Posamezni Izvod 1.30 Sil., mesečna naročnine S šilingov.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt K
P. b. b.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenturt Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava. Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2. Postfach 124.
Letnik XVI.
Celovec, petek, 27. januar 1961
Štev. 4 (976)
Gre za načelna stališča
Nedavna aretacija sodelavca vojnega zločinca in nacističnega izvedenca za dokončno rešitev židovskega vprašanja Eichmanna — Franza Novaka ter Leopolda Schumma, ki je obdolžen, da je sodeloval pri streljanju Židov na Poljskem, je ponovno postavila v ospredje zanimanja resno vprašanje: namreč vprašanje odnosa do bivših nacistov odnosno do nacistične miselnosti sploh.
Te odnose se je v Avstriji že precej let skušalo urediti po načelih humanosti, to se pravi, da je treba pozabiti na preteklost, pozabiti vse, kar se je dogajalo v času nacizma. Gotovo ima skoraj šestnajst let po končani vojni tudi tako mišljenje nekaj zase. Toda stvar ni tako enostavna, da bi se jo dalo rešiti z nekaj lepih gesel o humanosti, demokraciji in širokogrudnosti. Zlasti ne, če se ta širokogrudnost potem zlorablja, kot se je ze ponovno izkazalo pri raznih neonacističnih izzivanjih, katerih ozadje je nujno treba iskati prav v načelnem stališču do tega vprašanja. V tem načelnem stališču pa se v Avstriji porajata dve značilnosti: na eni strani popuščanje napram pojavom neonacizma, na drugi strani pa pomanjkanje razumevanja za žrtve nacizma.
Oba problema sta namreč tesno povezana in pomenita v bistvu merilo za iskrenost zvestobe do domovine Avstrije. Temu patriotizmu pa se dela slaba usluga, ce za* upravi-čene zahteve tistih, ki so v nacistični dobi utrpeli škodo prav zaradi zvestobe do avstrijske domovine, ta domovina danes nima potrebnega razumevanja, pac pa ga v pretirani meri kaže za one, ki so takrat pljunili na svojo domovino in jo predali na milost in nemilost najhujšemu nasilju v zgodovini človeštva.
Nočemo govoriti besedo maščevalnosti in nikakor nismo mnenja, da bi bilo danes, 16 let po zlomu nacizma, še vedno treba z vsemi bivšimi nacisti ravnati kot z ljudmi druge vrste. Toda potrebno je načelno stališče do problema: razlikovati je treba med tistimi, ki si niso nakopali krivde_ in danes obzalu-jejo svojo zablodo, ter onimi, ki imajo ro e omadeževane s krvjo nedolžnih žrtev. I oleg teh dveh skupin pa je še tretja vrsta, to so ljudje, ki danes še vedno ali ze spet jirijo nacistično miselnost, za katero v Avstriji prvi žrtvi velikonemskega imperializma ne more in ne sme biti prostora. Neizprosen boj obnavljanju nacizma, pa naj se pojavlja v kakršnikoli obliki — to je Avstrija dolžna vsem tistim svojim državljanom, ki so ji zvestobo ohranili tudi v času, ko je bilo to povezano z nevarnostjo, še posebno pa junakom, ki so za osvoboditev Avstrije žrtvovali svoja življenja.
Pa ne samo to. Danes, ko so celo obremenjeni nacisti že dobili širokogrudno odškodnino, ko se pristaši nacistične ideologije ponovno lahko združujejo v raznih več ali manj prikritih organizacijah, ko >junaki* hitlerjevskih osvajalnih pohodov spet smejo javno nositi nacistična odlikovanja (po* zakonu sicer samo brez kljukastega kriza, toda ob lanski proslavi 40-letnice plebiscita smo videli, da se mnogi nekaznovano tudi na to prepoved ne ozirajo) in manifestirati* svojo bojevitost na številnih »bojevniških srečanjih*, danes je res že skrajni čas, da izpolni Avstrija svojo obveznost tudi do žrtev nacističnega nasilja. Meseca julija bo že Pet let, odkar ie parlament pozval zvezno vlado, naj v najkrajšem času pripravi in predloži zakon o odškodnini vsem tistim. ki so v času tiact-fašizma utrpeli škodo, vendar vprašanje se do danes ni bilo rešeno..
Kakor smo že ugotovili, sta* za odnose do nacistov odnosno nacistične miselnosti značilna prav ta dva problema, ki sta hkrati tudi merilo za odnose do Avstrije. To ne velja* samo v velikem, državnem okviru, marveč tudi v manjšem, v našem primeru v okviru Koroške, kjer poleg vsega drugega gre tudi za narodnostno vprašanje. In gotovo ni naključje. da so ravno bivši prominentni nacisti vodilni in najbolj azilni v boju proti pravični rešitvi manjšinskega problema. Kakor vidimo v sosedni Italiji, kjer se Prav tako neo fašisti najbolj strupeno zaganjajo proti Enakopravnosti manjšin, to ni osamljen primer, marveč je to pogojeno v miselnosti, ki ir ena in ista pri fašizmu kot pri nacizmu, n*rnreč miselnost, ki izvira iz teorije o gospo-skem narodu.
Žato so načelno stališče in pravilni odnosi jf°trebni tudi ali še posebej na Koroškem, er le tako bo mogoče doseči pomiritev in er>akopravno sožitje obeh narodov v deželi!
Novi ameriški predsednik Kennedy:
Ustvarimo nov svet zakonitosti
v katerem bo mir za vedno ohranjen
Novi predsednik Združenih držav Amerike John F. Kennedy je zadnji petek po zaprisegi prvič govoril kot predsednik in v svojem nastopnem govoru nakazal načela politike svoje vlade. Ob navzočnosti velike množice, ki se je zbrala pred Kapitalom v Was-hingtonu, je Kennedy kot 35. ameriški predsednik prisegel, da bo po najboljših močeh varoval in branil ustavo ZDA. V nastopnem govoru je poudaril, da bo Amerika ostala zvesta svojim zaveznikom v boju za ohranitev svobodej medtem ko je zaostalim deželam Afrike in Azije obljubil podporo Amerike Predvsem pa se hoče novi predsednik boriti za ohranitev miru in je predlagal, da bi v teh prizadevanjih pričeli znova, ker pomeni sedanja razdelitev sveta nevarnost za mir.
Uvodoma je Kennedy izjavil, da se bo dih deželah, ki šele postajajo neodvisne, nova generacija, ki prevzema oblast, bo- je Kennedy obljubil, da bo Amerika pod rila ne glede na žrtve za obrambo idealov njegovim vodstvom zastavila vse sile, da ameriške revolucije. Obvezujemo se za to tem državam pomaga, kar velja tudi za — je dejal — in tudi več. Najstarejšim na- države Južne Amerike, za katere velja še Šim zaveznikom, s katerimi imamo skupno posebna obljuba, da bo Amerika svoje le-kulturno in duhovno poreklo, obljubljamo pe besede spremenila v dobra dejanja v lojalnost zvestih prijateljev. Govoreč o mla- novem zavezništvu za napredek.
„Morilci so med nami”:
Vodilni nacistični zločinci
15 let po vojni še vedno na svobodi
Medtem ko je bilo v Zahodni Nemčiji objavljeno, da je komisija za denacifi-kacijo v glavnem že opravila svojo nalogo in se pri nas v Avstriji vedno glasneje oglašajo glasovi, da je končno treba pozabiti preteklost in prenehati z zasledovanjem obremenjenih nacistov, jo tako v Nemči" kakor tudi v Avstriji vodilni nacistični zločinci še vedno na svobodi in še niso bili klicani na odgovornost za zločine, ki so jih zakrivili v dobi nacistične strahovlade. Posebno potrjuje to ugotovitev dejstvo, da se kljub nerazumljivi zadržanosti pristojnih oblasti tu in tam ie vjame kakšen ptič v mrežo zakonov, kar za oblasti gotovo ni ravno najboljše spričevalo, ko morajo pred javnostjo priznati, da so očitno celih 15 let zanemarjale svojo dolžnost.
Ta primer se je prejšnji teden pripetil tudi v Avstriji, ko so na podlagi tiralice zehodnonemških oblasti na Dunaju izsledili najožjega sodelavca enega največjih nacističnih zločincev Eichmanna — Franza Novaka. Ob tej priložnosti so prišle na dan stvari, ki mečejo čudno luč na odnos avstrijskih oblasti do obremenjenih nacistov. Izkazalo se je namreč, da je Novak leta 1957 ponovno dobil avstrijsko državljanstvo, čeprav je bila že 10 let prej razpisana za njim tiralica in je bilo njegovo ime navedeno skupno z Eichmannovim imenom v uradnem spisu deželnega sodišča na Dunaju. Vendar se pri podelitvi državljanstva na te okolnosti niso ozirali, nasprotno, Novak je bil kljub svoji krvavi preteklosti uvrščen med .manj obremenjene naciste", okrajno glavarstvo v Wolfs-bergu, kjer je Novak doma, pa je notranjemu ministrstvu celo sporočilo, da o Novaku ni znanega nič neugodnega.
Tako je Novak — bivši nacistični legionar in pučist ter najožji sodelavec vojnega zločinca Eichmanna — spet postal spoštovan in ugleden avstrijski državljan, ki se je kljub svoji preteklosti čutil tako varnega, da je po vesteh dnevnega tiska tudi kot poslovodja neke dunajske tiskarne uvajal režim, ki je nevarno podoben nacističnim metodam.
licije streljal Žide na Poljskem. Verjetno bo enako kot Novak tudi Schumm tajil soudeležbo pri zločinih, vendar razpolaga državno pravdništvo z dokazi, kako se je takrat hvalil s svojimi .junaštvi' v okviru SS-policije, katera je z značilno nacistično doslednostjo izvajala .selekcijo' v okupiranih deželah.
.Morilci so med nami", smo upravičeno zapisali nad naslovom tega članka, kajti tudi v Avstriji je še mnogo Novakov In Schummov ter drugih nacističnih rabljev, ki jih še ni doletela pravična kazen za storjene zločine. Šestnajst let bo minilo letos, odkar je bil premagan nacistični režim nasilja in krvi, toda še vedno živijo med nami ljudje, ki imajo krvave roke in katerih vest je obremenjena z zločini proti človeštvu. Žrtve tega nasilja neizprosno terjajo, da je treba sokrivce nacističnih zločinov klicati na odgovornost. Tega se morajo zavedati tudi pristojne oblasti!
Precejšen del svojega govora je Kenne-dy naslovil na .tiste države, ki bi utegnilo postati naše nasprotnice" in dejal: Tem državam postavljamo ne obljubo temveč zahtevo, naj obe strani obnovita iskanje miru, preden mračne sile uničenja, ki jih je sprostila znanost, zapletejo vse človeštvo v samouničenje, bodisi načrtno ali slučajno. .Trudimo se, da znova začnemo. Spomnimo se na obeh straneh, da vljudnost ni znak slabosti in da je treba iskrenost vedno preizkusiti. Storimo tako, da se ne bomo pogajali na podlagi strahu. Naj obe strani raziščeta tista vprašanja, ki nas združujejo, namesto da bi zaostrovali vprašanja, ki nas ločijo. Če bo mogoče postaviti mostišče v džungli sumničenj, naj se obe strani združita za prihodnjo nalogo, ki jo je treba uresničiti: ustvariti ne novo ravnotežje sil, temveč nov svet zakonitosti, v katerem močni bodo pravični, šibki pa zaščiteni ter mir za vedno ohranjen."
Nastopni govor novega ameriškega predsednika so po vsem svetu obširno komentirali. Medtem ko nekateri ameriški krogi menijo, da je šel Kennedy s svojo zahtevo po pogajanjih med Vzhodom in Zahodom nekoliko predaleč, so v Moskvi poudarili prav ta del njegovega govora in ugotovili, čIovč..'1/o ii druge alternative razen politike sodelovanja. Vsak drug izbor bi moral v daljši perspektivi privesti do katastrofe. Zato v Sovjetski zvezi pozdravljajo, da je prevzel dolžnosti novi predsednik Amerike in upajo, da bodo za čase Kennedyjeve vlade sovjetsko-ameriški odnosi spet takšni, kot so bili za časa Roosevelta. Vsekakor bo Sovjetska zveza — je rečeno v komentarju moskovskega radia — s svoje strani storila vse, kar je v njeni moči, da bo seme prijateljstva obrodilo blagodejne sadove.
r
To je skrb za narodne manjšine
Po vesteh iz Beograda bo Jugoslavija letos natisnila 160 šolskih knjig za učence manjšinskih šol, in sicer v skupni nakladi 210.000 izvodov in v devetih jezikih narodnih manjšin.
V zadnjih letih je bilo v Jugoslaviji izdanih skupno 800 različnih šolskih knjig za manjšinske šole. Poleg lega se v Jugoslaviji tiska 47 listov in časopisov ter otroških listov v jezikih narodnih manjšin.
V..
Končno so bile oblasti prisiljene, da so Novaka aretirale in uvedle proti njemu preiskavo sodelovanja pri zločinih. V teku tega postopka bo tudi proučeno, kako je Novak ponovno dobil avstrijsko državljanstvo in bo vsekakor zanimivo zvedeti, kdo je iz SS-ovskega oficirja in Eichmannove-ga sodelavca napravil .manj obremenjenega nacista*, ne da bi se zanimal za njegovo preteklost.
Toda Novak ni edini primer, ki zgovorno kaže, da vprašanje izsleditve in kaznovanja nacističnih zločincev tudi v Avstriji še ni rešeno. Le nekaj dni po odkritju Novaka je bil prav tako na Dunaju aretiran gradbenik Leopold Schumm, ki je obdolžen, da je leta 1942 kot pripadnik SS-po-
Dogodki v Kongu razkrivajo:
Zahodne države hočejo nadaBjevati
kolonialistično politiko v neodvisnih afriških deželah j
Odkar so tolpe odpadnika Mobutuja aretirale predsednika zakonite kongoške vlade Lumumbo in druge člane vlade, se položaj v Kongu nevarno zaostruje. Hkrati pa prihaja vedno bolj do izraza tudi dejstvo, da hočejo Belgijci in njihovi zavezniki za vsako ceno nadaljevati kolonialistično politiko v neodvisnih afriških deželah.
Načrti zahodnih imperialistov so močno razburili javnost po vsem svetu, še posebno pa v afriških državah, katerih predstavniki so na zasedanju Sveta organizacije solidarnosti afriških in azijskih držav sprejeli resolucijo, ki poziva afriške in azijske države, katerih čete so v Kongu, naj izročijo te čete na razpolago kongoški vladi v Stanleyvillu. Ogorčenje v afriških deželah |e doseglo višek, ko je minister zakonite kongoške vlade Mpolo, ki je bil aretiran skupno z Lumumbo, umri-na posledicah nečloveškega mučenja, kateremu |e bil izpostavljen tudi Lumumbo sam.
Medtem prihajajo Iz vsega sveta odločne zahteve po izpustitvi Lumumbe in drugih kongoških politikov, hkrati pa se stopnjuje nezadovoljstvo z OZN, kateri očitajo, da se je izneverila človeštvu in |e popolnoma odpovedala v izpolnjevanju nalog, ki so ji bile zaupane v Kongu. Od Združenih narodov se zahteva, da morajo takoj poskrbeli za osvoboditev zaprtih kongoških politikov ter omogočiti obnovitev zakonitosti v Kongu, tolpe Mobutuja in drugih hlapcev kolonialističnih sil za razpustiti. Ta zahteva je še toliko bolj upravičena, ker v Belgiji že organizirajo evropsko .tujsko legijo”, ki naj bi kongoškim odpadnikom pomagala v boju proti zakoniti vladi Konga.

Občni zbor kmetijske zbornice:
Nobene podpore slovenskim kmetijskim šolam
zato pa nemško gospodinjsko šolo v osrčju slovenske Podjune
ter svetu
Minuli ponedeljek je občni zbor koroške kmetijske zbornice sklenil njen proračun Zc, leto 1961. Proračun za delo kmetijske zbornice kot poklicnega zastopstva je razdeljen na redni in izredni proračun in znaša skupno okroglo 6,323.000 šil. dohodkov in izdatkov. S tem se ne razlikuje bistveno od proračuna za leto 1960. Razen 80.000 šil. dohodkov od koroške zveze Raiffeisenovk bodo izdatke krile doklade za kmetijsko zbornico na zemljiški davek, ki so kakor lani določene s 173 °/o. 140 °/o zborničnih doklad je določenih za izdatke rednega proračuna, 35 °/o pa za izdatke izrednega proračuna, v glavnem za obresti in kritje zborničnih dolgov ter za vzdrževanje njenih poslopij.
Zastopnik Kmečke gospodarske zveze, dr. Mirt Zwitfer, je ob tej priložnosti zahteval, da se v proračunu določi vsaj skromna podpora zbornice za kmetijsko šolo v Podravljah in za gospodinjski Soli v Št. Petru in v Št. Rupertu v znesku 60.000 žil., kar je manj kot 1 % zborničnega proračuna. Ta zahteva je v zbornici naletela na gluha ušesa. Proti zahtevi in njeni utemeljitvi, da podporo upravičuje dejstvo, da na Koroškem za slovensko kmečko mladino doslej ni bila ustanovljena niti ena deželna kmetijsko ali gospodinjska šola, da pa se ustanavlja v Dobri) vasi — sredi slovenskega
Sindikati v novih afriških državah:
Najtežji zrelostni izpit delavskega razreda črne Afrike
Za delavski razred neodvisnih afriških držav, od katerih imajo nekatere za seboj le nekaj mesecev samostojnega življenja, je osnovno vprašanje:	kako ohraniti, učvrstiti
in izgraditi lastno hišo, s katere je bilo odstranjeno kolonialno pročelje. »Neodvisnost more pomeniti osvoboditev, ali pa se sploh ne more imenovati neodvisnost,« je dejal eden izmed vidnih afriških sindikalnih voditeljev. V teh besedah je zajeta misel, ki je zelo jasna afriškim delavcem. Osvojile so jo mnoge sindikalne organizacije kot novo borbeno geslo. Proglasitev neodvisnosti, ki pomeni nesporno velik korak k popolni emancipaciji afriških narodov, se pojmuje samo kot prva pomembna etapa v tem zgodovinskem razvoju, kot prvi pogoj za dejansko in popolno osvoboditev.
Ne da bi se prepustili iluzijam, da je treba borbo opustiti, so napredni afriški sindikati in njihovi voditelji spoznali, da gre tudi druga etapa po prav tako trnjevi poti, na kateri se bo bitka z včerajšnjim nasprotnikom nadaljevala v novi smeri. Že zdavnaj je namreč postalo jasno, da se kolonialisti niso pomirili z izgubo svojih pozicij in političnega vpliva v afriških deželah. Nasprotno, novo delo stare politike — navadno se imenuje neokolonializem — se pojavlja včasih grobo v obliki vojne intervencije in neposrednega pritiska in se skoraj ne razlikuje od tako imenovanega klasičnega kolonializma. Še bolj pogosto pa se pojavlja v prikritih oblikah ekonomskega in političnega zasužnjevanja, pri čemer prihajajo glavni pomočniki in neposredni izvrševalci neokolonialistične politike iz vrst maloštevilne črnske buržoazije, plemenskih starešin in bivšega kolonialnega aparata.
Vendar pa kolonialnim silam in neokolo-nialistom vseh vrst ni uspelo, da bi v vseh afriških deželah obvarovali svoje^ pozicije. Mnoge dežele so po dosegi politične neodvisnosti odločno nastopile pot samostojnega družbenega in političnega razvoja, čeprav so jim razne ovire zlasti na gospodarskem, finančnem in kadrovskem področju delale težave in jim otežkočajo hitrejše uresničenje načrtov za popolno emancipacijo na vseh področjih. V teh deželah sta se položaj delavskega razreda in njegova vloga v družbenem življenju bistveno spremenila.
Razvoj	je odvisen	torej tudi od	tega, če
so od trenutka pridobitve neodvisnosti režimi v teh deželah, ki so v ostalem zaposleni z reševanjem zelo težke in dolgoročne naloge odstranjevanja kolonialne dediščine, pripravljeni	mobilizirati	notranje sile	za	novo
bitko. In	praksa je	pokazala, da	v	takih
državah stari kolonializem ohranja svoje pozicije, če odvisnost dežele ni spremljana z napori za odločen prelom s preteklostjo.
Take razlike v posameznih deželah nujno vplivajo na položaj delavskega razreda in politiko njegovih organizacij ter je afriško delavstvo v primerih, kjer mu je bilo priznano mesto v družbenem življenju, tudi že v dejanjih pokazalo pripravljenost, da postane eden od glavnih stebrov v začeti bitki za popolno	neodvisnost.	Da omenimo	le	nekaj
konkretnih primerov:	Gvinejski delavci so
danes pionirji izgradnje dežele in nudijo popolno podporo vladi ter Demokratični stranki, katere voditelji so pravilno spoznali, da predstavlja delavski razred najbolj zavedni in din-rnrični del gvineiskega ljudstva; ganski delavci so vodilno udeleženi pri uresničitvi drugega petletnega načrta, ki bo pomenil pomembno stopnjo na poti iz zaostalosti dežele; pa tudi v drugih neodvisnih afriških deže-
czemlja sedaj nemška gospodinjska šola, sta demagoško in nekvalificirano nastopila zastopnika Karntner Bauernbunda, Petschnig iz Podgorij in Deufschmann iz Grabštanja.
Ta več kot skromna zahteva zastopnika KGZ torej ni našla razumevanja in podpore ne pri Bauernbundu, ki vedno spet razobeša svoje načelo krščanske pravičnosti, niti ne pri socialistih, ki so drugače tudi na tej seji zelo veliko govorili o skrbi in pomoči za male kmete in zapostavljene predele dežele. Da so zastopniki Freiheitliche Bauernschaff zahtevo enostavno prezrli, se razume samo po sebi. Spričo takega zadržanja je zastopnik KGZ glasoval proti zborničnemu proračunu. Zastopnik KGZ pa je tudi napovedal, da bodo slovenski kmetje proti zadržanju zbornice vložili pritožbo na ustavno sodišče, kajti paragraf 4 člena 7 državne pogodbe določa, da moramo biti koroški Slovenci udeleženi na kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah pod enakimi pogoji kakor drugi avstrijski državljani.
Kakor po navadi je občni zbor v proračunski debati na dolgo in široko — skoraj 7 ur — obravnaval pereča agrarna gospodarska in agrarna politična vprašanja. Po hrupnih zborovanjih in protestih na račun sedanjega agrarnega vodstva v deželi in
državi, ki so bila v zadnjih treh tednih zla-st: v Celovcu, Št. Vidu in Woltsbergu, je občni zbor potekal pravzaprav zelo mirno in v zadržanem tonu. Vendar tudi umerjeni ton ni mogel prikriti, da se na Koroškem bližajo volitve v kmetijsko zbornico. Govorniki so se namreč močno prizadevali, da bi razne uspehe pred 5 in 10 leti prikazali kot zasluge svoje skupine in stranke, za neuspehe zlasti pri jesenski krizi na trgu z živino in krompirjem pa so bičali Bauern-bund in mu očitali, da je vse preveč popustljiv nasproti svojim sovrstnikom na Dunaju in Nižjem Avstrijskem. Bauernbund se tega očitka ni mogel oprati.
Sedanji občni zbor kmetijske zbornice je bil šesti, ki je obravnaval zbornični proračun, odkar je v veljavi avstrijska državna pogodba in z njo tudi njen člen 7. Ta člen med drugim tudi določa, da morajo biti Slovenci na Koroškem v njenih upravnih enotah udeleženi enako kakor avstrijski državljani nemškega jezika. Navzlic temu določilu, ki je tudi za kmetijsko zbornico obveza, le ta še nima zaposlenih slovenskih uradnikov ali nameščencev. Od 41 uradnikov ali nameščencev se niti eden ne prizna za Slovenca. Te svoje obveze kmetijska zbornica torej doslej ni izpolnila. Pač pa je odbila celo zahtevo po subvencijah ali štipendijah za slovenske kmetijske in gospodinjske šole, čeprav ima v svojem proračunu poklicnega zastopstva v ta namen predvidene zneske in čeprav bo razpolagala tudi z zneski, ki jih bo dobila v ta namen dodeljene za pospeševanje kmetijstva in kmetijskega izobraževanja iz deželnega in zveznega proračuna.
JUGOSLOVANSKI NARODI PRIPRAVLJAJO
proslave 20-letnice vstaje
Leto 1961 bo v Jugoslaviji potekalo v znamenju proslav 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Po vsej državi se že zdaj pripravljajo na številne slavnostne prireditve, na katerih se bo ponovno manifestirala enotnost vsega prebivalstva Jugoslavije.
Na proslavo 20-letnice vstaje se temeljito pripravlja tudi jugoslovanska mladina, ki bo tej zgodovinski obletnici posvetila vse svoje letošnje delovne akcije. V številnih okrajih in občinah so že bile ustanovljene mladinske delovne brigade in določene prve naloge. Predvsem bo jugoslovanska mladina organizirala delovne akcije na urejanju spominskih parkov, grobov in drugih objektov, ki so povezani z zgodovino narodnoosvobodilne borbe. Na Hrvatskem na primer pripravljajo ureditev spominskega parka na mestu, kjer je bilo nekdaj zloglasno jasenovško taborišče, medtem ko bo mladina Vojvodine uredila spominski park na Fruški gori.
Posebno slovesno pa bo 20-letnica vstaje proslavljena nedvomno na največjem gradbišču jugoslovanske mladine — na avtocesti »Bratstvo in enotnost«. Tu se bodo vrstili festivali posameznih delovnih izmen in vse druge večje prireditve graditeljev. Na. vseh teh akcijah in priložnostnih manifestacijah se bo mladina seznanjala z zgodovino ljudske revolucije. z njenimi pomembnimi osebnostmi in dogodki.
Poleg tega pa bo jugoslovanska mladina proslavila obletnico tudi z neštetimi lokalnimi delovnimi akcijami, ki bodo pomenile pomemben doprinos v izpolnjevanju perspektivnih planov okrajev in občin. V tem okviru se mladina pripravlja na gradnjo* novih šol, kulturnih domov, na zasajanje gozdnih plantaž in sadovnjakov, na urejanje športnih terenov in podobno.
50 milijonov šilingov
za graditev Ljubeljskega predora
Minister za trgovino dr. Bock je sporočil, da bo za dograditev Ljubeljskega predora predvidel letos sredstva v višini 30 milijonov šilingov, nadaljnjih 20 milijonov pa namerava dati na razpolago v prihodnjem letu. Skupno bi torej dala država 50 milijonov šilingov za izgotovitev tega predora, pri katerem bodo z delom začeli takoj, ko bodo to dopuščale vremenske prilike.
Ta objava je ponovno razburila tiste kroge, ki se že vsa leta zaletavajo v vsak poskus izboljšanja odnosov med Avstrijo in sosedno Jugoslavijo. Tako vedo povedati in pisati o .razkačenosti" na Koroškem tu-
lah nudijo sindikati podporo tistim političnim gibanjem, ki so za svoj cilj proglasila borbo do popolne neodvisnosti.
Nasprotno pa v nekaterih drugih neodvisnih deželah Afrike vladajoče skupine doslej niso pokazale želje, da bi po pridobitvi politične neodvisnosti podvzele ukrepe za notranjo preobrazbo. Zato je pričakovati, da bodo načrtovane gospodarske naprave takih dežel tudi v bodoče služile le koristim neo-kolonialistov, ki še naprej vlečejo velike profite iz afriških dežel. Toda delavstvo, pa tudi ogromna večina ljudstva teh dežel, se ne more sprijazniti s tako neodvisnostjo, ker ne prinaša bistvenih sprememb v razvoju dežele in položaju izkoriščenih družbenih slojev.
Mlade organizacije delavskega razreda posameznih afriških dežel so se torej znašle pred vprašanjem, ki je za njih naibolj važno: kako v danih pogojih določiti politiko in taktiko in kako izbojevati v družbenem življenju mesto, ki jim pripada. Očitno je, da bo to za mnoga delavska gibanja v Afriki morda najtežji zrelostni izpit.
(Po »Primorskem dnevniku•)
di „Salzburger Nachrichten", ki pa dobivajo svoje informacije očitno prav od tiste peščice, ki edina se zgraža zaradi dograditve Ljubeljskega predora, kajti med koroškim prebivalstvom sploh ne more biti govora o .razkačenosti’, marveč vsak razsoden in stvarno misleč človek izboljšanje prometnih zvez samo pozdravlja. Proti takim načrtom se more zaletavati le tisti, katerega razum je zameglen in zastrupljen s šovinistično nestrpnostjo in nepomirljivim sovraštvom, kakor se to na primer dogaja pri .Karntner Nachrichten", kjer imajo očitno že tako skisane možgane, da dograditev Ljubeljskega predora in uvedbo maloobmejnega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo navajajo celo kot dokaz prekomerne uresničitve določil člena 7 državne pogodbe. Taka logika pa je res možna samo pri ljudeh, ki so čut za stvarnost in resnico že davno zgubili in je njihova edino odlika le še v tem, da hujskajo za vsako ceno!
Ce je torej v zvezi z Ljubeljskim predorom govora o .razkačenosti" na Koroškem, potem morejo biti s tem mišljeni le taki ljudje, ki pa nikakor ne predstavljajo koroškega prebivalstva, marveč samo neznatno peščico večno včerajšnjih, ki jih bo razvoj časa pustil ob strani kot nepotrebno šaro.
Beograd. — Dr. Ivan Ribar, prvi predsednik prvega parlamenta nove Jugoslavije — AVNOJ-a, je pred dnevi obhajal svoj 80-letni življenjski jubilej. Deležen je bil številnih čestitk in slavljenj. Čestitke za 80. rojstni dan mu je poslal tudi predsednik FLR Jugoslavije maršal Tito.
Budimpešta. — Na nedavnem zasedanju donavske komisije so se načelno sporazumeli o prvi etapi velikih del na Donavi v letih 1961 do 1967, ki naj bi zagotovila neovirano plovbo po vsej reki. V prvi etapi naj bi vse podonavske države zagotovile, da bi bila minimalna globina Donave na njihovem področju 2 metra. Ta etapa naj bi bila uvod za nasled-nio etapo, ki predvideva nadaljnjo pogubitev Donave.
Conakry. — Pri predsedniških volitvah v Gvineji je bilo oddanih 1,586.544 veljavnih glasov, od katerih jih je dobil sedanji predsednik Sekou Toure 1,576.580. S tem je bil Sekou Toure izvoljen kot predsednik Gvineje za naslednjih sedem let.
Rabat. — Maroški minister Alaui je izjavil, da bo Maroko normaliziral odnose s Španijo šele, ko se bodo vse španske čete umaknile iz Maroka in ko bo Španija vrnila Maroku vsa ozemlja, ki jih je kdajkoli v zgodovini zasedla.
Caracas. — Ob koncu konference držav izvoznic nafte je predsednik organizacije in minister za rudarstvo Venezuele Juan Pablo Alphonso izjavil, da ni mogoče več tolerirati pretirano nizkih cen, po katerih kupujejo bogate države nafto. Zaključke konference bodo objavili 15. februarja v glavnih mestih šestih držav, ki so se udeležile konference — Venezuele, Kuvajta, Saudove Arabije, Irana, Iraka in Katarja.
New York. — Britanski laburistični voditelj Gaitskell se je zavzel za ustanovitev demilitarizirane cone v Evropi ter dejal, da je napravil Zahod hudo napako, ko ni posvetil več pozornosti predlogu poljskega zunanjega ministra Ra-packega (kakor znano, je Rapacki že pred leti predlagal tako demilitarizirano cono v Evropi — op. ured.). Gaitskell se je poleg tega zavzel tudi za sprejem LR Kitajske v OZN.
Tunis. — Predsednik Gane dr. Nkru-mah je v uradnem listu .Glas Afrike’ obrazložil svoje stališče do problemov svetovne politike in poudaril: Moje stališče je pozitiven nevtralizem in trdno sem odločen izvajati politiko popolne nevtralnosti, ker nočem pripeljati svoje dežele v kateregakoli sedanjih blokov. Nkrumah je pripomnil, da je njegova vlado zvesta načelu .Afriko Afričanom".
London. — Predsednik britanske vlade Macmillan se mora boriti z velikimi težavami v svoji lastni stranki, kjer se vedno bolj pogosto oglašajo glasovi, ki izražajo nezadovoljstvo s sedanjo vladno politiko. Poleg tega pa povzroča skrbi gospodarski položaj in je finančni minister Selwyn Lloyd že napovedal, da bo njegov novi državni proračun vseboval marsikatero trdoto.
Dunaj. — Avstrijsko-nemška odškodninska pogajanja so v glavnem zaključena in je predvideno, da bodo pristojni ministri meseca marca podpisali sporazum med obema državama. Po vesteh z Dunaja bo ta sporazum obsegal tri dele: 1. odškodnina za izgnance in preseljen-ce; 2. odškodnina za žrtve političnega preganjanja; 3. ureditev zahtev avstrijskih socialnih ustanov do Nemčije. V smislu tega sporazuma bo Zahodna Nemčija prispevala določeno vsoto za odškodnino avstrijskim državljanom, vendar morajo biti v ta namen sklenjeni posebni avstrijski zakoni. V obveščenih krogih poudorjajo, da je z odškodnino v noj-boljšem primeru računati šele letos jeseni.
Aman. — V Jordanu so predali prometu puščavsko cesto, ki povezuje vse dele dežele s pristaniščem Akaba ob Rdečem morju. Cesta je dolga 360 km ter so gradbeni stroški znašali 2,5 milijona funtov. Nova cesta povezuje Libanon, Sirijo in Irak preko Jordana z Rdečim morjem.

Učimo otroke
pravega odnosa do knjige
Če bi zapovrstjo obiskali domove po naših vaseh, bi lahko opazili ponekod police, natrpane s knjigami, zopet drugje pa bi morda razen kakšnega časopisa ne mogli najti niti lista tiskanega papirja. Knjige so si v našem stoletju utrle pot v najbolj samotne koče po bregovih enako kakor v udobne domove mestnih naselij. Vendar ni povsod enako. Prav tako, kakor je mnogo ljudi, ki so v knjige naravnost zaljubljeni, jih je na drugi strani gotovo še veliko, ki razen šolskih čitank v vsem življenju niso prebrali niti ene same zgodbe.
Odnos do knjig se podobno kakor vse v družini najpogosteje prenaša od odraslih na otroke. Če se zgodi drugače, posebno v družini, kjer odrasli ne berejo, nastanejo mnogokrat trenja, spori in prepovedi. Pomilovanja so vredni otroci, ki jim starši naravnost prepovejo stik s knjigo. Otrok, ki rad bere, bo kakorkoli našel priložnost, da bo dobil v roke knjige, ki jih želi. Toda če mu pri tem nihče ni svetoval, se utegne zgoditi, da bo prav knjiga, ki bi ga morala vzgajati, nasprotno nanj slabo vplivala.
Starši morajo vedeti, kaj berejo otroci. Dokler hodijo še v nižje razrede osnovne šole, jim knjiga pravzaprav še ne more biti nevarna. V njihovem otroškem svetu jih zanimajo še pravljice in zgodbe iz življenja otrok. Knjige odraslih ljudi se jim zde nerazumljive; zgodbe iz življenja odraslih jih še ne zanimajo. Vendar morajo biti starši tudi v tej dobi nekako soudeleženi pri čtivu, ki ga imajo otroci. Opozoriti jih morajo na pozitivno in negativno stran junaka zgodbe ali pravljice, kajti s tem se bodo otroci navadili, da bodo tudi kasneje delili s starsi mnenje o svojem čtivu.
Posebno pozorni pa morajo biti starši v času, ko je otrok že prekoračil trinajsto, štirinajsto leto. V tej dobi more namreč imeti knjiga na otroka silen vpliv. To je tudi čas, ko otrok, ki rad bere, naravnost hlasta za vsem, kar je tiskanega. In prav to je čas, ko bi otrok moral dobiti v roke res le dobro in zanj primerno čtivo.
Odrasli imajo o življenju že svoje ustaljene nazore. Tudi v knjigi bodo hitro ugotovili, kaj je v njej dobrega ali slabega. Drugače pa je z doraščajočim otrokom. Ta življenja še ne pozna, a vendar ga želi spoznati v vseh podrobnostih. Knjiga mu nudi za spoznavanje življenja posebno priložnost. Prav zaradi tega ni vseeno, kakšno knjigo dobi v roke. Ljubezenski romani bodo čisto drugače vplivali na duševnost petnajstletne deklice kakor tridesetletne žene. A vendar bo prav deklica, če jih bere, o njih* mnogo vec in mnogo bolj temeljito razmišljala kakor odrasla žena. In če bo deklica takšne romane vedno znova dobivala v roke in jih celo želela, utegne dobiti o življenju skrajno zmedene pojme. Prav tako bo pubertetnik popolnoma drugače dojemal kriminalno ali pustolovsko zgodbo kakor zrel, odrasel človek.
Doraščajočemu otroku, ki rad bere, skoraj ni mogoče zabraniti knjige, ki ga zanima. Dobil jo bo tako ali drugače. Vendar pa se starši o knjigah, ki se jim zdijo dvomljive vrednosti, z otrokom lahko dobro pogovorijo. Seveda pa morajo sami tisto knjigo poznati, saj se o njej, če je ne poznajo, tudi ne mo-
Jubilejni 10. Slovenski ples v Celovcu:
Družabno srečanje naših ljudi
in manifestacija razumevanja obeh narodov v deželi
Skozi vsakoletna poročila o Slovenskih pletih v Celovcu se vleče kot rdeča nit ena ugotovitev: Prireditev je bila posrečene zamisel, je vsako leto uspela in se stopnjevala, navduševala množice ter se vedno odvijala na ravni viseko-kvalitetnih ples-no-družabnih prireditev s prvovrstnim kulturno-glasbenim programom in zelo posrečenimi zabavnimi vložki. Slovenski ples je postal tradicionalna slovenska družabna prireditev in hkrati množično srečanje z globljim pomenom in smislom.
Namen velike prireditve je predvsem tudi v tem, da se v sproščeni družabnosti druži vse slovensko ljudstvo brez razlike nazorov, kajti vsem nam je skupno prizadevanje za ohranitev slovenskega življa na Koroškem, hkrati pa je prireditev element zbliževanja in boljšega spoznavanja med obema narodnostima na Koroškem ter koristen doprinos k ustvarjanju dobrega skupnega sožitja med slovensko in nemško govorečimi sodeželani v naši lepi skupni domovini.
Letošnji Slovenski ples je bil jubilejni, deseti po vrsti. Ko so leta 1952 požrtvovalni ljudje, predvsem tovariša pri Zvezi slovenskih zadrug dr. Mirt Zwitter in dipl. trg. Milan Breznik, sprožili misel o takšni prireditvi, je zamisel naletela na mnogih straneh na nerazumevanje, težke pomisleke in dvome, češ, ali je kaj takega v deželnem glavnem mestu sploh mogoče ter ali se bo vse prizadevanje tudi izplačalo. V zdravem optimizmu pa sta pobudnika za prvi Slovenski ples vztrajala in Slovenski vestnik je dne 6. 2. 1952 povabil vse rojake in prijatelje na prireditev, ki so jo določili za nedeljo 10. 2. 1952 v Funkhaus-restavraciji. V vabilu je bilo povedano, da bodo na prvem Slovenskem plesu sodelovali:	Orkester radia
Ljubljana, znani ljubljanski solisti in »Fantje na vasi«, razen tega Da so napovedali tudi druga prijetna presenečenia. Pokroviteljstvo sta prevzela takrat g. deželni glavar Wede-nig in g. legacijski svetnik Mitja V o š n j a k, šef Urada za zvezo FLRJ.
Marljivo načrtno delo prvega pripravljalnega odbora je bilo kronano s popolnim, nepričakovano lepim uspehom. Ljudje iz vseh dolin so napolnili prostore v Funkhaus-restavraciji in to kljub temu, da so se takrat še našli ljudje, ki so skušali s čudnimi moti-
rejo'razgovarjati. Še posebno pa jo morajo spoznati, če vidijo, da jo njihov doraščajoči otrok bere z resničnim zanimanjem. Nič ne škoduje, če jo preberejo dan kasneje kakor otrok, saj lahko šele, ko jo spoznajo, povedo o njej otroku svoje dobro ali slabo mnenje. Toda raztolmačiti mu morajo, zakaj je dobra oziroma zakaj je slaba.
In kdaj naj otrok bere? Vsekakor, kadar ima čas, priložnost in voljo za branje. Vendar med šolskim letom nikdar na račun učenja in opravljanja domačih nalog. Pri tem morajo biti starši brezpogojno dosledni! Seveda tudi v počitnicah in drugih prostih dneh ne more vedno tičati pri knjigi. Otrok, ki rad bere, bo v teh dneh že našel primeren čas za branje, posebno v deževnih in hladnih dneh.
Toda tudi pri večernem branju morajo biti starši previdni. Naj otrok ne bo pri knjigi pozno v noč. Mirno mu je treba dopovedati, da je spanje zanj več vredno kakor najboljša knjiga, ki mu ne bo ušla, medtem ko spanja ne more nikoli več nadoknaditi.
vacijami begati ljudi predvsem na podeželju, da bi iih zadržali doma. Za bodoče uspehe Slovenskih plesov pa so že jamčili prvi zadovoljni udeleženci, ki so se v jutranjih urah polni lepih vtisov ter navdušeni vračali na svoje domove in svoje nevsakdanje prijetno doživetje pripovedovali vshk v sojem krogu.
V vrsto številnih plesov v pustnem času, ki so v Celovcu na dnevnem redu, se je letošnji jubilejni Slovenski ples nedvomno tudi zelo častno uvrstil. Kakor je bila za prvi ples potrebna široka in podrobna propaganda, je nastala na poznejših plesih udeležba
skorajda spontana. Ljudje so tudi za ta ples že dolgo spraševali, kdaj bo in se zanimali za vstopnice. Čeprav je bil petek in, kakor so bili nekateri mnenja, ne najbolj ugoden dan ter je bil tudi mraz precej oster, so se ljudje iz vseh dolin in najoddaljenejših naših vasi zgriniali v obširno dvorano Delavske zbornice. Prišli so kmetje, kmetice, delavci, izobraženci in samoumevno zelo mnogo mladine, ki so vsi nestrpno čakali na začetek sporeda. Razpoloženje je bilo slavnostno, dvorana bogato razsvetljena in primemo
okrašena, v ozadju odra pa ponosen napis:
10. Slovenski ples.
Predsednik SPZ dr. Franci Z sv i 11 e r je mogel z velikim zadoščenjem pozdraviti številno množico gostov na jubilejnem Slovenskem plesu. Med navzočimi je posebej pozdravil prominentne goste, med temi najvišjega predstavnika dežele g. deželnega glavarja W e d e n i g a , ambasadorja FLRJ na Dunaju g. S a r a j č i č a , generalnega konzula FLRJ v Celovcu g. Trampuža in soprogi obeh diplomatskih predstavnikov, nadalje sekretarja ambasade FLRJ g. Novaka s soprogo, vse ostale člane generalnega konzulata FLRJ v Celovcu in poslanca Zvezne ljudske skupščine FLRJ gospo Marijo Vilfanovo, predstavnike koroških Slovenskih organizacij in prav prisrčno pevce in pevke ter člane plesnega orkestra RTV Ljubljana in ansambel Zadovoljnih Kranjcev, ki so se odzvali povabilu. da sodelujejo na našem plesu.
Med drugim je spomnil na dobo pred desetimi leti, ko so tovariši pri Zvezi Slovenskih zadrug dali pobudo za vsakoletno slovensko centralno družabno prireditev. „Takrat jc marsikdo dvomil v realnost take zamisli
— je dejal — današnja jubilejna prireditev pa priča, da spada Slovenski ples med prve prireditve v Celovcu, ki ne privabijo le vse naše ljudi iz Zilje, Roža in Podjune, marveč iz leia v leto tudi več prijateljev sosednega nareda. Slovenski ples je v resnici družabne srečanje vseh naših ljudi in manifestacija bratstva ter razumevanja obeh naredev v deželi. Na današnjem jubilejnem plesu velja naša zahvala prvim pobudni-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Jubilejnega 10. Slovemkega plesa so se udeležili ludi deželni glavai Feidinand W eden Ig, jugoslovanski vele-poslanik na Dunaju Ivo S a r a j č i č ter poslanec Zvezne skupščine FLRJ Marija Vilfanova
Vladimir Klemenčič:
Migracije prebivalstva
na Koroškem med leti 1934 — 1951
Učinki tega nesorazmerno močnejšega doseljevanja tujcev v južnoko-roške okraje in njim pripadajoče gravitacijske centre Celovec in Beljak kot v severnokoroške okraje, so s to primerjavo tako jasni, da bi jih bilo odveč posebej komentirati. V sever-nokoroških okrajih je tujcev 24.218, v južnokoroških podeželjskih okrajih: Beljak-okolica, Celovec-okolica, Šmohor in Velikovec, je bilo pri popisu prebivalstva leta 1951 rojenih izven Koroške 27.572, v mestnih okrajih Celovec in Beljak pa 26.879, tako da živi na ozemlju južnokoroških okrajev 54.451 od 78.669 vsega izven Koroške rojenega prebivalstva Koroške. Če bi pa med tujce vračunali tudi na Koroškem rojene otroke doseljencev, bi bržčas ugotovili, da je od skupnega števila prebivalcev lega ozemlja, ki je imelo ob popisu Uta 1951 283.065 prebivalcev, vsaj vsak četrti prebivalec tujec.
V nacionalno mešanih južnokoroških okrajih Velikovec, Beljak-okoli-ta in Šmohor, se je med leti 1934 do '951 zmanjšalo število v rojstni oblini bivajočih za 13.252, število iz-ven rojstne občine bivajočih Koroš-
cev pa povečalo za 18.891. V sever-nokoroških okrajih Spittal, Wolfs-berg in Šentvid se je pa povečalo število v rojstni občini bivajočih za 1997, izven rojstne občine bivajočih pa za 11.940. V mestnih okrajih Beljak in Celovec, skupno z okrajem Celovec-okolica, se je število v rojstni občini bivajočih povečalo za 10.451, izven rojstne občine bivajočih pa za 4790.
Po velikem prirastku v rojstni občini bivajočih prebivalcev na območju Beljaka in Celovca moremo sklepati, da je avtohtono prebivalstvo tu zelo stabilno, po relativno majhnem prirastku izven rojstne občine bivajočih Korošcev pa, da se je prebivalstvo iz podeželjskih delov doseljevalo v mesta v mnogo manjši meri, kakor tujci iz inozemstva in iz drugih avstrijskih pokrajin.
Neznatno povečanje števila v rojstni občini bivajočih prebivalcev ter zmerno povečanje izven rojstne občine bivajočih na severni Koroški kaže na večjo stabilnost avtohtonega prebivalstva in zmernejše preseljevanje iz občine v občino ter iz ene v drugo pokrajino Koroške.
Veliko nazadovanje v rojstni občini bivajočih, ki znaša okoli 10 °/o celotnega prebivalstva ter veliko povečanje izven rojstne občine bivajočega koroškega prebivalstva na južnem Koroškem pa kaže, da se je moralo število prebivalstva, ki približno ustreza razliki med nazadovanjem v rojstni občini in napredovanjem izven občine bivajočih, doseliti iz območja mesta ali pa s severne Koroške. Posebej pa moramo podčrtati, da je nazadovanje števila v rojstni občini bivajočega avtohtonega prebivalstva v mešanih okrajih tudi znak nazadovanja slovenskega prebivalstva. Še posebej pa moramo opozoriti, da so doseljenci s severne Koroške na južnem Koroškem registrirani pri popisih prebivalstva vsi kot Nemci, doseljenci iz južne Koroške so na severnem Koroškem, ker tam Slovencev pri popisih sploh ne registrirajo, pa prav tako vsi registrirani kot Nemci.
Zal ne moremo ugotovljenih tendenc preseljevanja iz že navedenih razlogov prikazati z ustreznimi statističnimi pokazatelji.
Razlike v smereh in jakosti migracij med severnimi in južnimi koroškimi okraji se nam pa pokažejo tudi z razmerjem med prirastkom absolutnega števila prebivalstva in prirastkom koroškega prebivalstva ter z razmerjem med prirastkom koroškega in prirodnega prirastka.
V severnokoroških okrajih znaša vec-okolica 54 °/o, v južnokoroških prirastek koroškega prebivalstva okraiih Šmohor, Beljak-okolica in 59 %>, v mestnih okrajih Celovec Velikovec pa samo 47 °/o dejanske-in Beljak, skupno z okrajem Celo- ga prirastka.
Tabela V.
Rast v rojstni občini in izven rojstne občine prebivajočega koroškega prebivalstva med leti 1934—1951
Okraji	Prirastek koroškega prebivalstva	R a s t v rojstni občini stanujočih	izven rojstne občine stanujočih
L Beljak-okolica	6.458	—6.905	+ 13.363
Šmohor	838	—2.451	+ 3.289
Velikovec	1.343	—3.896	+ 2.239
11. Beljak-mesto	3.777	+ 2.705	+ 1.072
Celovec-mesto in	ok. 11.464	+ 7.746	+ 3.718
III. Spittal	7.376	+ 423	+ 6.953
Šentvid	2.250	— 394	+ 2.644
Wolfsberg	4.311	+ 1.968	+ 2.343
Skupaj	37.817	— 804	+ 38.621
I.	juinokoroški nacionalno mešani okraji
II.	mestna okraja
Iti. sevemokoroški nemški okraji	(Sf TUldjIjujt)
Jubilejni 10. Slovenski ples v Celovcu
(Nadaljevanje s 3. strani)
kom za to prireditev, pa tudi vsem, ki so v deseteletju kakor koli doprinesli svoje najboljše za razvoj in rast vseh slovenskih plesov v Celovcu do današnjega družabnega srečanja v deželni prestolnici.”
Zatem so se na podiju najprej razvrstili harmonikast, naši koroški muzikanti, osem po številu, eno dekle in sedem fantov, s katerimi je SPZ široki publiki prvič predstavila nov glasbeni zbor, ki raste iz zdravih naših korenin. Interpretacija narodne melodije, ki so jo zaigrali harmonikaši, je pokazala že lep uspeh, če upoštevamo le kratko dobo vaj. Zbor, ki ga vodi mladi zborovodja Vladimir Prusnik iz Železne Kaple, obeta, da bo ob marljivih vajah hitro napredoval in obogatil dejavnost naše domače glasbene kulture.
Močan, ves sočen in živ ter na umetniški višini je bil instrumentalni in pevski dar, ki so ga nam prinesli plesni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča, zabavni ansambel »Zadovoljni Kranjci« s pevcema Branko Strgarjevo in Stanetom Lumbarjem. Ob poslušanju tega so bili poslušalci srečni in radostni, ob petju moderne zabavne glasbe, zapete od mojstrov jugoslovanskih zabavnih melodij Iva Ro b i č a , Marijane Deržaj in Liljane Petrovič pa je občinstvo prekipevalo od navdušenosti do vzhičenja ter vzklikanju in burnemu aplavzu ni bilo konca ne kraja. Na vseh obrazih, posebno na obrazih mladine, je bilo lahko brati, da je vse doživljalo trenutke nepopisno lepega nevsakdanjega užitka. Ocena more biti le ena: pohvalo so govorila srca
hvaležnega občinstva in izražala občutke, ki jih v nebogljeno besedo ni mogoče niti približno zajeti.
Odlična godba je zaigrala za ples in tudi to je bilo lepo. Na mah je vse zaživelo na plesnem prostoru, nešteti pari so se vrteli v veselem plesu. Vse je bilo živahno, kar valovilo je v dvorani, mladi in stari pari so bili ena duša in srce. Zagrenjenega in kislega obraza ni bilo med veselečo se množico, vse je bilo nasmejano, razigrano, dobre volje in lahko bi rekel celo razneženo. Ljudje se niso naveličali plesati, če pa so se nekoliko utrudili, so se v prijetnem odkritem razgovo-
ru zabavali ob mizah, ker na plesu so se srečali mnogi znanci iz vseh krajev naše zemlje, znova utrjevali svoje staro prijateljstvo in sklepali tudi nova poznanstva.
V takem prijetnem vzdušju so nočne ure brzo potekale in za mnoge je prišel prekmalu čas razhoda. Toda je že tako na svetu, da vse mine, toda lep spomin ostane in tudi jubilejni Slovenski ples bo ostal vsem v trajnem neizbrisnem spominu. V vsakdanjem življenju pa bo spet vsak na svojem mestu zvesto izpolnjeval svoje poklicne in življenjske dolžnosti, sebi v dobro in v korist svojcev, vedno pa tudi v dobro narodne skupnosti.
Zadnja pot spoštovanega soseda in vaščana
Bilčovs. — V zadnji številki Slovenskega vestnika smo že poročali, da se je ob prometni nesreči dne 17. t. m. smrtno ponesrečil vzorni gospodar kmet p. d. Pomoč v Bilčovsu. Še preden je rešilni avto dospel v deželno bolnišnico, je Avgust Safran podlegel hudim notranjim poškodbam. Drugi dan proti večeru so telesne ostanke tragično preminulega pripeljali z mrtvaškim avtom na dom žalosti. Veliko ljudi iz vasi in okolice se je zbralo in z žalujočo Pomočevo družino v tihem molku pozdravilo svojega dragega očeta, soseda in prijatelja. V do-

OBVESTILO
Slovenska prosvetna zveza v Celovcu
obvešča, da bo po sklepu seje Upravnega odbora imela svoj
redni letni občni zbor
v četrtek, dne 2. tebruarja 1961 ob 9. uri v modri dvorani Doma glasbe v Celovcu.
CELOVEC
Nedavno tega je bivši celovški župan Peter Graf praznoval 75 letnico svojega življenja. Jubilant je svoj visoki življenjski jubilej obhajal pri najboljšem zdravstvenem stanju. Ob tej priložnosti je starega župana sprejel njegov naslednik Ausservvinkler in mestni svet, kjer mu je župan v imenu celovškega mesta čestital in se zahvalil za nesporne zasluge, ki si jih je v času svojega županstva pridobil za deželno glavno mesto.
Srednje veliko kmetijsko posestvo
v okraju Beljak dam v najem. Interesenti naj se obrnejo na: Uprava Slovenski vestnik, Celovec — Klagen-furt, Gasometergasse 10.
mači hiši so dragega pokojnika položili na mrtvaški oder.
Ogromna množica žalnih gostov je v petek v veličastnem sprevodu spremila Avgusta Safrana na njegovi zadnji poti na domače pokopališče, kjer smo ga izročili materi zemlji k večnemu počitku. Tako velike udeležbe na pogrebnih svečanostih naša vas še ni videla in ta množica žalnih gostov je nesporen dokaz, kako zares je bil rajni Pomoč pri vseh priljubljen in spoštovan.
Kondukt je vodil kanonik Zechner ob asistenci pokojnikovega sina Rudolfa Safrana, župnega upravitelja v Ziljski dolini in še 12 drugih duhovnikov. Na pogrebnih svečanostih so bili zastopani občina, požarna bramba, Hranilnica in posojilnica, naše Slovensko prosvetno društvo .Bilka’ s pevskim zborom in številnimi člani.
Pokojni Pomoč je bil po svojem poklicu vzoren in vesten gospodar-kmet, ki je z lju-
beznijo in razumno vodil svojo domačijo. Ob vsakem času pa je bil radevolje pripravljen tudi pomagati vsakemu, ki se je na njega obrnil za pomoč. Neštetim občanom je bil dobrotnik, tolažnik in dober svetovalec.
Toda tudi za javno življenje in delovanje je našel vedno čas ter se mu v zavesti, da koristi skupnosti, zavestno posvečal. Kot vseskozi zaveden slovenski človek je v občinskem odboru nad trideset let zastopal koristi slovenskih občanov na najrazličnejših področjih. Dolga leta je bil občinski odbornik in več let tudi podžupan. Da je zadružništvo koristna ustanova, se je dobro zavedal, zato je samoumevno, da ga je naša domača Hranilnica in posojilnica štela med požrtvovalne člane in odbornike. Dolga leta je bil tudi cerkveni ključar in cerkveni odbornik.
S posebnim veseljem in zavestno se je pokojni oče zanimal in prizadeval tudi za našo prosvetno dejavnost. Kot član našega prosvetnega društva .Bilka" je sodeloval pri mnogih prireditvah, pred leti pa je bil tudi zborovodja društvenega pevskega zbora. Prav posebno je ljubil glasbo, obvladal je vrsto instrumentov in bil vedno pripravljen svoje prirojene sposobnosti, s katerimi si je osvojil instrumentalno znanje, staviti v službo skupnosti in je z glasbenimi komadi vedril in razveseljeval tudi druge. Najbolj ga je veselilo, če je bil v vrstah naših pevcev ter z njimi ubrano in navdušeno prepeval. Še na večer pred nepričakovano tragično smrtjo je veselo prepeval v krogu svojih dragih domačih. Vse te vrline so lastnosti, ki govorijo o liku njegovega lepega značaja.
Naš pevski zbor se je od dragega pokojnika na domu žalosti in ob odprtem grobu poslovil z ganljivimi žalostinkami. Naj bo dragemu našemu sovaščanu, sosedu in dobremu tovarišu domača zemlja lahka, mi pa ga bomo ohranili v lepem spominu kot svetel zgled, da ostanemo zvesti lepim idealom, kakor jim je bil pokojni zvest vse življenje.
BISTRICA
PRI ŠT. JAKOBU V ROŽU
V četrtek minulega tedna smo se na šentjakobskem pokopališču za vedno poslovili od naše prerano umrle sovaščanke gospe Marije Lesjak, p. d. Tobačičeve matere.
Poklicna požarna bramba je lani preprečila veliko škodo
Tiskovni urad mestnega magistrata navaja statistične podatke v delovanju poklicne požarne brombe v Celovcu, iz katere je razviden velik narodnogospodarski pomen te zaščitne organizacije.
V minulem letu zaznamujejo skupno 104 požare, med temi dva velepožara, devet srednjih in 76 manjših požarov, razen tega osem gozdnih, tri dimniške in šest kletnih požarov. Pri vseh teh požarih je požarna bramba izvedla gasilne akcije. S svojo odlično opremo je v minulem letu izvedla tudi 91 tehničnih pomožnih akcij. Enajstkrat so klicali požarno brambo pomotoma, v dveh primerih pa zlohotno.
Kot vzroke požarov navajajo v dveh primerih požig, v 42 zanikrnost, v 18 primerih pa kratki stik. Gradbeni nedostafki so povzročili osem požarev, napačno postavljene kurilne naprave 6 požarov, trikrat so požare povzročile leteče iskre in strela. Največ požarov ugotavljajo v mesecih marec in december.
Pri požarnih nesrečah cenijo škodo na okoli 390.000 šilingov, računajo pa, da je poklicna požarna bramba preprečila na-daljnjo škodo v višini okoli 5,460.000 šilingov.
Pokojna mati je bila v vsej okolici zelo priljubljena. Bila je vedno dobre volje in ni zgubila svojega prijetnega humorja niti po najbolj bolečih udarcih, ki jih je doživela v svojem trudapolnem življenju. Mučna bolezen, na kateri je trpela in je tudi z vsemi sodobnimi medicinskimi sredstvi opremljeni in izkušeni zdravniki v bolnišnici v Celovcu niso mogli ozdraviti, jo je iztrgala iz srede svojih dragih, s katerimi je živela v najlepšem soglasju in za katere je z vso prizadevnostjo ter toplim materinskim čutom delala in skrbela do zadnjega.
Hčerkam, vnučkom in ostalim svojcem, ki so preminulo v globoki žalosti in s solzami v očeh spremljali na njeni zadnji poti, je nehalo biti dobro materino srce. A tudi mi, ki smo pokojno mater Marijo Lesjak poznali in radi imeli, jo bomo pogrešali in ohranili v lepem spominu.
VOG RČE
V sredo dopoldne smo na pokopališču v Vogrčah položili Šulnovo mater Ljudmilo Miklin k večnemu počitku. Pri vseh spoštovana Šulnova mati je dosegla starost 66 let. Pred nedavnim bi ji nihče ne prisodil, da so ji dnevi življenja že šteti. Šulnova mati je bila vedno duševno prožna in sveža, izobražena ter je bilo z njo lahko raz-govarjafi o najrazličnejših vprašanjih, ki zadevajo današnji svet, razen tega pa je imela kot narodnozavedna žena zdravo in iskreno razumevanje za prizadevanje koroških Slovencev, ki se borijo proti krivici in grdemu raznarodovanju in potujčevanju, posebno naše mladine. Za ohranitev slovenskega življa na Koroškem je pokojna mati vsak čas zastavila ves svoj vpliv in nosobnosti.
Kot kmečka žena je poznala težkoče in stiske kmečkega stanu, posebno našega malega in srednjega slovenskega kmeta, ki je često prejemal le drobtine afi pa še teh ne, z obložene mize onih sovrstnikov, ki so jim bili pri kmetijskih ustanovah bolj naklonjeni. Marljivo delo in skrb ji je bil delež ves čas življenja, kljub temu pa je kot mati z vsemi vrlinami slovenske žene delila dobrote na vse strani. Pokojna Ljudmila je bila po svojem značaju bogata vseh vrlin pristne slovenske koroške matere.
Vrata v njeno domačijo so se vedno na stežaj odprla, kadar je kdo potrkal; odprta pa so bila vedno tudi za razgovore in sestanke naših narodnih organizacij. Velikokrat so se naše organizacije v kakršni koli zadevi obrnile nanjo za sodelovanje in nasvete. Ljudmila nikdar ni odrekla, vedno je z veseljem storila svoje najboljše. Doma je bila iz znane Poltnikove družine na Bistrici.
Pogrebnih svečanosti se je udeležila velika množica žalnih gostov iz vasi in okolice, prišli pa so seve tudi sorodniki iz vseh krajev. Pogrebne obrede je ob asistenci dekana Srienca opravil župnik Zaletel, nato pa je domača zemlja za vedno zagrnila telesne ostanke blage pokojnice. Pokojna Ljudmila naj počiva v miru, mi pa jo bomo ohranili v častnem spominu, dočim žalujočim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje.
Šola za bolniške strežnice v Beljaku
Prejšnji petek so v Beljaku odprli novo državno šolo za bolniške sestre — strežnice. Teoretični in praktični pouk na šoli traja tri leta. K prvemu tečaju, ki se je začel prejšnji teden, se je prijavilo 21 deklet.
Hude opekline vsled neprevidnosti
Z gorečo cigareto ali prižgano pipo nikakor ni priporočljivo na večer legati v postelj, ko je človek že utrujen in zaspan. Taka nepremišljena dejanja se rada hudo maščujejo in marsikdo je takšno neprevidnost že drago plačal. Več se jih je zaradi dimskega plina tudi zodušilo, ki so pri kajenju v postelji zaspali. Pred nedovnim je v Čajni tudi priletni rentnik Blaž Rauter še kadil pipo v postelji in ko je zadremol, mu je padla iz ust, postelj pa je zaradi tlečega tobaka zajela ogenj. Rauterja so s hudimi opeklinami na hrbtu, prsih in na obrazu prepeljali v deželno bolnišnico v Beljak.
POTUJOČI KINO SPZ —
predvaja II. del slovenskega filma Vesna
„NE ČAKAJ NA MAJ”
v nedeljo, dne 29. januarja ob 14.30 uri pri
Kovaču na Oblrskem,
ob 19.30 uri pri Škorjancu v Banji vasi pri št. Llpšu.
Ut flMTffflVTMf
Pelok, 27. januar: Janez Sobota, 28. januar: Peter Nedelja, 19. Januar: Frančišek
Ponedeljek, 30. januar: Martina Torek, 31. januar: Peter Sreda, 1. februar: Ignacij Četrtek, 2. februar: Svečnica
Pcsfpo in zanimiv o
rešuje življenja
Napredek elektrotehnike, predvsem pa ene izmed njenih vej — radiotehnike — je na začetku našega stoletja prinesel v pomorski promet pomemben preobrat: v utesnjene kabine takratnih parnikov so leta 1900 začeli vgrajevati prve, kar precej velike, a za današnje pojme dokaj okorne — radijske oddajnike in sprejemnike.
Lahko si mislimo, kako smešen bi se nam zdel danes »pogovor« med dvema takratnima ladijskima radiotelegrafistoma: iz operaterjeve kabine je bilo slišati močno prasketanje isker, ki so preskakovale v aparatu, sam telegrafski oddajnik pa so pomorščaki v šali imenovali tudi »stroj za drobljenje kamenja«. Pač primerjava, ki je nastala zaradi »hrupnega« delovanja radijske aparature. Vsi ti oddajniki so delovali na približno istih valovnih dolžinah, tako da je bil pogovor — če tako lahko imenujemo prej omenjeno prasketanje — mogoč samo med dvema ladjama hkrati ali pa med ladjo in pristaniščem. Ostali so morali čakati na ugodno priložnost, da so v premoru vskočili in začeli oddajati svoje poročilo. To čakanje je moralo biti vseka-
»E3E;i§l!HeESSS»DSS»»ES0a££ffi®B®aiB;B!Sn
st	■
m	m
| Zemlja se vrti vedno bolj počasi g
3S	H
a Med mednarodnim geofizikalnim J lefom so učenjaki na raznih delih sve- • * fa merili spremembe v hitrosti vrtenja ■ £- našega planeta okrog lastne osi. S g § pomočjo podatkov, ki so jih dali ® S umetni sateliti, so lahko potrdili že a
■	znano dejstvo, da se Zemlja vrti ved- g no bolj počasi in da čas, v katerem g
■	se enkrat zavrti okrog sebe, to je B I dolžina dneva, postaja vse daljša. | ^ Čeprav znaša to zaviranje v njenem ^
■	vrtenju samo delček sekunde na le- B I to, je v zadnjih deset tisoč letih zne- §
J slo celi dve uri.
■	M
BBBBBIBBBSSi9Bai^BBISHBEB£ll9BISaSE!S3»
kor zelo »zanimivo«, še zanimivejše pa bi moralo biti opazovanje, kako se križajo radijski valovi — kajpak, ko bi bili vidni — kadar so na priliko oddajali po štirje ali še več telegrafistov hkrati!
CQ in CQD — predhodnika današnjega SOS
Že po nekaj letih — leta 1904 — je nastala v »etru« nad morjem takšna gneča, da je postalo nujno, z nekimi določili urediti to nemogoče stanje v radiotelegrafiji. Res so se zbrali zastopniki več držav in so se sporazumeli v tem, da so ladijskim telegrafistom odkazali določene valovne dolžine, ki jih drugi niso smeli uporbaljati. Hkrati pa so na tej mednarodni konferenci prvič določili tudi poseben pozivni znak, ki bi veljal kot
klic na pomoč, kadar se je kje na morju ponesrečila kakšna ladja: to naj bi bili — kajpak izpremenjeni v pike in črte Morsejeve abecede — črki CQ. Takšen poziv je ladijski telegrafist lahko poslal v eter samo z dovoljenjem kapitana ladje in vsak poziv »na lastno pest« so strogo kaznovali.
Pri uporabi omenjene kratice CQ pa so se kaj kmalu pojavile razne nevšečnosti; ta kratica je namreč na železnicah — ki tudi uporabljajo telegraf kot sredstvo za zvezo
—	pomenila »splošno pazljivost«, telegrafisti pa so po večini prišli na ladje neposredno z železnice. Zato so se sporazumeli, da bodo omenjenemu klicu na pomoč dodali še črko D (detresse — nevarnost, nesreča, nezgoda). Kratica za poziv na pomoč se je poslej glasila CQD.
„Bcltik" reši »Republiko”
Prvič so klic na pomoč CQD uporabili na ameriški ladji »Republika«, ki se je po trčenju s »Florido« začela potapljati; skozi njen razparani bok je naglo drla voda. Kapitan ladje se je sicer nekaj premišljal in ni hotel dati dovoljenja za klic na pomoč, telegrafist pa je uvidel, da je ladja izgubljena, saj je začela voda vdirati že v njegovo kabino. Kar na lastno odgovornost je začel nepretrgoma oddajati klic CQD ... CQD ... Ko mu je voda zalila električno centralo na ladji, je aparaturo priključil na zasilno baterijsko napajanje. Presledki med njegovimi klici na pomoč so postajali vedno daljši, saj je moral varčevati z električno energijo izrabljenih baterij. Po nekaj ur trajajočem klicanju na pomoč pa mu je vendarle uspelo opozoriti nedaleč vstran vozeči »Baltik«, ki je res prihitel na pomoč ranjeni »Republiki«. Tik preden se je potopila razbita ladja, je »Baltik« rešil potnike in moštvo »Republike« in jih spravil na svoj krov.
Omenjeni klic na pomoč so pozneje tolmačili takole: C — Come (pridite), Q — Quick (hitro), D — Danger (nevarnost).
Dve leti zatem — leta 1906 — pa so se spet sestali zastopniki pomorskih družb in pomorščakov, ki so ugotovili, da je v radijski službi, posebno pri pošiljanju klica CQD, še vedno mnogo pomanjkljivosti. Zato so nemški delegati na tej konferenci predlagali, naj bi bil poslej klic na pomoč sestavljen iz črk SOE. V razpravi o tem predlogu pa se je pokazalo, da je sporna zadnja črka te kratice
—	črka E. Ta črka namreč pomeni v Morse-jevi abecedi samo piko, pika pa je zelo kratek znak in jo je lahko preslišati oziroma se lahko izgubi. Zato so kot zadnjo črko v novem klicu na pomoč določili črko S in tako smo dobili znani — SOS. To kratico pa si tolmačimo takole: S — Save (rešite), O — Our (naše), S — Souls (duše); torej — rešite nas!
Poslej je klic SOS iz leta v leto reševal
mnogo človeških življenj; samo v letih 1909 do 1914) so po odposlanem klicu na pomoč rešili 6000 ljudi s ponesrečenih ladij!
Reševalci pri radijskih aparatih
Potem pa so — po sklepu konference 1929. leta — uvedli na vseh ladjah dežurno službo za prvo pomoč. Ladje so opremili s sodobnejšimi radijskimi napravami, ki so avtomatično sprejemale ali oddajale opozorilni klic — dvanajst črtic — kot predklic in s tem opozarjale telegrafiste, da je nekje sredi brezmejnega oceana ladja, ki se potaplja in v smrtni agoniji kliče na pomoč z znakom SOS. V takšnem primeru je dežurni radiotelegrafist na vsaki ladji v bližini vključil redno radijsko postajo in je poiskal iz vrveša raznih piskajočih morsejevih znakov valovno dolžino ponesrečene ladje. Le-ta je v določenih presledkih oddajala svoj položaj in tako so ji druge ladje lahko prihitele na pomoč.
ZAKAJ OD LEVE
Ko se v šoli prvikrat učimo pisati, nikomur niti na misel ne pirde, da bi poskusil pisati v drugo smer kot običajno, to je da ne bi pisal od leve proti desni. Da pišemo tako, se nam zdi nekako samo posebi umevno. Pa tudi sicer delamo skoraj vse v tej smeri: rišemo, vlečemo črte, barvamo. Pri tem pa sploh ne pomislimo, zakaj prav v tej smeri in ne drugače.
Ljudje niso vedno pisali v to smer, kot pišemo danes. Evropejci smo prevzeli črke starih Latinov, ti pa si jih tudi niso sami izmislili, ampak so jih prav tako dobili od nekega drugega starega naroda — od Etruščanov. Efruščani so takrat pisali v prav nasprotno smer od današnje; pisali so od desne proti levi. Kdo ve, zakaj se ta smer pisave Latinom ni zdela prikladna in je niso sprejeli hkrati s črkami. Kljub temu pa se menda niso mogli kar odločiti, da bi jo povsem spremenili in začeli pisati tako, pot pišemo danes, ampak so ubrali nekako srednjo pot: začeli so pisati v obeh smereh, enkrat v eno, enkrat v drugo! Prvo vrsto so napisali od leve na desno, drugo od desne na levo in tako naprej. Takemu načinu pisanja pravimo danes .busto-fredični” način, kar pomeni, da je podoben oranju zemlje. Saj orač res tako orje njivo: brazdo reže v eno smer, ko pa pride na konec njive, plug obrne in orje spet nazaj v nasprotni smeri.
Tako „bustofredično’, danes seveda ne piše nihče več. Pa tudi stari Latini so pozneje opustili ta malce zapleteni način pisave in so začeli pisati vse vrste od leve na desno. Za njimi so prevzeli to smer pisave skoraj vsi narodi po svetu.
Lz znnnjuJti
I N TEH N IKE
Pas, ki se vleče od Mehike skoraj 800 kilometrov daleč čez Tihi ocean, je pravcati raj za ribiče. Ne le, da je tam izredno veliko rib, tudi izredne velikosti dosežejo, velikosti, ki jih sicer poznamo le v ribiških lažeh. Tako so tam naleteli na mečarice, ki tehtajo skoraj poldrugo tono in so desetkrat večje kot mečarice le malo bolj proti severu. Tudi alge dosežejo nenavadne velikosti in se njihova stebla vlečejo po trideset metrov globoko ter dosežejo tudi po meter v premeru. še do danes niso z gotovostjo uganili, kaj je vzrok temu blagostanju. Nekateri mislijo, da so v vodi posebne snovi, ki bi mogoče vplivale tudi na rast človeškega telesa.
Nekateri ljudje so na mraz tako občutljivi, da se pod mrzlim tuSem onesvestijo. Zaradi tega se tudi dogaja, da utonejo v premrzli vodi. — Raziskave teh primerov Se niso povsem pojasnile in zato Se danes ne vemo, ali so ti ljudje žrtve kakl-ne napake v toplotno-regulacijskem mehanizmu na-Sega telesa ali so alergičnega izvora.

PROTI DESNI?
Znanstveniki, ki proučujejo pisave raznih narodov menijo, da je povzročilo spremembo nekdanje smeri pisanja to, da so ljudje začeli pisati s črnilom. Premislite, pa boste videli, da je bilo nemara res tako! Samo poskusite pisati od desne na levo: če ne boste dobro pazili, boste gotovo z roko sproti mazali pravkar napisano, še svežo vrsto. Pa tudi če bi risali, črtali ali slikali v to smer, ne bi šlo nič bolje! Vse to pa seveda le takrat, kodar bi uporabljali črnilo, tuš ali katerokoli tekočo barvo. Nasprotno pa bi šlo veliko laže, kar prav tako lahko sami poskusite, če bi znake n. pr. črtali s koničastim predmetom v mehko ilovico ali pa jih klesali v kamen. Nič čudnega ni torej, da so Asirci, Hebrejci, Babilonci, Fe-ničani in vsi drugi stari narodi, ki peres za pisanje in črnila še niso poznali, pisali prav od desne proti levi.
Vendar pa se niso vsi narodi prilagodili novi smeri pisanja, ko so začeli pisati s peresi in črnilom. Arabci in mnogi vzhodni narodi pišejo še dandanes od desne proti levi. Kitajci, ki so bili vedno nekaj posebnega, pa so tudi to vprašanje rešili čisto po svoje: še sedaj namreč pišejo od zgoraj navzdol. Vendar pa tudi pri njih ležijo napisane vrste druga za drugo od desne proti levi in začnemo torej brati kitajsko pismo na desni strani zgoraj, konča pa se v levem spodnjem koncu! Kitajci namreč svojih znakov ne pišejo s peresi, ampak jih na papir slikajo s posebnimi čopiči, kar gre res najlaže tako, kot delajo, to je od zgoraj navzdol.
Korenine
Dobriča Čosič
Djordje gleda v temo in seno šušti od njegove drhta-vice. Strah ga potiska vse globlje in globlje v seno, potem pa se v strahu, da ga ne bi slišali vojaki, ki se prepirajo s Simko, jo zmerjajo in grozijo, da jim bodo vse požgali, umiri, negibno odreveni. Hitro diha v besu in sovraštvu do Ačima, ki je z noro glavo uničil vas, hišo, sebe, vse. Ali je to tista huda nesreča njihove hiše, ki jo je slutil ves čas od božičnega večera? Ali ga more doleteti še kaj hujšega in bolj črnega? Tudi v ječo ga lahko odženejo. On se ni nikoli upiral oblasti. Zakaj naj bi plačeval očetove grehe? Glava ga boli: zdi se mu, da se bo razletela na kosce. Poginil bo tukaj v senu kakor podgana. Pod njim lačni konji topotajo in udarjajo s koleni ob prazne jasli.
Opoldne Nikola razgrne seno in mu poda krožnik s sirom in kruhom.
.Nočem!" Vse se mu upira.
.V hiši ni vojakov. Menda bodo odšli. Jutri bo pop Vetičko ohripel od samih večni mir in pokoj. Če bo tem slepcem zaračunal zadušnice, ga obesim za kuto pred njegovo trgovino."
»Daj, ne bledi! Ali ve Ačim, da sem... bil pijan?"
.Cela vas ve, da si se malo poveselil v trgu. Saj imaš tudi prav. Kmetje, brezumneži, naj jedo krogle."
.Pojdi, pokliči mi Simko!"
„Še vrabci bodo pobegnili iz Srbije. Ljudje bodo s slabim mesom povsem zasmradili zemljo."
Za Nikolom pokljajo podstrešne stopnice. Tudi to mrho bo vrgel iz hiše. Iz njegove hiše je naredil hajduški brlog. Hrani razbojnika, in kdo ve kakšno nesrečo mu ta pripravlja. Stopnice spet zapokajo in ko Djordje vicfi, da si Simka z robcem briše solze, mu prekipi jezo:
.Ne cmeri se! Večer te ne sme najti na mojem dvorišču. Izgubi se za zmerom... kamor znaš!" Zakaj ga tako gleda? Smehlja se, psica. .Ali čakaš, da bi še mene zvezanega odpeljali v Polanko? Da me obsodijo na težko ječo?"
.Takih niti na težko ječo ne obsojajo!"
.Zal ti je..."
.Tvojemu očetu gre za glavo, ti pa ..."
.Kje je Mijat, vprašam."
.Meni nič mar."
.Pa Tola?"
.Sam veš, ni kakor ti."
Djordju obnemorejo tudi oči.
.Pijanega te varujem in skrivam... Ko sem nora. Lezi tu in molči!" Kakor da ga hoče zadušiti, naglo nameče seno na odprtino in zdirja dol po stopnicah.
On hoče zavpiti ,da te ne vidim več v hiši", toda iz leme se naglo spet nagrmadi strah vanj. Simka ga lahko izda in ovadi vojakom! Nihče ne more vedeti, da je to storila ona. Ali naj zbeži? Kam? Kje se more skriti? Huje je, če beži. Pošteni ne bežijo. On ni kriv. Nikakršne zveze nima z očetovo politiko. Lahko poplača z glavo, ker je hodil agitirat za očeta. Začne odgrinjati seno: odšel bo h glavarju na okraj in izjavil, da nima ničesar opraviti z očetovim hudodelstvom. Izvleče se iz sena, vstane, tema se mu v volovih zoganja v oči irr mu napolnjuje
glavo, in onemoglo se zavali na kup travniške otave, zakaj kot edini moški v vasi je danes skrit v senu, slaboten, strahopetec... Vsi vedo. Tudi ona je rekla.
Zavest mu zbere vpitje in tarnanje žen:
.Ničvredneži bogataški! Joj, požeruhi!"
.Vi ste nam izpraznili hišo!"
.Kdo nam bo hranil sirotice s kruhom?"
.Tvoj Ačim je poslol sina v trg popivat, naše moške pa je pognal v grob!"
.Kje imaš moža? ... Skrila si Djordja, jaz pa ... moj pa, moj pa . . ."
.Udari jo z Vilami!"
Djordje pozna žene po glasu in po njih spoznava, kdo je padel. Sliši Simko zatarnati, in misel, da bi šel dol in branil ženo, naglo zamre v strahu in še nečem.
.Zažgimo mu hišo! Naj zgori katičevsko gnezdo!"
.Vzemi slamo!"
.Daj ogenj!"
Z okna zleti steklo.
,Ne dotikaj se Simke, zakoljem te!"
Spozna Nikolov glas.
.Udari tudi tega brezbožneža!"
Čeprav je Djordje onemogel, se naglo, kobacaje, zavleče v seno in zatlači sam sebe. V njega se zarine še nekaj ženskih krikov, hrup se odmika, in pozneje raztrga večerno tišino zateglo žalovanje vdov. Njemu pa se zdi, da vsi tornajo nod njegovo usodo. On je najbolj nesrečen v Prerovem. Tako zelo mu je žal samega sebe, da se ne zna niti jokati: nocoj mora uresničiti svoj sklep.
Ko se je stemnilo, se spusti s podstrešja, nikjer svetilke, samo tarnanje je slišoti, stopi v kuhinjo, Simka za-kašlja. Otiplje jo v temi, zgrabi jo za nadlakte, sikaje:

NAPREDNIH GOSPODARJEV
Družinska kmetija pred nujnimi in pomembnimi odločitvami
Na nedavnem zasedanju Organizacije evropskega kmetijstva (C E A) v Bruslju je znani 'švicarski agrarni ekspert prof. Howald načel vprašanje sedanjosti in bodočnosti družinske kmetije v Evropi. V svoji tozadevni razpravi je ugotovil, da stiski, v katero je v Evropi zašla družinska kmetija, nista toliko kriva premajhnost družinskih kmetij in slaba rentabilnost zaradi prevelikega bremena, ki ga ji nalaga mehanizacija, temveč da je tej stiski vzrok predvsem dejstvo, da je proizvodnja družinske kmetije še vedno urejena enako, kot je bila pred 20 in več leti. Zaradi tega mora družinska kmetija iskati nove oblike življenja in ureditve proizvodnje in sicer take, ki bodo odgovarjale novim pogojem in razmeram, ki obdajajo družinski kmečki obrat in ki posegajo v življenje na njem.
Nove oblike življenja in ureditve proizvodnje no družinski kmetiji — je dejal prof. Howold — obstojajo v glavnem v ostvaritvi takih pogojev, v katerih bo zmogljivost delovne sile na kmetiji v skladu z njeno proizvodnjo. Treba je stremeti za takimi oblikami proizvodnje, ki bodo omogočale, da razpoložljiva delovna sila (družina, vprežne živali in stroji) ne bodo preobremenjeni s sezonskimi opravili proizvodnje, temveč da bo delo enokomerno razdeljeno čez celo leto. Tu gre v glavnem za dve skupini oblik. Na večjih družinskih kmetijah za poenostavitev proizvodnje, na manjših kmetijah pa za izpopolnitev proizvodnje s tem, da dajo male kmetije intenzivnejšim panogam proizvodnje kakor n. pr. vrtnarstvu, jagodičarstvu, perutninarstvu in vzreji pujskov več povdarka, kakor ga jim dajejo zdaj.
Važen faktor v iskanju novih oblik življenja in ureditve proizvodnje na družinski kmetiji je pravilno sodelovanje med očetom — gospodarjem in sinom — naslednikom na kmetiji. Nič manj kot to — je po-vdaril prof. Howald — pa je potrebno pro-
Naročimo gozdne sadike
Za vigredno pogozdovanje bo na Koroškem le okoli 8 milijonov gozdnih sadik na razpolago. Kdor si hoče zagotoviti dobre gozdne sadike, jih mora najpozneje do 28. februarja naročiti pri okrojnih gozdnih inšpekcijah ali krajevno pristojnih gozdnih nadzornih postajah. Cene sadik so naslednje: smreka 300 do 350, smreka presajenka 430 do 560, macesen 330, beli bor 220 in jelka 570 šil. za 1000 komadov.
vaseh. Njihovo priporočanje in tolmačenje se vleče kot rdeča nit skozi vsa naša razglabljanja. Že delj časa sem se nam zdi, da je iskanje in uresničevanje novih oblik življenja in ureditve proizvodnje po naših vaseh in kmetijah ključ za naš obstoj na zemlji, ki smo jo podedovali po prednikih. Agrarna in socialna zakonodaja, kakršni sta v naši državi, nam ne bosta več prinesli
mnogo takoimenovanih dobrot, zlasti ne takih, da bi na svojih kmetijah lahko shajali z zastarelimi in preživelimi oblikami življenja in proizvodnje. Nasprotno. Ravno sedanji novi val podražitve, ki ga je sprožilo novo leto, nam kaže in nas znova opozarja, da z dosedanjimi oblikami življenja na vasi in ureditve proizvodnje pridelani kmečki šiling zgublja svojo vrednost in bomo le-to zvišali samo, če bomo stopili na sodobnejšo pot proizvodnje in življenja na družinski kmetiji in na vasi, na pot, kjer bomo ali s poenostavitvijo proizvodnje znižali proizvodne stroške na kmetiji ali pa — kar velja za manjše kmetije — z izpopolnitvijo dosedanje proizvodnje z intenzivnimi panogami povečali produktivnost našega dela.
73 milijonov šilingov odškodnine za točo
Avstrijske zavarovalnice proti toči so Ioni na odškodninah izplačale 73 milijonov šil., dočim so na zavarovalninah prejele le 68,8 milijona šil. Število proti toči zavarovanih kmetij znaša 117.600, kar pomeni, da je približno ena četrtina avstrijskih kmetij zavarovana proti toči.
Cene in vališča enodnevnih piščancev
Lefos so cene piščancev kakor sledi:
in mladih kokoši določene
nesortirani enodnevni piščanci sortirane piške sortirani petelinčki mlade kokoši
Ne napajajmo s premrzlo vodo, pa tudi s premlačno ne
stovoljno združevanje družinskih kmetij v skupno proizvodnjo in delo.
Tako prof. Howald, eden največjih agrarnih ekspertov Evrope. Njegovo mnenje in presojo položaja na naši vasi in fežav, na katerih bolehajo in hirajo naše družinske kmetije, samo lahko podpišemo in priporočamo. Soj smo že večkrat tudi mi opozorili na podobne potrebe po iskanju in uresničevanju novih oblik življenja in ureditve proizvodnje po naših kmetijah in po naših
Pozimi, ko pritisne mraz, se v običajnih hlevih večkrat zgodi, da dajejo krave manj mleka in da trpi živina na prebavnih motnjah. Večinoma tema pojavovama ni drugega vzrok kot voda, ki jo dobijo živali za napoj. Napajališča po naših hlevih so zelo različna. Zaradi enostavnosti po večini napajamo v hlevih iz korita. Bolj redka kot taka so napajališča na prostem ali pa umetna napajališča s tekočo vodo ob joslih. Nedvomno so za živino najboljša umetna napajališča ob jaslih. Žival lahko pije, kadar je žejna, vedno pa ima tudi na razpolago svežo in čisto vodo. Pri napajanju živine pri napajališču na prostem pa se ob hudem mrazu, kakor ga imamo zadnji teden, lahko zgodi, da dobijo živali premrzlo vodo. Ta pa živini lahko enako škoduje, kakor ji lahko škoduje voda iz korita v hlevu, ki ga imamo zaradi mraza preveč zaprtega in se v njem voda preveč ogreje in osmradi.
Kakšne zahteve ima živina običajno do pitne vode! Voda je za živino pitna, če je čista, če ni toplejša od 14* C in ne hladnejša od 8* C. Mlačna voda nima prijetnega okusa in se zaradi tega živini upira. Poleg tega vsebuje premalo plinov, zlasti zraka. Premrzla voda pa povzroča prebavne motnje, katerih nevarnost je toliko večja, čim bolj se temperatura vode približuje ledišču. Po taki vodi krave slabo prežvekujejo in se jim manjša apetit. Količina na-molženega mleka pričenja padati. Če na hladno vodo nenavajeno živino delj časa napajamo s premrzlo vodo, je nevarnost, da zboli na prebavilih, zelo velika.
Res je, da se živina na mrzlo vodo tudi navadi, kakor se navadi tudi na odprt hlev, kjer temperatura niha kakor na prostem.
To vendar ne pomeni, da živino lahko napajamo s poledenelo vodo, če stoji živina drugače v zaprtem in toplem hlevu. Tu je treba previdnosti, kajti žival ni prilagojena na mraz in zato je vsak prehlad njenih organov njenemu zdravju lahko nevaren.
V zaprtih klevih se torej pri napajanju držimo načela, po katerem bomo živini dali tako vodo, ki ji najbolj prija. Ne premrzle in tudi ne premlačne in postane.
lil. 5.50 „	10.50
..	2 — 5
„ 10 — 40
Enodnevni piščanci iz priznanih vzrejaliič in razmno-ževališč so lahko nekoliko dražji. Piščance in mlade kokoši pa prodajajo:
LEGHORN:
Ritlershaos Xnne, Wiesenhof, Sekira, p. Ribnica. Pfeiffer Pavl, Suha pri Vernberku V/oIlin Tomaž, Celovec, Feschnlgsfr. 108 BARRED ROCKS:
Zuber Franc, Celovec, Auer-v. Welsbachstr. 17 L. u. R. Boehm-Bezing, Farchenhof, p. Celovec i VVHITE ROCKS:
L. u. R. Boehm-Bezing, Farchenhof, p. Celovec 2 Th. u. G. Weidlifsch, Tinjsko polje 10, p. Tinje Wol!in Tomaž, Celovec, Feschnigstr. 108 NEW HAMPSHIRE:
Kobentar Oto, Celovec, Luitpoldweg 4 RHODEL&NDER:
Hanko Ferdinand, Žihpolje Pfeiffer Pavl, Suha pri Vernberku ITALIJANKE:
I. u. E. Prskawe!z, Polana pri Bistrici v Rožu Valilnice pa še imajo: Breuer Vilma, Čajna, Hatten-berger Neža, Podrožčica, dr. Mory Walter, Pliberk in Reinprecht Engelbert v S i n č i vasi.
Zakaj si perutnina puli perje
Puljenje perja pri perutnini je neke vrsfe bolezen. Povzroča jo neharmonična rczdelifev ali celo pomanjkanje nekaterih rudninskih snovi in vitaminov v krmi. Te snovi so kalcij, mangan, kobalt in razni vitamini. Dovolj je, da prične s puljenjem ena sama kokoš zaradi pomanjkanja navedenih snovi. Druge ji sledijo takoj, čeprav njihov organizem še ne čuti pomanjkanja določenih snovi. Nastane pač neke vrste psihoza za puljenje, ki se razširi na ves kokošnjak. Človek si že misli, da je priča kaki nalezljivi bolezni.
Kokošim podajamo kot zdravilo proti tej preomovni bolezni predvsem tako hranoj ki vsebuje dovolj rudninskih snovi in vitaminov. Če tega ni, dodajamo hrani jedilno sodo (natrijev bikarbonat), lesni pepel, kredo ali klajno apno, vrh tega vsaj nekaj zelene krme (ostanke solate, zunanje liste zelnatih glav, zrezano korenje, radič ali podobno). Dobro je pomešati med običajno krmo včasih tudi nekaj mleka. Kokoši se bodo odvadile pulja le počasi, najteže pa tiste, ki so se pričele puliti zaradi neke vrste psihoze. Zaradi tega se bo tudi zmanjšala nesnost kokoši pa tudi njihova teža. V nekaterih kokošnjakih se to ponavlja leto za letom. Tam moramo zboljšati hrano že decembra, januarja in februarja. Tako zanesljivo preprečimo množični pojav puljenja. Pozneje si že same kokoši poiščejo boljšo hrano zunaj na paši.
Puljenje perja sliči pojavu .kanibalizma" (medsebojnega žrenja) pri kokoših, ker primanjkuje njihovemu telesu razen rudnin še živalskih beljakovin. Zato dodajamo h krmi krvno, mesno ali kostno moko. Se boljše pa je izpuščati kokoši na tekališča ali vrtove.
Puljenje perja in kanibalizem se pojavljata največkrat tam, kjer so kokoši preveč zaprte v kurnikih. Ranice, ki se zaradi tega pojavljajo običajno na hrbtih kokoši, je pa dobro razkužiti s hipermanganom, lizolovo raztopino, ali grugimi razkužili, da preprečimo morebitne okužbe po raznih klicah in seveda gnojenja. Dobro jih je tudi potrositi s sulfamidnim ali penicilinskim praškom.
.Jaz sem strahopetec, najslabši človek v vasi, pijanec sem, niče sem, kaj? Ti mi boš to govorila?"
Tako se je začelo, vse drugo pa se je zgodilo v blodnji. In dolgo je trajalo, preden se je ona ječeč privlekla na pot. Ne, on jo je izrinil na pot, vedel je to tedaj, ko je na konju zdirjal skozi vas in obstal na polju, doleč od vasi, ne, konj je sam mahoma obstal, prestrašen od tišine med zvezdami in zledenelo belino. Zebe ga v roke in začutil je, da so mokre in lepljive. Ve, zakaj, pa požene konja v skok čez sneg in polje.
. . . Ječar Raka odrine vrata, ne more stopiti v ječo, prepolno Prerovčanov, pa pomoli samo glavo vanjo in pokliče Ačima, naj pride ven.
.Ali vam nisem pravil, ljudje, da bodo njega izpustili!" zavpije iz kota najbolj ozlovoljeni Prerovčan.
Ačim se zdrzne, srepo in vprašujoče pogleda ječarja; njegov obraz in glas ničesar ne govorita, potem se obrne k tistemu, ki je zavpil: ta si grize ustnice in groži z glavo, zajokal bo od jeze, ker so mu oči zodrgnjene s solzami, pred umiranjem pod brestom bi si ne bil upal tako ugrizniti Ačima, in Ačim se kakor razpet in obešen na ječarjev ukaz in žalifev tistega, ki grozi z glavo in s solzami, dolgo maje, in zmeden, spofikaje se ob ljudi, ki ležijo, komaj pride ven na ozki hodnik ječe.
.Ukazano mi je, naj te zvežem, očko Ačim," pobito reče ječar s ključavnico v rokah. .Oprosti, državni služabnik sem, moram. Ti boš spet tisto, kar si bil.'
.Veži!" zavpije Ačim, da vsi slišijo.
Ne boj se, h glavorju te peljem."
„Ti se boj, ječar, jaz se ne bojim I’
Z rokami na hrbtu, v spremstvu biriča s puško čez ramo, namrščeno ponosen gre čez trg, podrsavajoč po
snegu, popackanem z govnom. Iz kavarne, prodajalen in delavnic pritekajo ljudje, da bi ga videli, in šepetaje kličejo sosede. Ačim še bolj predrzno naredi trd vrat, človek je, toda ne malopridnež ne tepec, to pa so smrdljivi škrici, ki živijo od kmečkega znoja in hrbta, kramarji pokvarjeni, tudi vi ne boste dolgo pljuvali po tlaku, doživel bom še, da boste prosili kruha po vaseh, in stare motike boste klepali, da bi pošteno hranili otroke, sodrga mestna, gosposka; ko nisem bil zvezan, ste se mi vsi gologlavi klanjali do zemlje ...
Bes prinese Ačima v pisarno, v kateri ga sede čaka okrajni glavar.
.Gotovo veš, zakoj sem te poklical. Govori."
„Z menoj, uniformiranec, se ljudje ne pogovarjajo sede. Pljunem na tvojih sedem gumbov."
.Minil je tvoj čas, očka Ačim. Zdaj si pod mojimi koleni."
.Moj čas je bil in bo, tvoj pa ne bo dolgo trajal. Ponesnaži se mi v brado, če dočakaš mlado čebulo v Pafanki.
Glavar se prisiljeno nasmeje, toda od Ačimovega pogleda mu smeh mahoma zleti z obraza in bolj zamišljeno kot strogo reče:
.Ali slišiš, kaj razglaša zvon?'
.Vprašaj duhovnikov' tiše reče Ačim; nekoliko se mu gabi bolni, jetični videz glavarja, ki mu modra uniforma smešna in klavrno visi na koničastih ramenih.
.Smrt razgloša. Štirje otroci so ostali brez očeta. Se ena žena je postala vdova." Govori tako užaloščeno, kakor da gre za njegovo ženo in otroke. .Domovina pa . ..’ opazuje, ali se Ačimu tresejo roke.
Ačim pomisli, da je umrl eden izmed ranjenih Prerovčanov, in ne more iztrgati besede iz sebe.
.Zakaj si ga ubil?" Rumenkaste in goste obrvi so spremenile oči v dve svetlikavi črti. Roke dene na hrbet in se zgrbljen še bolj zmanjša.
Ačim razume in se spomni, kako je hodil po poledeneli gazi po prazni, v lok zaviti ulici, zanesen kakor mesečnik, in ni odgovarjal na pozdrave opankarjev in trgovcev. Samo po zidovih je videl lepak o Vukašinovi ženitvi z ministrovo hčerjo. Noge so ga same pripeljale v radikalsko kavarno .Orač", na zidu je spet videl lepak, zastal je med vrati, prestrašen od gosto zasedenih miz, hotel se je hitro vrniti in zapreti vrata, da ga ne bi nihče videl, toda kakor ribo, ujeto na trnek, ga je potegnilo noter izzivalno in krepko:
.Vstopi, prijatelj Ačim! Slišal sem, da si prišel, po te čakam."
Nekdo je vstal s stola in Ačim se je usedel brž za vrati. Ni verjel svojim očem: z roko, iztegnjeno v pozdrav, nasmejan, je šel k njemu .. . Menda ni ta, ni, pamet moja! Njegov nasprotnik pri volitvah, trgovec in liberalec Ča-karanac mu je molil roko in govoril:
.Pozdravljen, Ačim!"
Ne boš več.
Celo kavarno je bila polna črnih kučem, skozi katere je nekam podal, dolgo, pa je zogrmel iz tega mehkega črnila:
.Midva nisva prijafeljal Po volitvah ti prevrnem dimniki'
Zovpil sem, vsi so slišali.
Ljudje so se smejali, kakor da se deske lomijo in koljejo, se je zdelo Ačimu, v resnici pa se jih je samo nekaj, skrivaje obraze, hohnjavo nasmejalo.
(Nadaljevanje sledi)

VOZ TOP OTE
Na cerkvenem stopnišču so sedeli štirje berači, razcapani in pisani, kakor to zahteva njihov poklic. Prvi je bil nem, drugi*gluh, tretji slep, četrti hrom. Sonce jih je neusmiljeno žgalo, a niso se znojili, kajti le delo razgreje Sicilijanca.
Tedaj je iz cerkve prišel peti berač, pravi bebec, ki mu je — kakor Italijani pravijo — manjkalo kolesce in je bil očitno zadovoljen s svojo zaostalostjo. Režeč se, je sedel k ostalim na svoje stalno mesto. Vseh pet je zdaj čakalo na božji blagoslov, ki jim je dan za dnem padal v naročje v obliki zvenečega drobiža.
Prav ko so se razmajali zvonovi v zvoniku, je skupina turistov zapuščala cerkev.
HEINZ SC H AR PF
Berači
Pred portalom jih je vodič zbral in jim podal zgodovinski oris, nato so se tujci razgubili po stopnicah, ne da bi pogledali ali obdarovali berače.
Brž ko so se oddaljili, je gluhec dejal: „Si jih slišal, kako so zabiti."
„Še zmenili se niso za nas", je dodal nemi.
„Samo požrešnost in pohlepnost sem jim videl na obrazu,” je ugotovil slepec.
Hromi se je razburil: ..Najraje bi bergle za njimi vrgel!"
Peti berač je molčal. Idiotsko se je režal predse. V žepu je tiščal tisočlirski bankovec, ki ga je bil dobil od turističnega vodiča, da bi ga razdelil beračem pred cerkvijo. Naj mar daje denar gluhcu, ki ni gluh, nememu, ki ni nem, slepcu, ki ni slep, hromemu, ki ni hrom! Ne, si je rekel, saj vendar nisem neumen.

Umazana cesta, ki se je v svetlobi električnih svetilk svetila tako, kakor da bi jo cestni pometači prejšnjo noč vso premazali z oljem, ki se je čez dan vpilo v tlak in se pomešalo z blatom, da je postalo še bolj temno, črno in spolzko v svojem oljnatem poblesku.
Kljuse Janča Mastna je leno stopalo v ojnicah, ki so cvilile, da so se mimoidoči ozirali nazaj, in mlada gospodična se je na glas zjezila, ker jo je cviljenje zmotilo v lepi misli, ki jo je prav takrat hotela povedati mladeniču, ki je bil ves skrit pod kapuco modernega zimskega plašča.
„Ti konji", je rekel, da bi pritrdil svoji družici, ki je stopicala ob njem v visokih, črnih čevljih in drobila po pločniku, kakor kokoš, ki zoba zrnje.
Starec na vozu se je počasi ozrl za odhajajočimi, oči so se utrujeno zavrtele v jamicah in kar nič se jim ni mudilo nazaj na svoje mesto. Znova je pogledal konja v njegov udrti hrbet, se kislo, morda prezirljivo nasmehnil in čiknil skozi razredčeno vrsto zob.
»Slišiš?" je vprašal kljuseta, ki je na pol obrnilo glavo, kakor bi mu hotelo pritrditi, da ga je razumelo.
Potem je Janč govoril sam s seboj in pihal sapo v svojo bodečo brado, ki jo je obril samo ob nedeljah. Če pa je kdo povprašal po bradi, mu je hitro odvrnil: „Če me dlan srbi, jo pokrtačim po bradi." Istočasno pa je dvignil roko in začel krtačiti dlan, da je pela njegova brada kakor ročna žaga.
Z glcvne ceste sta zavila na stransko pot, ki ni bila tlakovana, tudi žarnice niso svetile no vseh drogovih. Pot je bila vsa ko-lanjasta, voz se je stresal in pozibaval, da je starec čutil, kako se mu premeščajo kost) v pasu. Ko je kljuse stopilo v luknjo, se je še bolj zmanjšalo v ojnicah, da je starec imel občutek, da ga bo enkrat izgubil v eni izmed teh lukenj, preko katerih sta se pe-
ljala dvakrat na dan, zjutraj in zvečer.
Prispela sta do stare šupe, kjer je bil hlev. V temi je izgledal še kar čeden, vsaj obrisi so bili lepi. Ko pa je Masten prižgal 15-vatno žarnico, se je odkrila vsa njegova revščina. Nekatere deske so bile še pobarvane. Pričale so, da je bila šupa zbita iz desk, ki so bile znesene od vseh mogočih vetrov. Na eni izmed njih se je še košatil napis »Vstop prepovedan".
Starec je zlezel z voza počasi je stopil h kljusetu, se postavil predenj. Še preden ga je hotel pobožati, mu je kljuse naslonilo glavo na rame, kakor da bi hotelo odložiti del svojega starega telesa, ki je bilo že njemu samemu v nadlego.
Starec ga je pobožal in mu karajoče rekel: »Ali misliš, da te bom na stara leta pestoval? Ali ni dovolj, da sem pestoval svoje otroke? Toliko jih je bilo1. Sedaj pa sem zopet sam. Še ti si mi ostal. No, pa kaj bi jadikoval, ko tudi ti nimaš drugega kot mene. Tako sva stara, da naju nihče več ne mara in skupaj bova ostala."
Kljuse mu je od strani prhnilo v vrat, kakor bi mu hotelo pritrditi. Potem je dvignilo glavo in se zagledalo v njegove oči.
»Dovolj sva napravila vse te dni," je rekel Janč in začel konja praskati pod brado, da je od lagodja priprl oči, iz katerih so se mu cedile neprestano solze, ki mu jih ni nihče brisal. Ob očeh sta bili vedno dve temni progi, ki sta bili vedno mokri.
»Dovolj sva napravila," je ponovil starec. »Že dva meseca ne delava drugega, kakor da voziva v mrazu premog in drva. Samo toploto voziva, nama pa je mraz."
Konj je zopet naslonil glavo na njegovo ramo, kakor bi mu hotel pritrditi. Na starčev suknjič sta padli dve sluznati solzi, ki sta po oguljenem in zamaščenem blagu hitro zdrsnili na tla. Nič več nista bili vredni, kot dva navodna steklena okraska za na vrat.
»Dosti je pestovanja," je rekel starec in
začel spregati kljuse. Ojnice so z okovanimi deli udarile ob tla z zvokom starega železa. Potem je Janč stopil proti hlevu in kljuse je scmo od sebe šlo za njim. Opazovalec bi bil prepričan, da je privezano na vrvi. Privezal ga je k jaslim in dal krmo.
Ko ie koni začel zobati, mu je Masten dejal: »Pošteno se najej, da ne boš potem vse leto lačen." Kljuse je zobalo, prežvekovanje pa je dajalo dojem ropotajočega mlinčka.
»Glej, da ne boš vso noč stal," je rekel Janč svojemu kljusetu.
Kljuse se je obrnilo nazaj, še kar naprej je lagodno prežvekovalo in ga gledalo, kakor bi mu hotelo reči. »Saj veš, da sem star in da stari konji spe stoje."
»Že dobro," je odvrnil starec. »Naj bo po tvojem. Jutri se zopet vidiva." Ugasnil je luč, temne sence so hušknile iz kotov, začele so se igrati po konjskem hrbtu, on pa je zobal, danes enkrot in jutri enkrat. Masten ni zaklepal vrat, ker je vedel, da mu konja ne bo nihče ukradel. Po kotanjah se je odzibal proti domu, v mislih govoreč
s kljusetom. »Vidiš. Veliko sva prevozila toplote. Nama pa je ni nič ostalo. V telo in srce naju zebe. stara sva."
Tisto noč je divjal velik vihar, kakor je divjal že več dni prej. Tulil je nad strehami, koliba je pod njegovimi sunki strahovito ječala in poklekovala. Potem pa ji je hud sunek odkril streho, val vetra se je zaletel v odkriti hlev, s seboj je odnesel še tisto toploto, ki jo je nadihalo kljuse. Velik tram pa je omotil konja, ko mu je padel na glavo. Svežina zraka in burjasti veter sta ga kmalu spravila k sebi. Nič več ni zobal. Vso noč je tako stal in prezebal. Na njegovih redkih dlakah pa se je začelo nabirati ivje, sluzaste solze so mu začele zmrzovati in se nabirati v sive svečke.
Nekajkrat je dvignil glavo, kakor da bi prisluhnil v noč. Ni se poskušal odtrgati od jasli. Proti jutru je zaslišal korake, potem veselo petje, ki se je bližalo po poti, ki je peljala mimo njegove staje. Napel je ušesa. Zahrzal je.
»Konj," je rekel nekdo izmed vesele družbe.
»Pojdimo pogledat," je rekel drugi.
Šli so, našli in videli kljuse, ki je prezebalo.
»Streho je odneslo," je rekel tretji.
»Kaj nam mar," je rekel četrti. »Saj ni naš."
MARK T W A I N :
CBeJM£ IN PREVIDNOST
Mali Bessiji je bilo okoli pet let. Bila je dober otrok. Tudi ni bila lahkomiselna, temveč pametna. Mnogo je razmišljala o vzrokih raznih pojavov in si prizadevala, da jih »pravi v medsebojno zvezo. Nekega dne je rekla:
»Mama, zakaj je na svetu toliko gorja, trpljenja in žalosti? Kaj je temu vzrok?«
To je bilo lahko vprašanje in mami nanj ni bilo težko odgovoriti.
»To je v naš prid, otrok moj! Gospod nam v svoji modrosti in usmiljenosti pošilja te neprijetnosti, da nas kaznuje in da se poboljšamo.«
»Ali je ON tisti, ki nam jih pošilja?«
» Da!«
»Mama, ali nam pošilja ON vsa ta zla?«
»Da, draga moja, vsa ta zla nam pošilja ON. Niti eno zlo ne pride k nam po naključju. Vsakokrat jih pošlje ON, toda vsakokrat iz ljubezni do nas in da se poboljšamo.«
»Mar ni to čudno?«
»Čudno? Zakaj? O tem, če je to čudno, nisem še nikoli razmišljala, pa tudi nikdar nisem slišala, di bi se zdelo to komu čudno. Meni se je zdelo to vedno naravno in pravično, modro, najboljše in najbolj dobrosrčno.«
»Mama, kdo je o tem prvi razmišljal tako kot ti? Ali si bila ti prva?«
»Ah, ne, otrok moj, mene so tako naučili.« »Mama, kdo te je naučil?«
»Ah, res ne vem, ne morem se spomniti. Mislim, da moja mati — ali pa duhovnik, to je nekaj, kar ve vsakdo.«
»Da, toda vendar se to zdi čudno. Ali je poslal Billyju Norrisu tifus?«
»Da!«
»Toda zakaj?«
.»Najbrže zato, da bi ga kaznoval in ga r'Pravil do tega, da bi se poboljšal.«
»Mama, toda on je umrl, zato se tudi ni mogel poboljšati.«
»No, mislim, da je bil vzrok drug. Vsekakor pa vemo, da je bil razlog dober, naj je bil kakršnikoli.«
»In kakšen naj bi bil razlog, mama?«
»Ah, ti zastavljaš toliko vprašanj. Mislim, da je hotel kaznovati njegove starše.«
»Dobro, mama! Toda to ni pravično. Zakaj mora izgubiti življenje on zaradi njih, če se sploh ni pregrešil?«
»Ah, jaz tega ne vem! Vem samo, da se je to zgodilo zaradi nekega tehtnega, modrega in usmiljenja vrednega razloga.«
»Mama, iz kakšnega razloga?«
»Mislim — mislim, da je to bila božja sodba, da jih je hotel kaznovati zaradi neke njihove pregrehe.«
»Toda kaznovan je bil on, mama, ne pa oni! Ali je to pravično?«
»Vsekakor, vsekakor! ON ne stori ničesar, kar bi ne bilo pravično, modro in dobrosrčno. Ti teh stvari še ne moreš razumeti, draga, toda ko boš večja, jih boš razumela in boš spoznala, da so pravične in modre.«
Kratek premor.
»Mama, ali je ON povzročil, da je padla na tujca streha, ko je skušal rešiti nebogljeno starko iz ognja?«
»Da, otrok moj! Počakaj! Ne izprašuj me, ker tega ne vem. Vem samo to, da je storil tisto zadevo zaradi tega, ker je hotel nekoga kaznovati ali pa zaradi božje sodbe nad nekim ali pa je hotel pokazati svojo moč.«
»Pa tisti pijanec, ki je zabodel otroka gospe Welch z vilami, ko je ...«
»Pusti to, ne govori naprej! To je bilo zato, da kaznuje otroka — to vsekakor drži.«
»Mama, gospod Burgess je rekel v svoji pridigi, da pošilja previdnost v naša telesa milijarde drobnih bitij, da nas napadajo s kugo, s tifusom, s paralizo in s tisočerimi
drugimi boleznimi in — mama, ali tudi te pošilja ON?«
»Seveda, otrok moj, seveda. Prav gotovo.«
»Zakaj?«
»Ah, zato, da nas kaznuje! Mar ti nisem to povedala že tolikokrat!«
»Mama, to je strašno kruto. In neumno! Če bi jaz ...«
»Pst, oh, pst! Ali hočeš, da te udari strela?«
»Mama, ti veš, da je prejšnji teden udarila strela v cerkev in jo zažgala. Ali se je to zgodilo zato, da bi bila kaznovana cerkev?«
(Utrujeno). »Mislim, da!«
»Toda strela je ubila prašiča, ki ni nič zakrivil. Mama, ali pa se je to zgodilo zaradi tega, da bi bil kaznovan prašič?«
»Prosim te, ali se ne bi hotela nekoliko spreletati in se poigrati? Če hočeš —«
»Mama, samo pomisli! Mister Hollister pravi, da ni nobene ptice niti ribe niti plazilca niti ene živali brez sovražnika, ki ji ga pošilja previdnost, da jo ulovi, muči in ubije ali ji izsesa kri ali jo kakorkoli kaznuje, samo da bi se poboljšala in postala verna. Mama, ali je to res? Zakaj se mister Hollister pri tem vedno smeji?«
»Tisti Hollister je pokvarjen človek, ne želim, da ga poslušaš, pa naj govori karkoli!«
»Toda mama, on je zelo zanimiv, in jaz mislim, da hoče biti dober človek. On pravi, da ose love pajke in jih vlačijo v svoja podzemeljska gnezda — žive. Tam žive dan za dnem in se mučijo in stradajo, ose pa jih grizejo v noge in jih ves čas pikajo v trebuh, da jih napravijo dobre in verne in da hvalijo boga zaradi njegovega brezkončnega usmiljenja. Jaz mislim, da je mister Hollister ljubezniv in zmerom zelo prijazen, kajti ko sem ga vprašala, če bi tudi on tako ravnal s pajkom, je rekel, da naj bo preklet, če bi bil tak. Tedaj pa ... Draga mama, tebi je slabo! Takoj pokličem pomoč! No, to je zaradi postajanja v tej hudi vročini.«
»Menda ga poznam. Neki starec je z njim pripeljal k meni drva in premog," je rekel peti.
.Pojdimo," je rekel prvi.
Potem so odšli, zopet so zapeli In nihče se ni več spomnil starca in kljuseta, ki sta vse dni vozila v hiše toploto.
V Novak
J Prelepa Gorenjska
I	priljubljena Avsenikova
i	popevka
f Prelepa Gorenjska, ponos si mi ti,
(l	kdorkoli	te vidi, te znova želi.
'[	Gorovja,	planine in bistre vode,
,1 zelene doline povsod te krase.
1 Spomladi, ko planšar odide v gore,
,i	ko mora	pustiti v dolini srce,
1}	takrat se	odeneš v tisoč cvetov,
{l pastir pa zavriska, ker pušeljc ima nov.
Ne bom te pozabil, kjerkoli bi bil,
(i preveč sem lepot se že tvojih naužil.
1 Očaka Triglava le kdo ne pozna,
|i po jezeru čolnič se v vetru igra. i'
\ Ponoči, ko fantič na lestvi stoji,
ko od svoj‘ga dekleta rdeč nagelj dobi, J takrat se mu lun'ca poredna smehlja,
$ a fant si zavriska, ker nagelj ima.
Stran 8
Celovec, petek, 27. januar 1961
Štev. 4 (976)
Za olajšave v malem obmejnem prometu
Pred nedavnim so se na povabilo predsednika Okrajnega ljudskega odbora v Mariboru udeležili zastopniki koroških in Štajerskih upravnih uradov sestanka na Ravnah v Mežiški dolini, kjer so z jugoslovanskimi predstavniki razpravljali o razširitvi ugodnejših prometnih možnosti v malem obmejnem prometu.
V podrobnem so se sporazumeli, da bo v bodoče prehod meje v malem obmejnem prometu mogoč tudi z motornimi vozili na prehodih, ki so določeni v mejah 10-kilo-metrske cone. Doslej so smeli voziti le s kmetijskimi vozili. Razpravljali so tudi o razširitvi prehodnih časov ter o tem, da naj prekoračenje prehodnega časa ob večerih za ene ure na obeh straneh tolerirajo.
K olajšanju in razširjenju malega obmejnega prometa naj bi na predlog Jugoslavije vključili tudi železniški promet, pri nas torej na progah Pliberk — Dravograd In Labot — Dravograd. Uvedba železniškega
potnega prometa je že davna želja potnikov z obeh strani, kajii na primer z zadnje obmejne avstrijske postaje v Pliberku do prve jugoslovanske postaje na Holmecu je daleč okoli 8 kilometrov. Za potnike, ki pridejo na železniško postajo v Pliberku, ni na razpolago nobenega prometnega sredstva ter jim ne preostane drugega, kakor da peš prehodijo dolgo pot. Kaj to pomeni, če imajo s seboj tudi otroke in morajo nositi še prtljago ali posebno ob neugodnem vremenu, sl je lahko predstavljati. Čudno je, da do urejenega železniškega potniškega prometa na tej progi še doslej, dobrih petnajst let po vojni, ni prišlo. Prav tako pogrešajo železniški potni promet med Labotom in Dravogradom.
Sporazume, ki so jih sklenili na Ravnah, morajo odobriti na obeh straneh centralne oblasti, delegaciji pa bosta od nasprotne strani prinešene želje predložili svojim nadrejenim uradom.
Dunajska „Revija na ledu" pride v Celovec
Novi program: ILUZIJE
„Dežela sanj' se je imenoval program dunajske »Revije na ledu", s katerim je lansko leto obiskala številne dežele in navduševala mnoge sto tisoče in milijone gledalcev. Za letošnjo sezono pa si je ansambel pripravil spored pod obetajočim naslovom »Iluzije’, s katerim je gostoval že v Nemčiji in Belgiji ter nazadnje na Dunaju, v času od 9. do 21. februarja pa bo nastopal v celovški Mestni hali.
O dunajski »Reviji na ledu’ ni treba pisati propagandističnih člankov, kajti kdor je njen nastop že enkrat videl, jo bo rad obiskal vedno spet, pa čeprav vstopnino ni ravno preveč skromna: za letošnje gostovanje v Celovcu stanejo vstopnice od 32 do 53 šilingov. Kljub temu pa je predprodaja vstopnic že v polnem teku in so prireditelji prejeli številna naročila tudi iz drugih ovstrijskih dežel ter celo iz inozemstva.
Dve in pol ure trajajoči spored (s četrturnim odmorom) letošnjega gostovanja je razdeljen na tri dele: Čarovnik, Čarobne gosli, Ljubezen (Love, L'amour, Liebe). V teh 150 minutah se pred gledalcem odvija čudovita revija znanja, lepote, pestrosti in komike, vse pa ob lepih melodijah velikega mojstra dunajske glasbe prof. Roberta Stolza, ki je tokrat že devetič pripravil glasbo za »Revijo na ledu". Med nastopajočimi umetniki na ledu so spet znane osebe, ki jih imamo še od lani v najlepšem spominu, pridružili pa so se jim še novi »artisti na drsalkah", tako da šteje celotni ansambel 48 oseb. Poleg 26 plesalk sodelujejo tudi plesalci-solisti ter cela skupina klovnov; poseben ljubljenec pa je nedvomno šimpanz Jacky, ki s svojimi umetnijami na ledu prav nič ne zaostaja za ostalimi člani skupine.
Razumljivo je, do zahteva priprava takega sporeda mnogo truda in požrtvovalnosti; 10 mesecev priprav in napornih vaj imajo člani »Revije na ledu’ za seboj. Prav tako po so velikanski tudi izdatki za kostume in druge rekvizite, katerih vrednost cenijo na 3 milijone šilingov. 500 kostumov šteje pestra garderoba, v katero je bilo vdelanih nebroj kilometrov blaga in čipk ter ogromno število nojevih peres in najrazličnejšega okrasa.
.Iluzije' dunajske Revije na ledu so že doslej navduševale več kot milijon gledalcev. Enako navdušenje pa bo zajelo mnoge tisoče in deset tisoče tudi v Celovcu, ko bo »avstrijski diplomatski zbor na drsalkah", kakor imenujejo dunajsko »Revijo na ledu’, gostoval v Mestni hali.
Naj ob zaključku še omenimo, da kvaliteta revije prav nič ne trpi, čeprav je bil stari ansambel razdeljen in gostuje ena polovica z lanskoletnim sporedom »Dežela sanj’ v Švici, na Danskem in na Nizozemskem.
ŠPORTNI SBfgBSiCnUe ŠPORTNI ^PM-tvUe
RADIO P* OCR A M
SMUČANJE:
DEŽELNO PRVENSTVO V PLIBERKU
Zodnjo soboto in nedeljo so se v Pliberku odvijale tekme v okviru nordijskega deželnega prvenstva Koroške. Prireditev se je udeležilo okoli 1500 gledalcev, podelitvi nagrad pa so prisostvovali tudi deželni svetnik Kerstnig kot zastopnik deželnega glavarja, okrajni glavar dr. Wagner ter župana Micheu in Woschank.
Prvi dan prireditve je bil posvečen posameznim disciplinam nordijske kombinacije, posebno zanimanje pa je vladalo za skakanje v nedeljo, pri katerem je sodelovalo lepo število tekmovalcev iz vseh delov Koroške.
Zastopani so bili tudi člani Športnega društva Zahomec, ki so se tudi v letošnji sezoni že večkrat prav dobro Izkazali. Tokrat pa je 15-letni Janko Zwltter dosegel svoj doslej najlepši uspeh, ko sl je v skupini mladina I osvojil prvo mesto (za skoka 25 In 25 m je prejel skupno oceno 203, točke) In postal koroški deželni prvak. Kot nagrado je prejel pokal ministra za obrambo Grafa ter nove smuči, v tisku pa ga imenujejo .velik skakahk! talent”.
HAHNENKAMMSKE TEKME V KITZBUHELU
Pri 22, Hahncnkammskih tekmah v Kitz-biihelu si ie zmago v kombinaciii osvoiil trenutno najboljši smučar sveta Guy Perillat (Francija), ki je zmagal v smuku ter zasedel drugo mesto v slalomu. Drugi je bil mladi Avstrijec Gerhard Nenning, kateri je zmagal v slalomu in bil v smuku na 4. mestu. V
smuku je zasedel 2. mesto sicer Egon Zimmermann (Avstrija), vendar je padel pri drugem teku slaloma.
Pri ženskah je tako v smuku kot slalomu zmagala Avstrijka Traudi Hecher ter si osvojila zmago tudi v kombinaciji pred Nemko Heidi Biebl in Therese Leduc (Francija).
SKAKALNA TURNEJA V ŠVICI
Na prvi prireditvi smučarskih skokov v Švici (Unterwasser) je sodelovalo 45 elitnih skakalcev iz. 10 držav. Zmagal je Finec Kir-jonen s skokoma 56 in 58 m ter oceno 226,4 točke. Drugo mesto je zasedel Jugoslovan Marjan Pečar (58 in 58 m. 225.2 točke), ki ie pustil nosilca srebrne olimpijske medalje Halonena ter mnoge druge svetovno znane skakalce daleč za seboj.
HOKEJ NA LEDU:
KAC — ALL STARS 18:3
Za teden dni preložena tekma med celovškim KAC in ekipo kanadskih vojakov v Francih Ali Starš je zadnji ponedeljek dala Celovčanom lepo priložnost, da so se revan-žirali za lanskoletni poraz, ko so proti istemu moštvu zgubili 7:9. Tokrat pa Kanadčani sploh niso prišli do veljave in so morali celovško Mestno halo zapustiti poraženi z nenavadno visokim rezultatom 3:18.
TEKME ZA ALPSKI POKAL
Moštvo iz Božena je v okviru tekmovanja za alpski pokal odigralo dve tekmi, najprej proti KAC-u v Celovcu, kjer so gostje zgubili 11:4, nato pa v Salzburgu proti moštvu KSEG, kjer so domačine premagali 9:5. Na lestvici vodi trenutno moštvo iz Božena, na drugem mestu je Cortina, na tretjem KAC in na četrtem KSEG.
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert.
Slovenske oddaje Radia Celovec
Nedelja, 29. 1.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 30. 1.: 14.00 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Hišna imena v okolišu nekdanje graščine Hum-perk na Koroškem. — Koroške narodne — 18.00 Josef Friedrich Perkonig: Ugrabljena strd.
Torek, 31. 1.: 14.00 Poročila, objave. — Na zapečku.
Sreda, 1. 3.: 14.00 Poročila, objave. — Za ženo in dekle. — Kar želite zaigramo.
četrtek, 2. 2.: 14.00 Poročila, objave. — Rdeče, rumeno, zeleno.
Petek, 3. 2.: 14.00 Poročila, objave. — Zvočni obzornik.
Sobota, 4. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 5. 2.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Sobota, 28. januar:
I.	program: 8.00 Fantje, veseli bodite — 8.45 Sirni pisani svet — 14.00 Pozdrav nate — 16.20 Mladinska oddaja — 16.45 Iz parlamenta — 18.10 Za delovno ženo — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.15 »Suzanina tajnost* — 22.10 Pogled v svet — 22.25 Plesna glasba.
II.	program: 6.10 Z glasbo v dan — 10.00 Šolska oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 14.15 Godba na pihala — 15.00 Mladinski koncert — 17.40 Gradiščanska ura — 19.15 Oddaja vicekanclerja — 20.00 Sanjska tovarna — 21.45 Šport.
Nedelja, 29. januar:
I.	program: 6.50 Domači vrt — 8.05 Kmečka oddaja — 9.00 Moderna zabavna glasba — 11.00 Veselo petje, veselo igranje — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Otroški oder — 17.05 Plesna glasba — 18.15 Mladina, poslušaj! — 19.00 Šport — 20.10 »Posezona*, komedija — 22.10 Pogled v svet — 22.15 Šport.
II.	program: 6.10 Vesele melodije — 7.05 Godba na pihala — 10.05 Dunajski zajtrk z glasbo — 11.15 Koncert dunajskih filharmonikov — 13.15 Za avtomobiliste — 15.00 Operetne melodije — 19.00 »Evgenij Onje-gin*, Čajkovski — 20.00 Lepi glasovi, lepe viže — 21.45 Šport — 22.15 Svet jazza.
Ponedeljek, 30. januar:
I. program: 8.00 Operni koncert — 13.10 Valčkov sen — 15.30 Knjižni kotiček — 18.35 Mladina in gledališče — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.15 In
kaj mislite vi? — 20.30 Rumeni ponedeljek — 21.00 Koroška domovinska kronika — 22.10 Pogled v svet — 22.25 Teden pri Združenih narodih.
II. program: 6.10 Z glasbo v dan — 9.05 Šolska oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 V operni loži
—	14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 S sončnega juga — 17.10 Kulturne vesti
—	17.40 2enska oddaja — 20.00 Orkestrski koncert —
21.55	Spori.
Torek, 31. januar:
I.	program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.45 Domači zdravnik — 15.15 Komorna glasba — 16.00 Vojaška godba — 18.00 Prometna vzgoja — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.15 Radijska igra — 22.10 Pogled v svet.
II.	program: 6.05 Preden odidete — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 10.15 Šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Pomembni holandski orkestri — 15.00 Šolska oddaja — 17.45 Esperanto — 20 30 »Naš vsakdanji kruh’, iz kmečkega življenja — 21.55 Šport — 22.15 Pozdrav z Dunaja.
Sreda, 1. februar:
I. program: 8.00 Melodije, ki ne izzvenijo — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.45 Glasba za mladino — 15.30 Pri iskanju rude v Skandinaviji — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.15 Orkestrski koncert — 22.15 Pogled v svet.
II- program: 6.05 Premislite prosimo sami — 7.10 Beležke iz dnevnika — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.15 Šolska oddaja — 12.03 Za avtomobiliste
—	13.30 Za prijatelja opere — 15.00 Šolska oddaja —
16.00	Otroška ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 Zenska oddaja — 19.20 Za prijatelja planin — 19.30 Družinska oddaja — 21.55 Šport.
Četrtek, 2. februar:
I- program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Operetni koncert — 8.45 Avstrijci v tujini — 15.30 Aktualna reportaža — 17.10 Pisan šopek melodij — 18.00 Kulturne vesti — 18.05 Kmečka oddaja — 18.20 Delavska zbornica — 18.35 Mladina v poklicu — 18.55 Šport — 20.15 Lovska ura — 21.00 Zveneča alpska dežela — 22.10 Pogled v svet.
Televizijski program:
Vsakodnovna oddaja: 20.00 čas v sliki. Od-doja čas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa.
Nedelja, 29. 1.: 15.30 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju — 17.00 Za otroke — 17.30 Doživeta domovina: Gradiščanska —	18.30 Za družino — 20.10 Evropsko
prvenstvo v umetnem drsanju — 21.00 »Povabilo v grad*.
Ponedeljek, 30. 1.: 19.30 Oknar — 20.20 Akfualni šport — 20.40 Mesečna bilanca — 21.40 »Veliki svet prav majhen”.
Torek, 31. 1.: 19.30 Za gospodinjo — 20.20 »Weekend v eksilu*, glasbena veseloigra.
Sreda, 1. 2.: 17.00 Za otroke — 17.45 ,Fury*, zgodba konja — 18.15 Za družino — 19.30 čuvarji zdravja — 20.20 »Skocks, do je kanatja*, komedijo s Sofio Loren in Vittorio de Sica.
četrtek, 2. 2.: 19.30 Šport — 20.20 »Sola in vzgojni film* — 20.50 »Jonny Belinda’, igra.
Petek, 3. 2.: 10.55 Mednarodne smučarske tekme v Bad Castein — 19.30 Igraj z nami — 20.20 »Mali mož s Sicilije*.
Sobota, 4. 2.: 13.55 Mednarodne smučarske tekme v Bad Castein — 19.30 »Oj moja nečakinja*, film — 20.20 Živo vsemirje — 20.50 Kriminalna igra.
II. program: 6.05 Preden odidete — 8.10 Prosimo, prav	prijazno — 10.15	Šolska oddaja — 11.00	Za	ljubitelja	resne glasbe —	12.03 Za avtomobiliste	—	15.00
Šolska oddaa — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 2enska oddaja — 21.00 Pesem prerije — 21.55 Šport.
Petek, 3. februar:
I.	program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Orkestrski koncert — 13.10 Ljudska glasba iz Avstrije — 14.45 Komorna glasba — 18.00 Na zapečku — 18.55 Šport —
19.30	Odmev časa —	20.15 Halo! Tcenagerjil	—	22.10
Pogled v svet — 22.40 Zaljubljene melodije.
II.	program: 6.05 Mladi glas — 7.10 Beležke iz dnevnika — 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.05 Šolska oddaja: Zdravnik in ti — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Otroška ura —
16.30	Glasba za mlade zaljubljene ljudi — 19.10 Teden
dni	svetovnega dogajanja —	20.00 Radijska	igra —
21.55	Šport.
RADIO TRST
Nedelja, 29. 1.: 9.00 Kmetijska oddaja — 9.30 Slovenske narodne pesmi — 11.30 Oddaja za najmlajše — 13.00 Kronika tedna v Trstu — 14.45 Pojeta Danica Filiplič in France Koren — 17.00 Tržaški obiski: Nabrežina — 21.00 Slovenske narodne pesmi.
Ponedeljek, 30. 1.: 18.00 Italijanščina po radiu — 19.00 Znanost in tehnika — 20.00 Športna tribuna — 20.30 »Maria Antoineta’, opera.
Torek, 31. 1.: 18.00 Radijska univerza — 19.00 Za najmlajše — 21.00 Iz filmskega sveta — 22.00 Italijansko sodobno pesništvo.
Sreda, 1. 2.: 18.00 Slovenščina za Slovence — 19.00 Zdravstvena oddaja — 20.30 »Zaljubljena violina’, radijska komedija — 22.00 Stravinsky: »Kralj Ojdip’, opera.
četrtek, 2. 2.: 18.00 Radijska univerza — 19.00 Svet, v katerem živimo.
Petek, 3. 2.: 18.00 Italijanščina po radiu — 19.00 Sola in vzgoja — 21.00 Gospodarstvo in delo — 21.20 Operna glasba.
Sobota, 4. 2.: 13.30 Dobrodošli I — 18.00 Radijska univerza — 20.30 Teden v Italiji — 20.40 Zbor »Slava Klavora" — 21.00 »V hribih’, radijska igra.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05. 6 00, 7.00, 13.00. 15.G0. 17.00, 22.00.
Sobota, 28. januar:
5.00	Dobro jutro — 8.05 Glasba ob delu — 8.55 Za šolarje — 10.40 Angleščina za mladino — 11.00 Po svetu jazza — 11.30 Pionirski tednik — 12.00 Vaški kvintet z Reziko in Sonjo — 12.15 Kmetijski nasveti — 13.50 Od arije do arije — 14.20 Šport in športniki — 14.35 Voščila — 15.40 S knjižnega trga — 16.40 2enski zbor »France Prešeren" iz Kranja — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.45 Okno v svet — 20.00 Narodne in domače za sobotni večer — 21.00 Melodije za prije'en konec tedna.
Nedelja, 29. januar:
6.00	Nedeljski jutranji pozdrav — 7.35 Ansambel narodnih pesmi in plesov »Kolo* iz Beograda — 8.00 Mladinska radijska igra — 9.00 Otroške pesmi — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.30 Slovenski samospevi — 11.45
Zabavni orkester RTV Beograd — 12.00 Voščila — T3.30 Za našo vas — 14.15 Voščila — 16.00 Humoreska tedna
—	17.10 Narodne pesmi — 17.30 Radijska igra — 18.10 Zvočna mavrica — 18.45 Kmečka godba — 20.05 Izberite melodijo tedna — 21.00 O Verdijevem življenju in delu — 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku.
Ponedeljek, 30. januar:
5.00	Dobro jutro — 8.05 »Fantastična prodajalna’, baletna suita — 8.40 Med Beogradom in Moskvo — 9.2C Operne melodije — 10.40 Madrigalni zbor iz Celovca —
11.30	Za otroke — 12.15 Radijska kmečka univerza — 12.25 Popevke — 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce: radio Zagreb — 14.35 Voščila — 15.40 Naši popotniki na tujem — 16.00 Operna glasba — 17.15 Šoferjem na pot — 18.15 Slavni umetniki našega časa — 18.50 Človek in zdravje — 20.00 Glasbeni variete — 20.40 Kulturni globus — 20.55 Festival v Bergenu.
Torek, 31. januar:
5.00	Dobro jutro — 8.05 Izberite melodijo tedna —
8.55	Za šolarje — 10.40 Utrjujte svojo angleščino —
11.00	Novi posnetki svetovnih opernih pevcev — 12.00 Zadovoljni Kranjci — 12.15 Kmetijski nasvoti — 13.30 S Popevkami čez kontinente — 14.05 Za šolarje — 15.40 Iz domače književnosti — 18.20 Metka in Tinček v operi (za mlade ljubitelje glasbe) — 18.45 Izobraževalni obzornik — 20.00 Mali galski pevci — 20.30 Mile Klopčič: Mati, radijska igra — 21.40 Iz filmov in glasbenih revij
—	22.15 Komorni večeri pri Mozartu — 23.05 Po svetu jazza — 23.35 Popevke za lahko noč.
Sreda, 1. februar:
5.00	Dobro jutro — 8.05 Mladina poje — 9.00 Jezikovni pogovori — 10.15 Iz opere »Mefistofoles* — 11.30 Za cicibane —	12.00 Ansambel poljskih pesmi in plesov
,Mazowsze’ — 12.15 Radijska kmečka univerza — 13.30 Skladbe klavirskih virtuozov — 14.05 Za šolarje — 15.45 Radijska univerza — 17.30 Pevka Anica Zubovič — 18.00 Kulturna kronika — 18.20 Peter lljič Čajkovski — 18.45 Stari angleški napevi — 20.00 San Remo 1961 — 20.50 „Kra!ko življenje*, opera — 22.15 Mladim plesalcem.
Četrtek, 2. februar:
5.00____Dobro jutro — 8.05 Glasba ob delu — 8.55 Zc šolarje — 9.25 Revija instrumentov — 11.00 Ruski tečaj za začetnike — 11.20 Od menuota do rapsodije — 12.00 Narodne ob spremljavi harmonike — 12.15 Kmetijski no-svefj __ 12.25 Operne melodije — 13.30 Moški zbor Svo-
bode iz Kopra — 13.45 S citrami po Evropi — 14.35 Voščila — 15.40 Iz svetovne književnosti — 16.00 Take igrajo in pojo v Varšavi —- 16.30 Obisk pri naših solistih in skladateljih — 17.15 Turizem in melodije — 18.00 Matija Bravničar:	»Hlapec Jernej in njegova pravica*,
I.	del — 18.30 Operetni napevi — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 četrkov večer domačih pesmi in napevov
—	20.45 Slovenske založbe v letu 1961 (literarni večer).
Petek, 3. februar:
5.00	Dobro jutro — 8.30 Radi bi vas zabavoli — 9.35 Za mlade ljubitelje glasbe — 10.35 Glasbena ruleta —
II.	00 Operne arije — 11.30 človek in zdravje — 12.00 Partizansko pesmi — 12.15 Radijska kmečka univerza 12.25 Dunajski valčki — 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja — 13.45 Kvintet bratov Avsenik — 14.05 Za šolarje
—	14.35 Iz opere »Olholto* — 15.45 Rodijska univerze
—	16.00 Petkovo glasbeno popoldne — 18.30 V dvo-
ranah Svobod in prosvetnih drušlev — 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled —	20.30 Veliki skladatelji:
Franz Schubert — 21.15 O morju in pomorščakih — 22.15 Godala v noči.