zato nas je vodja VGC- ja Romana Morano preko aplikacije ZOOM povezala v videoklepet. Potrebno je bilo veliko pomoci in dobre volje, Romana in naši otroci in vnuki so prelili kakšno kapljo potu zaradi naših »spretnosti«, a na koncu je uspelo. Medgeneracijsko sodelovanje je dvignilo naš klepet na novo raven. Prav na podrocju informacijskih tehnologij caka Društvo upokojencev še veliko nalog. Uporaba pametnih telefonov in racunalnikov ni samo »nekoristno trošenje casa«, ampak nujnost sodobnega casa in sestavni del pismenosti sodobnega cloveka. Dela torej ne bo zmanjkalo, zaenkrat pa ostaja najpomembnejše vodilo: OSTANITE ZDRAVI. Tekst in foto: Jožica Knafelc Rubrika »Iz kufra strica Antona« naslednjic v juliju Iz uredništva sporocamo, da bomo, v soglasju z avtorjem redne rubrike »Iz kufra strica Antona«, zanimiv prispevek »Šentpetrska knjižnica že v letu 1908« objavili v naslednji številki Pivškega lista. in poštenemu življenju. Hkrati je bil to verski pouk za udeležence šmarnic. Ob šmarnicah je nastalo tudi veliko lepih ljudskih pesmi, ki se še danes prepevajo. Kdo ne pozna pesmi »Spet prišel je vencani maj«. V današnjem casu so šmarnice vkljucene v mašo, šmarnicno branje s kakšnim posebnim geslom pa vsako leto pripravljajo duhovniki po župnijah in ga posredujejo vernikom. (Vir: dr. Niko Kuret: Praznicno leto Slovencev) Irena Margon Velikonocna vošcilnica z motivom šmarnic, izdana okrog 1930 (iz zbirke E. Margona) PESTER JUNIJ V HIŠI KULTURE Graficna delavnica, dvojna razstava grafik in predstavitev knjige umetnika V Hiši kulture že od leta 2015 izvajamo projekt z naslovom PIVKA 45°40'49.63.N 14°11'46.98.E, ki se ukvarja z globalnimi družbenimi problemi v lokalnem okolju. Zasnovan je v obliki delavnice, na kateri 6 izbranih umetnic in umetnikov ustvarja graficna dela na doloceno temo v izbrani tehniki. Temo predstavimo v povezavi z lokalnim partnerjem, nanjo pa vežemo tudi ustrezno graficno tehniko. Udeleženci se s temo seznanijo na uvodnem predavanju, ki mu sledi obisk pri lokalnem partnerju. Nato v okviru delavnice sledi razprava, izmenjava mnenj in izkušenj, umetniško sodelovanje med udeleženci in koncno ustvarjanje graficnih del. Nastala dela predstavimo na razstavi v galeriji Hiše kulture, kjer ostanejo kot del stalne zbirke. Pri letošnji izvedbi projekta z naslovom Krpanka ali cesarski praženec bodo sodelovali Nevena Aleksovski, Maria Karnar-Lemeschewa, Helena Tahir, Oliver Pilic, Zoran Pungercar in Marko Šajn. Tema je ekvivalentna menjava med delodajalci in delojemalci, ki jo bodo udeleženci preucili na primeru zgodbe o Martinu Krpanu, v okviru njegovih pogajanj s cesarjem in cesarico za ustrezno placilo, ker je rešil cesarstvo pred Brdavsom. Strukturo ekvivalencnih razmerij iz zgodbe bodo prenesli v sodobni družbeni kontekst in v tem okviru raziskali razmerje delodajalec-delojemalec, skozi to pa tudi možnosti ekonomskega ravnovesja, enakosti in enakovrednosti v sodobni družbi. Tematiko bodo na likovni ravni obravnavali skozi graficno tehniko lesoreza. Izdelali bodo graficne predloge iz lesenih plošc in jih v dveh barvah (škrlatni in sivi) odtisnili na papir. Iz nabora skic in risb, ki bodo nastale v procesu snovanja grafike, bodo ustvarili graficno knjigo, ki bo hkrati tudi katalog projekta. Vsa dela bodo predstavljena na razstavi v Hiši kulture v mesecu juniju. Vzporedno s to razstavo bomo v Hiši kulture predstavili tudi dela, nastala na umetniški rezidenci, ki je potekala v naših prostorih januarja 2020. V okviru rezidence so clani umetniškega kolektiva Riso Paradiso – Urška Alic, Mina Fina, Nejc Korencan, Zoran Pungercar, Marko Šajn in Jure Šajn – ustvarjali v našem graficnem ateljeju. Nastalo je 6 grafik v tehniki sitotiska. Navdih zanje so clani kolektiva našli v zbirki vinilnih plošc našega sodelavca Leona Zuodarja, v kateri so prepoznali duha casa svoje generacije. To idejo so v nadaljevanju projekta še nadgradili. Zasnovali so knjigo umetnika, za katero je vsak od njih prispeval še nekaj dodatnih grafik in ilustracij. Knjiga je narejena v tehniki risografije, ki je v tujini precej razširjena, pri nas pa jo skorajda ekskluzivno prakticira kolektiv Riso Paradiso. Izhodišcno idejo odraža tudi naslov projekta 33 ˝, ki oznacuje hitrost vrtenja plošce na gramofonu. hisakulturepivka.com fb.com/galerijahisakulturepivka instagr.am/hisakulturepivka/ Mojca Grmek Napoved dogodkov: Krpanka ali cesarski praženec, skupinska razstava grafik, 5. – 26. junij 2020 Riso Paradiso: 33 ˝, razstava grafik in knjige umetnika, 5. – 26. junij 2020 Otvoritev obeh razstav bo 5. junija 2020 ob 19. uri. Army and the City / Vojska v mestu, skupinska razstava, 3. julij – 28. avgust 2020 Otvoritev razstave bo 3. julija ob 19. uri. EVROPSKI DAN SOLIDARNOSTI MED GENERACIJAMI 29. aprila praznujemo Evropski dan medgeneracijske solidarnosti. V evropskih državah že 11. leto praznujemo ta dan in mu posvetimo kakšno posebno temo v zvezi s solidarnostjo med razlicnimi generacijami. Letošnjo temo narekuje svetovni izbruh pandemije s korona virusom. Še posebej je poudarjen pomen sodelovanja med generacijami v družinah, med sosedi, v podjetjih in prostovoljnih organizacijah in seveda v demokraticni družbi. Tega dne se je spomnila tudi Evropska zveza seniorjev, katere clanica je tudi Zveza seniorjev pri NSi. Solidarnost bo »dan potem«, to je v prihajajocih mesecih, ko bo življenje postopoma prišlo na svoje tire, zelo potrebna. Treba bo stopiti skupaj in si medsebojno pomagati pri reševanju ekonomskih in gospodarskih težav. Žal pa je bilo tudi v tej krizi opaziti, da je bila solidarnost med državami pomanjkljiva. Nekatere clanice EU bi potrebovale vec pomoci, evropska solidarnost in vzajemna pomoc bi morala biti bolj izražena z jasnimi in koordiniranimi nacrti. Evropa žal ni bila pripravljena, evropske clanice so se predolgo dogovarjale za medsebojno sodelovanje in pomoc, državljani Evrope bi si vsekakor zaslužili vec solidarnostne pozornosti. V bodoce bo potrebno nadaljevati skupno delo in še bolj sodelovati, ko se bo oživljalo družbo in njeno dejavnost v prepricanju, da ta prizadevanja ne poznajo meja in so nujna za ohranitev Evropske zveze, ki bo temeljila na cloveškem dostojanstvu, spoštovanju in solidarnosti. Irena Margon 30 LET POSTOJNSKIH SKAVTOV Pred tridesetimi leti si je skupina mladih okoli vratu nadela zeleno-rumene rutke in zacela s skavti v Postojni. V vseh teh letih smo na poletnih taborih dodobra spoznali našo domovino in nekaj tujine, se urili v raznovrstnih vešcinah, pomagali ob razlicnih nesrecah, prižgali nešteto ognjev in s kitaro prepevali ob njih. Kako se je zacelo Avgusta leta 1989 se je skupina postojnske mladine v Logu pod Mangartom prvic srecala s skavtstvom in padla je odlocitev - tudi v Postojni bomo imeli skavte. Poimenovali so se Zmaji in bili skupaj s skavti iz Ljubljane, Brezovice in Veržeja 31. marca 1990 ustanovni clani Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS). Maja istega leta je tako lahko prvih šest skavtov iz stega Postojna 1 izreklo svojo skavtsko obljubo in avgusta doživelo svoj prvi skavtski tabor na Nanosu pri Abramu. Iz skupine šestih skavtov je postojnska skavtska družina vztrajno rasla in danes šteje 115 clanov. Zacetni skupini popotnikov in popotnic (16 do 21 let) so se kmalu pridružili izvidniki in vodnice (11 do 16 let), kasneje pa še skupina najmlajših volcicev in volkuljic (8 do 11 let). Po vec kot dvajsetih letih smo leta 2016 medse sprejeli še najmlajšo skupino bobrov in bobrovk (6 do 8 let). Posamezno starostno skupino vodijo mladi voditelji prostovoljci, ki skrbijo za celostni razvoj naših clanov v pristne, samostojne, odgovorne in zdrave ljudi, kristjane in državljane. Ideje skavtstva so se že od zacetka širile tudi cez meje postojnske obcine. Najprej so se nam pridružili mladi z ajdovskega in sežanskega, ki so cez cas ustanovili svoje skavtske skupine, malce kasneje pa tudi mladi iz pivške obcine, ki še danes sooblikujejo naš steg. Tako je trenutno na celu našega stega tudi Jerneja Srebot iz Petelinj. Skavtstvo kot ideja Sama ideja skavtstva se je rodila precej vec kot 30 let nazaj, in sicer leta 1907, ko je Robert Baden-Powell, ki velja za ustanovitelja skavtskega gibanja, 22 deckov iz razlicnih socialnih razredov peljal na tabor na angleški otok Brownsea. To je bil zacetek skavtstva, ki po besedah Baden-Powella “ni nikakršna težka znanost; ce ga gledamo v pravi luci je vesela igra. Skavtstvo decke in deklice preko iger vzgaja za odgovorno državljanstvo,” kar drži tudi po vec kot sto letih. Skavtski voditelji med raznovrstnimi srecanji, dogodki, zimovanji in tabori clanom skrbno pripravijo program, ki odgovarja razvojnim potrebam posamezne starostne skupine. Bobrovki Moniki (6 let) je zato pri skavtih všec, da je dobila bobrov rep in da na bobrovanju lahko spi na pogradu, volkuljici Poloni (9 let) pa, “da se naucimo veliko zanimivih stvari, ki so obenem tudi zelo zabavne.” Popotnik Andraž (16 let), ki je pri skavtih že skoraj deset let, pa v skavtstvu že prepoznava širšo sliko: “Skavti so bili zame najprej samo eden izmed mnogih krožkov, ki sem jih obiskoval. Cez cas pa sem zacel opažati, koliko mi skavti zares pomenijo. Poleg pravilne uporabe sekire in žage, osnov preživetja v naravi in tudi nekaj novih kuharskih receptov sem se pri skavtih naucil še veliko vec. Spoznal sem, kako moramo vedno sodelovati in držati skupaj, ne glede na situacijo. In zaradi takšnih stvari sem še danes hvaležen, da sem imel možnost rasti s skavti.” Delovanje postojnskih skavtov v lokalnem okolju Postojnski skavti se že od samih zacetkov našega delovanja povezujemo tudi z lokalno skupnostjo in sodelujemo pri številnih projektih. Eden najodmevnejših projektov, v katerem sodelujemo skavti iz cele Slovenije, je zagotovo dobrodelna akcija Luc miru iz Betlehema, v okviru katere plamen miru vsako leto ponesemo tudi po ustanovah postojnske in pivške obcine. Povezujemo se tudi s postojnsko in pivško župnijo, v okviru katerih pripravljamo razlicne dogodke za otroke in mlade. Že tradicionalno tako vsako leto svoje poslanstvo in dejavnosti predstavljamo tudi na Dnevu družin v pivški župniji. Poleg tega radi sodelujemo z razlicnimi društvi in na razlicnih dogodkih. Skavti se kot prostovoljci udejstvujemo tudi v okviru Civilne zašcite. V casu epidemije smo tako pomagali pri oskrbi starejših, raznašali letake in zašcitne maske ter pomagali v kuhinji doma za upokojence. Kljub velikim spremembam, ki so se v družbi zgodile v zadnjih 30 letih, smo postojnski skavti vedno ohranili zeleno-rumene rutke in iskrivost skavtskega duha. Ta se bo še posebej pokazal 24. oktobra, ko bomo svoj rojstni dan skupaj z ostalimi slovenskimi skavti praznovali s festivalom skavtske pesmi - Skavtfest 2020. Postojnski skavti Raziskujmo domaco okolico DRUŽINSKI IZLETI V NARAVO PO PIVŠKI OBCINI Na Osojnico imamo vec dostopov: iz smeri Selce - pot se združi s potjo iz Gradca, iz smeri Gradec – zanimiva tocka Repniki, kjer je stalen izvir vode. V najvecjih sušah so ljudje hodili v izvir po vodo. Iz smeri Petelinje, iz smeri Pivka - pod Ovcjakom (porašcen mali hrib nad šolo) so še ohranjene utrdbe Alpskega zidu. Iz smeri Kal - zanimiva tocka je Cesarjev gaj z nasadom starih tis in izvirom vode. Na Osojnici je pod glavnim vrhom tudi ruševina cerkvice. Okrog Osojnice so tudi številni izviri vode (pri cesarjevem gaju, pod Ovcjakom pri železniškem mostu, med pivškim in graškim Ovcjakom, Replje ...). Na Sveto Trojico - Lonico imamo dva glavna dostopa: s trnjske ceste – Vlacno (daljša pot), z avtom do severne strani (krajša pot), lahko tudi peš iz Petelinj mimo Petelinjskega jezera Zanimive tocke: Petelinjsko jezero, Trnjska jama, velika ravnina pod Vlacnim, kjer sta leta 1911 dva Slovenca - Rencelj in Kjuder- naredila eno prvih motornih letal na Slovenskem in pa razvalina starodavne vasice Vrh pod Sv. Trojico, iz katere naj bi bil Martin Krpan. Po pricevanjih se je velika vecina vašcanov utopila v Petelinjskem jezeru. V tistih casih so k nedeljski maši ljudje hodili v Slavino. Pri precenju zamrznjenega Petelinjskega jezera se je led udrl. Starejši vašcani in otroci so se kasneje razselili, ostale so razvaline vasi. Ena najbolj markantnih vzpetin, s katere imamo pogled na celo Pivško dolino. Primož je znan po ohranjenih utrdbah zapušcine Alpskega zidu, ki ga je z namenom utrjevanja meje v tridesetih letih prejšnjega stoletja zgradila Kraljevina Italija. Utrdbe so zidali v popolni tajnosti (delavci z južne Italije, domacini niso imeli dostopa). Na Primožu so znane tudi energetske tocke za »zdravljenje« raznoraznih bolezni. Dostop na Primož: s parkirišca pred mostom v Hrastju, z železniške postaje – pot gre pod Kerinom, iz Radohove vasi, iz Parij. Oznacena pa je tudi pešpot na Tabor. Šilentabor je znan po razvalinah gradu in lepim pogledom proti Primorski in Javorniško-snežniškim gozdovom. Zgodovina Šilentabra je stara vec kot dve tisocletji. Dostop: s Primoža, Narina, Drskovc, Zagorja, možnost tudi iz Parij proti Primožu in nato levo proti Šilentabru. Leži nad Juršcami, od koder je tudi markirana pot. Nekaj navodil: Za poti si lahko pomagate z aplikacijo HRIBI.NET ali Najdi. si-zemljevidi. S seboj vzemite pohodne, lahko tudi smucarske palice. Delale bodo tudi roke in ramenski obroc, kolena bodo razbremenjena! Ne pozabite vode. Po prihodu domov naredite raztezne vaje. OBVEZNO SE PREGLEJTE, CE IMATE KAKŠNEGA KLOPA! Zakljucimo s tuširanjem. Razvalina cerkvice Sv. Marjete pri Palškem jezeru in studenec (tudi v sušah izvira voda). Razvalina starega mlina pri Parskem jezeru DRUGE ZANIMIVE TOCKE Palško jezero –Matijeva jama Parsko in Drskovško jezero Razvalina starega mlina pri Parskem jezeru Ledene jame na cesti Palcje – Koren (domacini so v jami poleti rezali velike kocke ledu, jih ovili v slamo in ponoci s konjsko vprego vozili v Trst za potrebe ladij). Vrh Korena Bele stene pri Juršcah Vrh Korena Miran Celigoj NOGOMET ŠELE JESENI Medobcinska nogometna zveza Koper je zaradi pandemije COVID – 19 sprva vsa tekmovanja na njenem podrocju ukinila do 28. marca 2020. Na njihovi zadnji seji za nujne zadeve pa je bil sprejet sklep, ki ukrep o prekinitvi tekmovanj podaljša do nadaljnjega, oziroma se bodo ligaške tekme nadaljevale skladno z ukrepi države in Nogometne zveze Slovenije. Sredi aprila pa je osrednja NZS sprejela sklep, da se vsa ligaška amaterska tekmovanja - od 3. clanske SNL navzdol ( tudi mladinska, kadetska, dekliška …) kot tudi pokalne tekme v sezoni 2019/20 - zakljucijo in ne odigrajo do konca. Tako je koncana tudi nogometna sezona na podrocju MNZ Koper (razen ekip 1. in 2. SNL), kjer v EPNL za clane nastopa tudi NK Košana. Med 11 ekipami, NK Portorož Piran je že jeseni izstopil iz lige, je NK Košana po desetih krogih trenutno uvršcena na sedmem mestu. V devetih tekmah je zbrala 10 tock (gol razlika 13 : 22), trikrat zmagala, remizirala in petkrat izgubila. Prvak za sezono 2019/20 naj bi tako postala vodeca FC Postojna 27 tock pred Jadranom Hrpelje Kozina 23, a o morebitnem napredovanju v višjo ligo še ni pravih informacij. Brane Fatur ODPOVED PETELINJSKEGA TEKA Iz vaškega društva Petelinje sporocajo, da je letošnji Petelinjski tek ODPOVEDAN. Tekacem se opravicujejo, a je odpoved nujna zaradi preprecitve širjenja epidemije COVID-19. Vse vljudno vabijo naslednje leto na Petelinjski tek 2021. OBLETNICA BO PRIHODNJE LETO Podobno kot bodo zaradi koronavirusa na prihodnje leto prestavljene Olimpijske igre v Tokiu, proslava ob 100-letnici Nogometne zveze Slovenije in vrste pomembnih športnih tekmovanj po Evropi in svetu, bo tudi pocastitev 50 let organiziranega igranja košarke v Pivki prestavljena na leto 2021. Iniciativni odbor, ki ga sestavljajo nekateri nekdanji igralci, domaci športni delavci, ŠZ Pivka in Košarkarski klub Pivka perutninarstvo, se je odlocil, da bi obletnico izpeljali zelo svecano in na visoki ravni, tudi z nekaterimi znanimi gosti, kar pa bi bilo v letošnjem letu zaradi zdravstvenih razmer skorajda nemogoce. Naj omenimo, da je bil Košarkarski klub Pivka ustanovljen na pobudo mladih clanov TV ŠD Pivka v marcu (o.p. morda konec februarja) leta 1970. Dodatni zagon je mladenicem dalo tudi Svetovno moško košarkarsko prvenstvo, ki je bilo maja tega leta organizirano v Ljubljani z velikim športnim uspehom nekdanje države. Košarko so seveda igrali v stari telovadnici OŠ Pivka in bili (o. p. kakih 15 igralcev) na zacetku prepušceni bolj sebi in brez trenerja. Najprej so sestavili le mladinsko – kadetsko ekipo, ki je jeseni tega leta že nastopala v novoustanovljeni Mladinski košarkarski ligi Primorske, ki je bila turnirskega sistema. V ligi so nastopali še Lesonit (Ilirska Bistrica), Sežana ter Nanos, Gimnazija in Gozdar (vsi iz Postojne). Kasneje sta se pridružili še ekipi Šempetra (o.p. Nova Gorica tedaj še ni imela ekipe) in Fructala (Ajdovšcina). Igralo se je v starih in neustreznih telovadnicah, v Ajdovšcini celo zunaj ob mocni burji, le Postojncani so imeli ob sedanji OŠ Antona Globocnika primeren športni objekt. V obeh uvodnih sezonah je nastopala le mladinska ekipa, ki je na turnirju v Postojni odigrala tudi prvo mednarodno tekmo, nasprotnik - Bor Trst. Nekoliko kasneje je kar nekaj igralcev – mladincev odšlo k vojakom, v tretjem letu obstoja pa je KK Pivka že formirala svojo clansko ekipo, katere tradicijo sedaj nosi KK Pivka perutninarstvo v 3. SKL – zahod. Brane Fatur NA VRHU NANOSA VAS GOSTOLJUBNO PRICAKUJE MLAD PAR »Sem Petar, prihajam iz Postojne, star sem 23 let. »Sem Barbara, stara 24 let in prihajam iz Hrastja pri Pivki. Sedaj živim s fantom v Postojni, Obiskoval sem srednjo šolo za gostinstvo in turizem vendar sem vedno vedela, da mestno okolje ni zame. Po poklicu sem aranžerka, prav tako v Ljubljani. V gostinstvu delam že od študentskih pa zakljucujem študij fotografije, ki mi je bila od nekdaj všec. Med samim študijem sem let in vedno sem imel v sebi skrito željo, da bi vodil preko študenta delala v gostinstvu, kjer sem spoznala Petra in je to postalo najino skupno svoj gostinski obrat. Ob prostem casu z Barbaro veselje. V prostem casu so me noge (ali morda srce?) velikokrat vodile v naravo in hribe ... raziskujeva Slovenijo in njene skrite koticke, velikokrat Tam se pocutim doma. Navdušuje me namrec lepota Zemlje in njenih prebivalcev ter mir, pa so naju noge odnesle ravno na Nanos, kjer sva ki ga ponuja narava. V tem sva si s Petrom zelo podobna in tako sva nekega dne naletela vedno rada uživala v razgledu, ki seže vse do morja na razpis za najem Vojkove koce na Nanosu. Gostinstvo, Nanos, pohodniki in prelepa narava ... se je slišalo kot idealna priložnost za nov izziv v življenju.« Kako je potekal razpis, izbor, kdaj sta uradno postala najemnika, za koliko casa, kakšne so vajine obveznosti? Na Facebooku sva opazila, da Janje in Slavka ni vec na Nanosu in da bo Planinsko društvo Postojna pricelo z iskanjem novih oskrbnikov. Objave sva tudi delila in šele tam proti koncu razpisa (zacetek februarja) sva se zacela pogovarjati o tem, ali sva morda midva pripravljena iti v to ... Tako je želja postajala vedno vecja in skrivaj so se v glavi zidali nacrti. Kot ena izmed primernih kandidatov sva bila povabljena na razgovor, kjer sva se dogovorila, da bova en vikend preživela na Nanosu skupaj z društvom, da bova videla, kako vse skupaj poteka. Ta vikend nama ni bil najbolj usojen, saj je bil meglen in deževen, je bil pa kljub temu produktiven. In tako sva izvedela, da sva v ožjem izboru in zacetek marca tudi, da sva izbrana. Sestavljeno imava tudi ekipo, ki nama že cel cas stoji ob strani. Koco bi morali uradno odpreti s tretjim aprilom, vendar nam je korona to žal preprecila in cas karantene izkorišcamo za cišcenje in urejanje. Pogodbo za najem smo zaenkrat podpisali za eno leto, upava pa, da bo leto uspešno in se bomo na Nanosu gledali še dlje casa. Naše obveznosti na koci ne sestavlja le vodenje gostinskega obrata, temvec tudi skrb za koco in okolico. Pri vsem skupaj so nam zelo pripravljeni pomagati tudi pri Planinskem društvu, ki vestno skrbijo za koco in njeno obnovo. Kolikokrat sta bila pred tem na Nanosu? Nanos sva veckrat obiskala vsak zase, vendar naju je tudi skupna pot velikokrat vodila tja gor, saj na Nanosu enostavno uživava. Kako bi s tremi besedami opisala Nanos? Cudovit, miren in cist. »Pridite na Nanos. Pridite se nadihat gorskega zraka, saj se res izplaca! Narava na Nanosu je zelo bogata in poti ponujajo prekrasne razglede, ki ob lepem vremenu sežejo vse tja do morja. Mi pa vam obljubimo, da se bomo potrudili vašemu izletu dodati še piko na i.« (Barbara Penko in Petar Ašanin) vojkovakoca@gmail.com Telefon: 05 983 86 85 https://www.facebook.com/VojkovaKocaNanos/ Instagram: vojkovakocananos in energiji tamkajšnjega okolja.« Narava na Nanosu je res darilo za dušo, saj nam nudi mir in spokojnost. Nanos z okolico pa je cist in resnicno si želimo, da tak tudi ostane. Kakšne so vajine želje in nacrti? Kaj je za vaju poseben izziv? Želiva si, da bi lahko Nanos približala vsem in gor privabila tudi kakšnega novega pohodnika. Najina velika želja v življenju je, da bi cim vec ljudi cutilo takšno ljubezen do narave, kot jo imava sama. Saj bo le ljubezen do narave lahko pripomogla k njenemu obstoju. Kaj lahko pricakujejo obiskovalci, ki se bodo povzpeli na Nanos? Sta se odlocila karkoli spremeniti, posodobiti, delati drugace? Za zacetek je v izdelavi zunanji šank, saj nam je veliko ljudi izrazilo željo, da bi poleti, ko pride v koci gneca, okrepcilo narocili kar zunaj. Želiva si tudi organizirati raznorazne dogodke, katerih upava, da se bo udeležilo cim vec ljudi. Pricakujete lahko kakšno predavanje, razstavo, okušanje vin ... Kako pravzaprav poteka vajin dan, teden? Koliko casa preživita na Nanosu, kako prihajata do koce, kako poteka oskrba z vsemi dobrinami? Ko smo na Nanosu, se trudimo cim vec postoriti. Kljub temu, da pohodnikov trenutno ne moremo sprejemati, so naša jutra zgodnja, saj je koco potrebno segreti. Zavedamo se, da bodo prvi dnevi, ko bo koca odprta, verjeno težki, saj bodo noci bolj kratke, pa vendar že komaj cakamo na pravi izziv. VAŠA VARNOST - NAŠA PRIORITETA Vse kar potrebujete za vašo hišo na enem mestu. Izbirajte med najsodobnejšo opremo in elegantnim videzom, hkrati pa poskrbite, da bo vaš dom tudi varen -z najboljšo protivlomno zašcito in odlicno zvocno ter toplotno izolacijo.