22. štev.
Večerno izdanje „Edinosti“ št. 46 z dne 10. junija 1893. “ЦЈ
Izhaja vsako soboto ob ti. uri zvučur.
Prodaja se v tistih tržaških tobakarnah kakor .Edinost'
po 2 kr. odtis.
Naročniki .Edinosti' dobivajo to prilogo vso loto, ako priložijo naročnini za .Edinost' še 1 gl d.
-K—-----------------------4
Tečaj
_	V
Cene oglasom v .Novičarju' so: za petit-vrstieo 8 kr., za naslovu z dobolimi črkami se plačuje prostor,kolikor bi ga obseKI 11'0 navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice in domači oglasi, po pogodbi.
Franlcupann pisma in rokopise je pošillati vrodmštvu
ycfrankovana plama se ne sprejemajo.
.V
Okoličani, volilci!
JTutoi dne 11. t. m. stopite na volišče, da si izberete one može, ki naj Vas zastopajo bodoča tri leta v mestnem in deželnem zboru Tržaškem.
Volitev je najvažnejši čin v političnem življenju vsakega državljana.
^MÖalrajemo torej, dLa pridete vsi do zadnjega, na volišče, kajti kdor glasuje za nasprotnika, ali v svoji zanikernosti sploh ne glasuje — ta izdaje svoj lastni narod; vsakemu pa kode odpuščeno, le izdajalcu nikdar!
Možje, katere Vam tu priporočamo, so Vaše krvi, ki z Vami čutijo, ter so pripravljeni vse žrtvevati, da Vam pribore Vaše pravice ter Vas obvarujejo p rop isti, katero Vam pripravlja nasprotna stranka. Ti so :
Zia X. okraj (Skedenj, sv. Marija Magdalena zgornja in dolnja), gospod
Dl*■ Andrej 5вПЖ1Пј| ađjunkt pri c. kr. sodniji v Trstu.
Za II. okraj (Rocol, Kadi n, Lonjer), gospod
Ivan Crismancich pok. Ivana, posestnik.
Za IV. okraj (Rojan, Barko vije, Greta), gospod
Fran Dollenz, vknjržena tvrdka.
Za VI. okraj (Prosek, Kontovelj, sv. Križ), gospod
Ivan Goriup pok. Ivana, posestnik.
Kandidata za III. in V. okraj sta se proglasila s posebnimi plakati.
V Trst«, meseca jonija 1893	РоНШПО dPUŠtVO „EtÜllOSt“
Kje tiči pravi vzrok?
Politični vzduh v mostu tržaškem jo okužen ; na tem ni dvombc. Izid ravnokar dovršenih volitev v mestu našem mora prepričati o tem slednjega politiškega lahkoživca. Odveč bi bilo torej zgubljati mnogo besedij o tem. Žalostna istina je sicer to, ali vender istina in vsprojeti jo moramo kot tako.
Vsem nam, ki ljubimo domovino svojo in želimo iskreno, da se očisti zrak prej ko prej, je v tem trenotku to-le vprašanje najvažnejšo: kje tiči vzrok, da smo prišli tako daleč? Mi nismo v zadregi, kako treba odgovoriti na to vprašanje, na katero smo odgovorili Bog ve koliko krati žo. Veseli nas pa posebno, da je včerajšnja „Triester Zeitung“ vsaj deloma pritrdila našim nazorom v tem pogledu. V uvodnem članku, doposlanem jej z Dunaja, trdi namreč, da se dunajski krogi premalo brigajo za naše primorske razmere in posebno še tržaške. No, to je isto, kar trdimo mi vedno: premalo nas poznajo in zato sodijo čisto napačno, jednostransko in se držo povsem krivega stališča o naših razmerah, o našem političnem življenju in o onih činiteljih, ki
I določujejo smer naši politiki. Več kot naravno je pri tem, da sodijo čisto krivo tudi o nas Slovencih in se jim niti ne sanja, kolike važnosti je tukajšnji slovenski živelj kot politiški faktor. In ker nas ne poznajo, nas tudi ne poštovajo, kakor v resnici zaslužimo.
Ali čudno in značilno jo posebno to, da isti član kar „Triesterice“, kateri očita drugim, da se veliko premalo pečajo s tržaškimi razmerami in jih radi tega ne morejo poznati, da isti člankar, pravimo, tudi prav nič ne pozna naših razmer.
To nam je dokazal so svojim včerajšnjim člankom, kateri nam z ozirom na izid volitev v I. razredu zveni na ušesa kot britka ironija.
Pomislite ! V istom trenotku, ko seje po vsem mestu že raznesel glas o polni zmagi radikalcev, ali progressistov, v istem trenotku so ziblje mož v sladkih nadah in v mameči domišljiji, da se v Trstu stvari obračajo na boljo. Pravi namreč, da imajo na Dunaju na vseli straneh pravi zmisel o važnosti našo luke, in da vedo, da državi ne more biti vsejedno, kakega značaja jo komunalno in poiitiško zastopstvo mesta Trža-
škega. „Ne da bi pretiravali— pravi član-1 notku, ko nas je izid volitve v I. razredu
kar — smemo trditi, da je zopet utrjena duševna in m orali č na vez mej Trstom in notranjimi deželami, kakor žele vsi patri-jotiški življi v Trstu in ir,ven Trsta — in morajo želeti v interesu in na blagor Trsta. Skoro smemo reči, da to zopetno oživljenje teh moralično-političnih odno-šajev ni manj važno nego zgradba kake nove železniško zveze mej našim tržiščem in notranjimi deželami. Da, oba sta v naj-teeneji zvezi. Kajti radodarnost državnega zastopstva za dozvoljevanje v obilni meri potrebnih sredstev se more le povišati, ako se neha poiitiško osamljenje Trsta. Žalostno jo in Trst jo moral to občutiti jako britko, kor je tako dolgo trajalo to osamljenje. Da so ima sedaj ublažiti to stanje vsaj v njega dosedanji neznosnosti, je jako srečen dogodek, katerega blagodejne posledico ne občutijo samo v Trstu, ampak katerega važnost bodo uva zevali povsod drugod, kjer sodijo poiitiško in gospodarsko stališče po vsej njega važnosti.
Tako je pisal Dunajski dopisnik v včerajšnji številki,, Triesterice“ v istem tre-
poueil, da se ne le ne bližamo tistemu cilju, kojega toli svitlimi barvami slika „Trieste-ričin“ dopisnik, ampak da se še oddaljujemo od njega.
članek „Triesterice“ priča zopet, da na Dunaju veliko premalo poznajo naše razmere — a v tem nepoz nanju tiči vzrok vsi naši mizeriji.
Zaključek je jasen : merodajni krogi naj se potrudijo vender enkrat, da temeljito proučijo našo bolezen — in potem še le jim bode možno najti pravi lek.
Ko enkrat odstranijo vzrok, potem bode prava igrača uničiti njega pogubne posledice.
NOVICAR,
Po volitvah v mestu. Vseh volilcev je bilo 4655 ; od teh jih je glasovalo 4036. Kompaktnih glasovnic je bilo oddanih 2544 za progrossovce in 1364 za konservativce. Mej temi je bilo 1200 glasovnic uradnikov, penzijonistov in zadružnikov (kousortov). Izvoljenih je 34 progressovcuv in 14 konservativcev, mej temi tudi Burgstaller in R. Luzzatto, o katerih priznava celo
„II Piccolo“, da «ta vedno g 1 a soho v a 1 a z liberalci v narodnih vprašanji h. O „konservativcu“ V i e r-t h a 1 e r j u pravi isti list, da je bil v e d n o navdušen za italijansko narodnost; o novoizvoljenem „ konservativcu“ V i o-t u pa pravi, da je — vspro-jcmši kandidaturo — izjavil da je bil v narodni vprašanjih v s i k d a r na strani liberalcev.
S tem pa izjave „Piccola" še niso pri koncu. Nadaljujoč svojo razpravo zatrjuje namreč ta list, da bode večina vsikdar kolikor moči spravljivo postopala nasproti manjšini. Kaj sledi torej iz tega ? Sledi to, da mej konservativci in liberalci niti ni kake načelne razlike, ampak da se bodo razumeli prav dobro v bodočnosti, kakor so se v minolosti. In zato, ostanemo pri tem, kar smo že rekli, da pri našem volilnem boju ni šlo za načela in za zistem, ampak le za osebe. Nam pa je Čisto vsejedno ali nas pritiska g. Spadoni, ali pa — Vierthaler.
V	naši notranji in vnanji politiki
pripravlja sc, ako nas ne varajo znamenja, temeljit preobrat. Sijaj trojne zveze je menda začel temniti. V tem zmislu se vsestranski tolmači nagovor cesarjev v delegacijah in Kalnokyjev ekspozč. V cesarjevem nagovoru bilo je znamenito to, da ni niti omenil trojno zveze, pač pa na-glašal prisrčne odnosaje do vseh držav, osobito pa do Rusi j e. Obče je menenje, da se po približanju Avstrije Rusiji še bolj utvrdi upanje do vzdržanja miru. Nemški listi so seveda silno nejevoljni, ker so se stvari jele sukati na to stran.
Znani rogovilež Barzilai hoče baje radi govora našega ministra za vnanje zadeve interpelirati italijansko vlado. Seveda: avstrijski ministri bi morali popred povprašati gospode irredentovce, ali smejo to in to govoriti ali ne,
O volitvah v mestu tržaškem in njega okolici piše denašnji „Slovanski Svet“ mej ostalim: „Slovencem, ki tudi vse no le opazujejo, ampak tudi naznanjajo, niso dovolj verovali; dejstva govorč takö, kakor opisujejo stvari Slovenci. Morda bi bilo bolje, da bi isto stvari opisovali Kitajci; ti bi najbrže več vero imeli. Pri takem razpoloženju raznih krogov nasproti Slovencem ni drugega pričakovati, kakor da še druga dejstva poučujejo te, kateri nimajo zaupanja v besedo slovanskega življa. Slovenci in Slovani tržaški ne želč več, kakor da bi interesovani krogi položenje na tržaškem opazovali sami objektivno, na vse strani in zadostno, in potem delali ukrepe za izpremembo. Dogodkov je bilo sicer uže dovolj, ali vidi se, da ti niso zadoščevali doslej, torej opazovanje na licu mesta ! Drugače ostanejo stvari pri starem, in to bi bilo vendar uže preveč pogubno.
V	okolici postavljajo progresisti povsod svoje kandidate in celć take, kateri so izvoljeni uže v mestu. Jednako motijo okoličane po nekaterih volilnih okrajih tudi konservativci. Progresisti so celo slovensko plakate razposlali med okoličane ter s tem sami priznali, da je okolica se slovenska. 8 tem so se postavili v največe nasprotje s svojimi načeli in postopanjem nasproti Slovencem. Od vlade podpirani „Mattino" očita to kot velik greh radikalcem ter je te dni naglašal vsak dan v drugi obliki, da konservativci ne privoščijo Slovencem v mestu niti jedne šole, a progresisti da bi bili pripravljeni na to. Konservativci so sedaj najbolje zasvedočili, da hočejo nasproti Slovencem ostati še trdovratniši, nego progresisti.
Demonstracije. Navdušenje vsled včerajšnje zmage bilo je jako veliko m 'j pro-gresovci. To je isto tako naravno, kakor je naravno pri naših vročekrvnežih, da so tu pa tam na hrupen način dali duška svojemu veselju. — Včeraj pozno zvečer zbrala s s jo večja družba v gostilni de Brochetta. A kmalu su prišli redarji, ki i
so zahtevali od gostilničarja, da zapre svoj lokal. Ker je odgovoril gostilničar, da ima pravico držati odprto do 1. ure, odšli so redarji. Kmalu potem so ustavili redarji v ulici G ulia nekega izvozčeka, prihajajočega od gori imenovan ■ gostilne, a vseh šest oseb, ki so bile na vozu, odpeljali so na inšpektorat v ulici Scussa. Kaj so zagrešili ti le, nismo mogli poizvedeti.
O polnoči k o prijeli redarji v kavarni Ferrara (volti di Chiozza) M e n o t t i P o-1 a c c a in Barisona, sina novoizvoljenega svetovalca. Odvedli so ju na isti inspektorat.
V	kavarni pri javnom vrtu so prijeli nekega W i e s e r j a in nekegi M o s e t-tiga in odvedli na policijo. Ta dva sta pa gotovo — puro sangue.
Slednjič so prijeli v pivarni „Acquo-dotto nuovo“ doktorja M a r c u sa inZam-p i e r i a. Ta dva poslednja so obdržali v zaporu.
Kdo in kje so talijanski konservativci ?
če tudi bi razpisali veliko nagrado za odgovor na to vprašanje, teško da bi se kje našla živa duša, ki bi nam mogla povoljno rešiti to zagonetko.
V	četrtem razredu ne bi bilo niti sledu o njih, da ni lepo število pohlevnih in usmiljenih slovenskih volilcev vzelo takozvano „konservativno“ tablo na svoje rame. V tretjem razredu ni glasoval ni jeden vohlec v imena tržaških „konservativcev*, ampak tisti, ki so glasovali proti progressistom. storili so to iz ozirov na državo, kateri služijo m katere podaniki so. V drugem razredu doživeli so „konservativci“ škandalozen poraz; in glede na prvi razred smemo reči mirno vestjo, da so zmagali progressovci ne po svoji lastni moči, ampak vsled politiske kakovosti „konservativcev“ — katera je pod vsako kritiko. Tako smemo reči, da je v prvem razredu le pomanjkanje prave konservativne stranke pomagalo progressovcem do zmage.
Torej je skrajni čas, da se odvažni, zaresni ljudje lotijo dela in nam zasnujejo pravo, resnično konservativno stranko, ka-koršne, žal, do sedaj nimamo. Dosedanja takozvana konservativna stranka čuti menda sama, da visi nekako v zraku in zato menjuje svojo firmo od leta do leta. Nekdaj se je zvala „Socielit politica“, potem „So-cietä conservativa“, potem „Comitato cit-tadino“ in konečno jej je prisodil „Mattino* zveneči naslov : „Partito liberale moderato“.
Krški Škof postane menda, kakor dobro poučeni krogi trde, odlični duhovnik »e-omadeževanega rodoljubja, preč. gosp. dr. Fran Sedej, c. kr. dvorni kapelan, ravnatelj Avgustineju in zaslužni blagajnik podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaji.
Zanimiva časnikarska vest. Po mestu
se je razširila vest — za katero pa ne moremo vsprejeti iiikake odgovornosti —, da so odslovili dosedanjega urednika „Mat-tinovega* g. Matkoviča in da vsprejme vrhovno uredništvo tega lista znani zagovornik C a m b e r.
Baron Winkler častni občan. S Trnovega pri Gorici nam poročajo, da tamošnje občinsko starešinstvo je v seji 4. t. m, z oduševljeno soglasnostjo imenovalo svojega domačina, visokorodnega gospoda barona Winklerja — častnim občanom.
Lahonski terorizem začel je že s hudodelstvi prihajati na dan, da bi dosegel svoj grdi namen v pogubo našega naroda ob jezikovni meji ter v škodo države same.
Da hi lahoni v Lečniku ostrašili plemenitega gospoda grofa Žiga Attemsa, pisali so mu pred volitvami par grozilnih pisem, da mu porežejo ločniške vinograde, ako se bo mešal v občinske volitve. — Toda gospod grof so ni dal oatrašiti s takimi podlostimi in peklenskimi zlobami ter se je udeležil volilnega gibanja. In glej: v ponedeljek po noči so doslej neznani lopovi res porezali trte v vini ogradu nasproti znane gostilne
„Al Baluardo dol Friuli (K furlanskemu braniku).
Tako daleč smo prišli 1 Ako irreden-tovci mislijo, da na take načine ohranijo ’ moč v deželi, motijo se jako ! Pride dan plačila ! — Tako poroča „Primorec*.
Ivanu Gunduliču, velikemu pesniku, se odkrije v dan 26. junija v Dubrovniku spomenik, ki ga jo izdelal slavni hrvatski kipar Rendič v Trstu. Slavnosti se udeleži j e Hrvatje, Srhi in gotovovo tudi nekateri Slovenci. Hrvatje hočejo dojti od vseh krajev, v ta namen so si najeli velik Lluydov parobrod za 7 dnij, s katerim na povratu si ogledajo razno kraje Dalmacije, kakoršni so Boka Kotorska, Lokrum, Split, Solin, Trogir, Šibenik in Zader. Vožnja v Dubrovnik in nazaj s hrano vred stoji 65 gld. Parobrod odpluje iz reke 24. t. m. ob 10. uri predp., vrne pa se na Reko 30. t. m. na večer. Natanko se zve vse, n. pr. pri Cezarju Akač ću na Reki.
Iz Splita odpluje poseben parobrod k slavnosti v Dubrovnik. Iz Trsta tudi 1 parobrod ; plača se tu tj e in nazaj 20 gld.
Udeležijo se členi raznih hrv. pevskih društev te slavnosti, o i Zagrebškega „Kola“ pojde 40 členov.
Furlanska železnica. V ponedeljek bila jo na Dunaju pri presv. cesarju deputacija mestnega zastopa goričkega, ki je prosila, da bi se furlanska železnica pri Ronkah in ne pri Tržiču združila z južno, Presv. cesar je deputacijo prav prijazno sprejel, popraševal jo po gmotnih odnošajih mesta in dežele in izjavljal svojo naklonjenost našim koristim. V razgovor sta ptišla tudi vipavska in predelska žoloznica. V prošeni zvezi furlanske železnice z južno pa ni dal ni kakega upanja, ker — tako javljajo razni poučeni viri — zveza pri Tržiču je povsem dognana reč. Potovanje na D umij bilo je torej brez vspeha.
„Matica slovenska“ je imela 7. t. m. svoj 28. občni zbor. V odbor so izvoljeni: gg.: Grasselli, dr. Lesar, Navratil Ivan, prof. Rutar, And. Praprotnik, Stegnar, Ant. Zupančič, Luka Svetec, Vavru, Al. Tavčar, š. iiadz. Šuman.
Hranilnico V Kranju so zasnovali; predsednik jej bode notar Globočnik. Ta hranilnica je za Gorenjsko jako primerna in potrebna.
Slovaki so nabrali doslej 65.000 gld. za svoj gimnazij ; potrebujejo šo 35.000 gld. „Nar. Novine* zato poživljajo narod, da bi se žrtvoval še za ta nedustatek. Kakor znano, nimajo Slovaki nobenega gimnazija, odkar so jim Madjari konfisko-vali gimnazij, ki so si ga bili tudi sami ustanovili. Po raznih krajih bi radi napravljali shodo; ali jim prepovedujejo niži uradniki, zaradi čonar se je obračati po dolgih potih do viših in stanci j in do mi-nisterstva. Poslednjemu je celo dokazovati, kako so niži uradniki neposlušni nasproti odlokom ministerstva samega jedino zaradi tega, ker nočejo vesti se ustavno nasproti Slovakom.	„Sl. S.“
Izpred sodišča. Minulo soboto je obsodilo deželno sodišče Tržaško nekega Grbača iz Kastavščine na tri tedne strogega zapora in povrnitev sodnih stroškov, ker je obrekoval znanega rodoljuba in poštenjaka Frana Dukiča iz Kastva. To naj služi v svarilo vsem onim, ki radi brusijo svoj jezik ob tuji časti.
Rojansko posojilno In konsumno društvo imelo je meseca maja 3049 gld. 06 kr. dohodkov in 2798 gld. 47 kr. troskov torej skupnega prometa za 5847 gld. 52 kr. Reservni zaklad je prirasel za 16 gl. 20 kr. Pristopilo je 8 novih zadružnikov — O toj priliki opozarjamo znova slovensko občinstvo na to lepo se razcvitajoče društvo tor na njega prodajalnico v ulici Belvedere št. 3. in krčmo v Rojanu pred cerkvijo. Novi udje se sprejemajo vsak četrtek od 6 — 7 zvečer in ob nedeljah od 9 —10 ure predpoludne v pisarni v Rojanu.
Knez Črnogorski mudi se te dni na Dunaju. Nastanil se je v „Hotel Conti-
nental“, kjer ga jo obiskoval naš cesar in ostal pri njem pol ure. Knezu na čast je bil tudi dvorni obed.
V Ajdovščini je razpisana služba c. kr. poštarja z letno plačo 500 gld., za pisarniške potrebščine 120 gld., 500 g-d. za brzojavno službo in 150 gld. zn pomočnika. Čas za prošnje jo 4 tedne.
NOVO poslopje za c. kr. pošto in brzojavni urad namerava ministerstvo graditi v Gorici. Vršd se že poizvedovanja, kje naj bi poslopje stalo. Prav !
Obesil i 80 je v Gorici na Placuti, v hiši št. 9., neka Frančiška Kolar iz Lipelj pri Rakeku na Kranjskem. Stara je bila 47 let. Uzrok nesrečnemu koraku ni znan.
Mrtvo truplo moža kacih 50 let so izvekli iz morja včeraj p edpoludne. Identiteto utopljenci niso mogli dognati in so tudi ne vo, ali je govoriti o nesreči ali samomoru.
Kolera V Meki je nastala kolera. Dne 8. t. m. jo umrlo 60 oseb na tej strašni bolezni.
Na Proseku
so se odprlo 3 prodajalnico as£l> oilco-*»ijo. Kako sv razvija kupčija s tem dvečiui blagom, poizve so lahko jutri pri volilni komisiji na Proseku.
Društvena krčma
Roj tinskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača oko-ličanska vina.	Cl.
Prodajalnica i zaloga jestvin
„Rojanskega posojilnega in konsumnoga društva“, vpisane zadruge z omejenim poroš.vom v ulici Belvedere št. 3., bogato založena z jedilnim blagom razne vrsto in po nizkih cenali se priporoča kupovalcem v Trstu in iz dežele.	81 - -104
B. Modic in Grebenc, "sYllövä
in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Kavarni ,Commercio‘ in ,Te-
flpQnnt v ulici „C a ser m a“, glavni shaja-UCvuU lišči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl.
Antnn PnnUai na V0Slu ulico G1>ega
MII luli Г UUftdJ, in Cecilia,toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice.___________________Cl
Murtill I/|,7P 1’iazza 8. Giovanni, št. 1 IVICtl lili »VI Av, trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Franca Potočnika gostilna
„Andemo de Franz" v ulici Ireneo se priporoča slavnomu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo______________________Cl.
poleg kavarne „Universo“ priporoča se Slovencem v mestu in na deželi, — Točijo so izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem Cl_____________________JAKOB KUMAR
Gostilna „Pri lepem ogledu“
(„Gregorju1“) pri sv. Alojziju (Chiadino, po ulici Farneto naprej) toči izvrstno domače črno in belo vino ter pivo prve kakovosti, kakor tudi ima točno knhinjo. Orno vino se toči po 36 in belo po 36 kr. liter. Priporočajo se sl. občinstvu zn obilen obisk, beleži udani	Gregor Čehovin,
26	20	gostilničar.
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Campanillo v biči Jakoba Brunnen a št. b (1’iazzu Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter no-posredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana.
ßnc+ilna	staroznana pod ime-
UUbllllld. „OlUlHt , „om „Belladonna“, poleg kavarne „Fabris“, priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo so izborna vina, istotnko jo kuhinja izvrstna. Prodaja tudi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo, Cl.
Gostilna „Alla Vittoria“
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vina in pri rej uje jako okusna jedila Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
PllTOPIlQ I •IVrnlUGP v*ft Kossetti nasproti) llVttl lld) LdVltUtlt lekarno B. Leitenburg) priporočajo svoja izborna isterska vina častitim družinam po najniži ceni 30 kr. liter v stanovanje postavljen ; naročila pod 28 litrov se ne sprejmejo. — Častitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo I. vrste po 24 kr. liter in izborna kuhinja ter dobra isterska kapljica.________________
Josip Kocjančič, v,*Ä7.r
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.