Politični ogled. Avstrijske dežele. V petek, dae 3. febr. je imel uradai liat Ba Duaaji, ,,WieB. Zeit", na čelu določbe, po katerih ate si bili Avstrija ia Nemčija dae 7. oktobra 1879 podali roke v ,,večuo zvezo". Cesarja Fraac Jožef ia Viljem obljubila sta si v BJej sloveaao, da meri pogodba le aa to, uaj se obraai mir v Evropi. Ako pa aapade katero teh držav Rusija, tedaj ste ai dolžui druga drugi priti aa pomoč z vso vojsko iu miru ae skleae aobeaa brez druge. Isti pogoji veljajo tudi zvezi, ki ate jo obe državi laai med seboj aklenili. Zakaj pa se razglašuje sedaj ta zveza? Da ne brez uzroka, to je gotovo, vse drugo še ai jasBO, vsekako pa je to migljaj blizo, da z mečem — V državBem zboru je sedaj v razpravi davek na sladkor; za § 27, kakor ga predlaga vlada, hodilo je trdo ia ao jo Poljaki potegaili z aemškimi liberalci, toda samo ca oko ter še je obveljalo vladi za 7 glasov. Ni dvoma, da obvelja vladi še tudi v ostalib točkab postave. — Verska šola, na katero meri predlog priuca Liechteaeteina. vzbuja Ba vseb straaeb hrup, kar je liberalao ali vsaj cika aa liberalao straa, upije zoper predlog, koaaervativci in poprek, komur še vera ni deveta briga, ajemu pride prav po volji. Se ve. da ae brup liberalcev sliši bolj, prav, kakor da bij6 po prazaem sodu. — Poatave zoper pijaačevanje ne mara obrtnijaki odsek vzeti v preudarek, dobi jo tedaj kak drug odsek v roke. — Kolikor ae sliši, dobiva po aemaki atraai naše, štaj. dežele, prošaja za ver8ko šolo obilo podpisov od zavedaih kmetov, po mestib. pa žal, da ai tako. — Na Koroškem je vsled amrti msgr. Eiaapielerja prazno mesto poslaaca v dež. zbor. Nemaki liberalci ao aa to že opomenili, ko je bil raajci goapod še skorej topel ter ao pokazali na g. kaB. dr. V. Nemca, češ: tega si bodo Sloveaei želeli za po8laaca. Mi ne mialimo, da bi ae bilo to mogoče, a to vemo, da svoje želje Slovenci Bemškim liberalcem Be bodo obesili Ba bos. To ae tem maaj, saj že težko čaka liberalao časaištvo, da plaae na moža, ki misli zasesti mesto pokoja. Einapielerja. — V Beljaku so poatavili bovo kosarao za koBJike ia spomladi še začao zidati drngo, za pešce. — V Ljubljaui aabira ,,pisateljako drustvo" za spomeaik pok. Fr. Levstika. — Oaepaic še ai koaec v Ljubljaai, vendar pa Be mri vsled ajih večje število ljudi. — LjubljaBska čitalaica ima Baročeaih 21 časopiaov, ae ve, da sloveBakih, ki ae pečajo s politiko, Be maajka aobedea. Ali je tudi pri drugih, vaaj večjih čitalnicah tako? — Učaiaa jelaai vrgla a kranjskih gimaazij 19.147 gld. Blizu za 7 tiaoč vee, kakor prejšaje leto. To je storilo vzyišaaje, ki ji ga je aastavil miaiater za uk ia bogočastje. — Sloveaci aa Primorji mislijo si postaviti ,,Narodai dom" v Gorici. To bi bilo gotovo veaelo ib je upaaje, da bode iz te misli še prej ali slej resnica. — Voda iz Soče, reke, ki teče mimo Gorice, se ae priporoča za pitao vodo, v ajej je bojda veliko aesaage. — Obč. svet v Trstu aima srca do slov. okoličaaov ia vsiljuje jim za to, kar le more, lahoue za župaae ali capo di villa. Na srečo pa so okoličaai že dovolj zavedai ter jih tudi to ae vžeae. — Meato Zagreb vzame blizu 2 miljona aa posodo, da si sezida aovih šolskib ia vojaškib poslopij. — Tudi ogerska vlada prireja novo postavo za davek na špirit — aa tisti Mduh", ki daje vkupzvodo nžgaaje aove šege". Bog ji daj srečo ! Vunanje države. Dae 1. februvarija je bilo 300 irakih mož pri sv. Očetu v Rimu. Vzprejeli so jib kaj ljubezujivo ter so jim rekli, da bodo zagovarjali ajih pravice aasproti aaglijski vladi. — Kakor je zaaao, biva tudi Italija v zvezi z Nemčijo iB Avstrijo. Nekaterim pa to ai po volji ter prejm6 sem ter tje ministra Crispija budo za voljo te zveze, toda le-ta jim daje ,,aladke" besede ia vse je v redu. Na mejo poatavi pa Italija le 300.000 mož, če napove Fraucija Nemčiji vojako ia ravBo toliko Nemčija, ako ae sprimete Italija ia Fraacija. — Iz Špaaije pošlje ndružba pisateljev" najbolje apiae sv. Očetu v Rim ter ae zaveže, da ne piše poslej aobea BJeaik udov kaj, kar ae ue atriaja z nauki sv. cerkve. To je pač lepa obljuba, potrebua pa je pri pisateljib še marsikje drugje. — Fraucija gleda jezao Ba Italijo ter aot-e skleaiti z ajo Bove trgovinske pogodbe, dokler ostaae Criapi Ba krmilu. Uzroka ima pač dovolj za to. Fraucija Bima žive duše, da ji pomaga, ako se zaplete v vojsko; se ve\ da je to britko, toda kdo aaj zaupa možem, ki imajo tam vlado v rokab? V republiki še je pač vae Bekam aegotovo. — V ponedeljek, dae 6. februvarija, prišel je kuez Biamarck v nemški drž. zbor ter je povedal, zakaj je treba Nemčiji posojila za vojaštvo. Govoril je mož dolgo ia poslaaci so le pili ajegove besede va-se, toda aa koBCU le niso vedeli, kaj je izrekel glede vojske. Ia prav to bili bi radi izvedeli, posojilo pa so mu dovolili, ne da bi se bilo kaj oporeklo. — Ruski car je v stiski; sam ai za vojsko, ajegovo vojaatvo pa je zabjo, eaako tudi veliko plemeaitašev. Sedaj bode se mu odločiti, kajti razglas pogodbe med Nemčijo ia Avatrijo mu velja, skorej lehko rečemo, za migljaj, aaj se odloči, kaj hoče. Vojska bode mu z Nemčijo iu Avstrijo vkup, nikakor pa samo z eno. — Posojilo 300 milijoaov dobode Ruaija v Belgiji, ravao tam se pogaja aedaj z aekim društvom, aaj ai aapravi fabriko za orožje na Ruskem. Ko 20 let miae, odkupi pa mu jo Ruaija. — Stourdza, miaiater male Rumuaije, je bil v Beroliau in aa Duaaji. Kar je oudi poizvedel, to je bilo se ve\ da za malo Rumuaijo veselo, aibče je ae miali prepustiti Rusiji aa razpolagaaje. — Drugače pa ae godi priacu Ferdiaaadu v Bolgariji. Kaj mu pomaga, če ai pridobiva arca ljudstva, ako pa ae zaa, doklej ga še puste tuje vlade aa rairu? — V Srbiji ima radikalaa straaka ljudstvo za aeboj in torej ga lehko pokliče iz uova aa voliače; sedaj ae tem ležje, ker ao nje možje aa krmilu vlade. — Turčija je v hudi zadregi. ker ae more plačati dolga Rusiji. Sultaa se boji, da zasede Rusija Erzerum, ee ji ae apravi k malu deaarja. To pa bi bil rubež, tega pa še veadarle ne mara sultan! — Ua so bila poročila Italijanov o njih zmagah v Abesiniji kriva, to je človek lehko naprej ugeail, sedaj pa še lebko priatavimo, da pride italijaaaka vojaka aazaj, morebiti že k malu, ae, da ji je bilo treba se6i po me6. Ne, ,.korajže" ai v arcu Italijaaa!