i
i
“Mohar-hisoft” — 2010/5/12 — 14:24 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 13 (1985/1986)
Številka 4
Strani 227–239
Bojan Mohar:
HISOFT PASCAL
Ključne besede: računalništvo, programski jeziki, pascal.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/13/790-Mohar.pdf
c© 1986 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
onrllNO'N',.:n 'il'," __""L I_"'~_
IllS0Ff PASCAL
v prejšnj i štev ilki Preseka smo objavili kratka navod ila za uporabo pascala na
računalniku GOMMODORE 64, za to številko pa smo vam pripravili navo d ila
za uporabo prevajalnika na računaln ikih ZX SPEGTRUM, SHARP in
AMSTRAD .
Prevajalnik za pascal, ki so ga napisali v softversk i h iši Hisoft in nosi ozna-
ko HP4TM, je trenutno najboljši tovrstni izdelek za računaln ike tipa ZX Spec-
t rum (48 K). Razen na Sinclairjevih računalnikih de luje isti prevaja lnik vsaj še
na dveh tipih, ki sta precej razši rjen a tudi pri nas. To so rač unal ni kiSharp se-
rije MZ in raču na l n i ki znamke Amstrad (Schneider) . Izved be na posamezn ih
računalnikih se razlikujejo le v nekaterih nebistven ih malenkostih, zato bo na
tem mestu opisana verzija za ZX Spectrum ravno tako dobro služ ila lastn ikom
Sharpov in Amstradov.
1. Uporaba sistema
K preva jalniku seved a sodi še celoten operac ijski siste m. Z njegovo pomočjo p i-
šemo in spreminjamo programe, pišemo na kaseto in beremo z nje, program
prevedemo, izvedemo itd . Prevaja lnik z dodatki zasede okrog 22 K pomnilni -
škega prostora, ostalo pa imamo na razpolago za izvorni in prevedeni program .
Prevajalnik dobimo na kaseti preveden v strojni jezik (GODE) . Zato je na
začetku dodan poseben basiški program za nalaganje, ki ga naložimo v pomn il-
nik z ukazom
LOA D ""
Ta program v bistvu sestavlja vrstica
LOAD "" GODE: RANDOMIZE USR 24598
Ko je p revaj a ln ik naložen, nam najp rej zastav i tri vprašanja :
Top of RAM?
Top of RAM for 'T'?
Table size?
227
Najbolje je, da vsakič pntrsnerno ENTER. V tem primeru sistem sam določi
vrednosti , po katerih nas je spraševal. Te vrednosti zadostujejo normalnim po-
t rebam.
Po naših odgovorih sistem zapiše znak '>', kar pomeni, da čaka na naše
ukaze . Le-te vpisujemo znak po znak. Pri vnašanju si lahko pomagamo z na-
slednjimi posebnimi tipkami :
ENTER
I\C
AH
Al
Ap
AX
AS
zaključi vrsto
(= tipka CAPS SH 1FT in 1) nas vrne v urejevalnik
(= t ipka DELETE) zbriše zadnji znak
(= tipka CAPS SH IFT in 8) pomik na naslednji tabulator
(= tipka CAPS SH 1FT in 3) omogoči izpis na tiskalniku
(= tipka CAPS SH1FT in 5) zbriše vneseni tekst v tekoči vrsti
(= tipka CAPS SHIFT in presledek) ustavlja izpis
Za vsako od posebnih tipk je najprej navedena oznaka, ki jo bomo uporabljali
v nadaljevanju, v oklepaju pa smo zapisali, katero kombinacijo znakov moramo
pritisniti na tipkovnici ZX Spectruma. V začetku se nahajamo v načinu pisanja
z velikimi črkami. Če želimo preiti na malo abecedo, pritisnemo
CAPS SHIFT in 2
Male črke navadno uporabljamo le v nizih, ker .prevajalnik razlikuje male in ve-
like črke v imenih. Tako na primer imeni A in a predstavljata različni imeni ,
beseda while pa ni isto kot rezervirana beseda WHILE. Kako program vnašamo
in popravljamo, si bomo ogledali v naslednjem razdelku. Zaenkrat si mislimo,
da imamo program že vnesen. Omeniti moramo, da so vrstice programa ošte-
vilčene, tako kot pri basicu. Takoj na začetku povejmo, da vse besede pišemo
znak po znak (npr. FOR). Isto velja tudi za kombinacije znakov, ki so v basicu
dosegljive z eno tipko (>>, <=,<>l.
Upo rabljamo lahko naslednje ukaze:
Ukaz L [list): služi za izpis programa na zaslon . Če je program daljši od enega
zaslona, se po izpisanem polnem ekranu izpisovanje ustavi. Če sedaj pritisnerno
A C, se vrnemo v sistem, ob pritisku na katerokoli drugo t ipko pa se izp is nada-
ljuje . Ukaz L je oblike:
Ln,m
kjer sta n in m celi števili . Pomeni , da se izpi šejo vse vrstice s številkami med n
228
in m. Če prvi parameter nizpustimo, pomeni isto kot n = 1, izpuščeni drugi
parameter m pa pomeni izpis do konca programa. Če napišemo le 'L', se izpiše
cel program.
Ukaz P (put): z njim shranimo program na kaseto. Tam bo zapisan v posebnem
HP4T formatu in ga bomo lahko prebrali le z ukazom G (glej dalje). Določimo
lahko še začetno (n) in končno (rn) številko vrstice, ki naj se shrani. Ukaz je
oblike:
P n, rn, ime
kjer je zadnji parameter zaporedje znakov, ki določijo ime programa na traku.
Navednice v imenu niso potrebne. Primer :
P 1, 100, PROG2
Ukaz G (get): z njim beremo programe, zapisane v obliki HP4T. Ukaz je oblike:
G" ime ali le G
Pri prvi obliki sta vejici obvezni. Ime napišemo brez navednic. V drugem prime-
ru se prebere prvi najdeni program v ustreznem formatu .
Tako med sh ranjevanjem (ukaz P) kot pri branju se med tem, ko računal ­
nik piše oziroma bere, pojavi napis 'Busv ..' , Ukaza P in G sta v pascalovem
sistemu enakovredna ukazoma SAVE in LOAD basicovega operacijskega siste-
ma. Če že imamo napisan del programa, se bo program , prebran z ukazom G,
dodal na koncu in prejšnjega programa ne bomo izgubili.
Med tem, ko ukaz G išče začetek programa, lahko nalaganje prekinemo, če
odtipkamo "c (opomba: spomnimo se, da je to oznaka za CAPS SH 1FT in 1).
Pri ukazih P in G lahko uporabljamo tudi imena oblike m: ime, kjer je m
številka (rnikroltračnika.Tako na pr imer ukaz
P,,2:TEST
shrani na tračnik številka 2 program pod imenom TEST.
Ukaz C (cornpile}: S tem ukazom prevedemo program . Parametri niso potrebni.
Prevajalnik ob prevajanju izp isuje program na zaslon. Izpis lahko zaustav imo ,
če pritisnemo "S. Zatem se lahko s "c vrnemo v urejevalnik, če pa pritisnemo
katerokoli drugo t ipko, se prevajanje in izpisovanje nadaljujeta.
229
Če pr evajal ni k pri prevajanju odkrije napako v programu , se zaust avi in
pod vrstico izp iše znak "l ' na mestu , kjer je odkril napako . Zatem izpiše še šte-
vilko napake. (Na koncu poglavja je seznam napak z opisom .) Če sedaj pritisne-
mo tipko ' E', se prevaj anje konč a , sistem pa skoči v urejeva lnik in že lahko po-
pravljamo vrst ico z napako . S pr itiskom na 'P' preidemo v popravljan je vrstice ,
ki se nahaja neposred no pred vrstico, kjer je b ila odkrita napaka, vse ostale
t ipke pa pomenijo nadal jevanje prevajanja.
Če je bi lo prevaja nje uspešno , se poj avi vpr ašanje
RUN ?
Če odgovorimo z 'V', se prevedeni program ta koj izvede. Osta li odgovori, tudi
'V' , pa nas vrnejo v siste m.
Ukaz R (run) : prevedeni program izvedemo .
Ukaz T (translate): Program se najprej prevede. Če je bilo prevaja nje uspešno ,
se pojavi vprašanje 'OK? '. Odgovor 'V' pomeni , naj se delo nadal juje. Prevedeni
program se najprej zapiše na tisto mesto v pomni lniku, kjer je bi l doslej HP4T
preva jalnik, zatem pa se skupaj s potrebnimi pascalov imi rutinami zap iše na
trak . Pri tem vzame za ime na traku kar ime, ki smo ga nazadnje uporabili v
ukazu 'F' (glej razdelek o urejevalniku). Ta program lahko kasneje naložimo in
poženemo z
LOAD" " CODE : RANDOMIZE USR 24608
Ukaz 'T' uporabimo , ko je program popolnoma končan. Ker se pri tem
prevajalnik v pomnilniku izgubi , ga moramo ponovno naložiti s kasete, če žel i-
mo nadaljevati z delom v pascalu .
Ukaz B (basic): nas vrne v basicov sistem. Če že limo od tod nazaj v pascal , od-
t ipkamo
RANDOMIZE USR 24598
za vrni tev, pr i kater i se naš program v pascalu izgubi, ali
RANDOMIZE USR 24603
če želimo ohraniti svo j program .
230
2. Vgrajeni urejevalnik
Prog ram ima oštevilčene vrstice, tako kot programi v basicu . Vrstico lahko vne-
semo na p rime r t ako , da najp rej napišemo njeno štev ilko, zatem presledek , na-
zad nje pa vrstico pasca lovega pr ograma. Če smo imeli že prej vrst ico z isto šte-
vilko, o bve lja nova . Če t ako j za števi lko pr iti snemo ENTER , se bo ust rezna
vrst ica izb risa la iz programa. Pr i p isanj u in sp reminjanju obstoj ečega prog rama
pa smemo uporab iti več u kazov, ki nam lahko precej olaj šajo delo.
Ukaz I (insert) : je obli ke
ln, m
kjer st a n in m cel i štev ili. Pomen i, da že limo vnašati vrst ice začenši s številko n,
vsaka nas lednj a pa ima za m večjo vrednost. Sistem poskrb i, da se na zaslon av-
tomat ič no zapiše]o številke vrstic , k i so na vrsti za vnašanje . Vrste vpisujemo,
do kler želimo, končamo pa z uporabo kontrolne funkcije "c (= CAPS SHIFT
in 1) .
Ukaz D (delete ): služi za b risanje vrstice . Z
o n,m
zbrišemo vse vrstice od n-te do vključno vrstice s številko m. Za brisanje ene
same vrstice mora biti m = n.
Ukaz M (move): je oblike 'M n, m' . Pomeni, naj se vrstica n prepiše v vrstico m .
Ukaz N [renumber): ima tu di dva parametra :
N n,m
Povzroči, da se vrstice od n dalje ponovno oštevilčijo. Razlika med dvema za-
po rednima vrstama bo m .
Ukaz F (f ind ): ima št ir i pa rametre :
F n, m, f , s
Prva dva st a št evili, k i do ločata območje vrst ic, kje r bo ukaz deloval, zadnja dva
231
pa sta niza. Pomen: v vrsticah, določenih z n in m, iščemo niz f. Če ga najde-
mo, preidemo v popravljanje ustrezne vrstice in tedaj lahko niz f nadomestimo
z nizom s (glej ukaza F in S za popravljanje vrstice).
Ukaz E (edit): je oblike
En
in nas postavi v popravljanje vrstice s številko n . Vrstica se pojavi na ekranu in
lahko jo spreminjamo. Pri tem imamo na voljo več podukazov . Najpomembnej-
ši so naslednji:
presledek:
DELETE:
ENTER
Q
K
Z
F
S
I
x
c
pomik kazalčka za eno mesto naprej .
zbriše znak levo od kazalčka.
končaj s popravljanjern vrste.
(quit) končaj s popravljanjem vrste, vendar ne upošteva]
popravkov.
zbriši znak pod kazalčkom.
zbriši vse znake od kazalčka (vključno) do konca vrste .
poišči niz f iz zadnjega F ukaza.
nadomesti niz f z nizom s (glej ukaz F).
odslej vrivaj vtipkane znake na mestu kazalčka. Šele ko pri-
tisneš ENTER, bodo črke spet dobile pomen podukazov.
pomakne kazalček na konec vrste in avtomatično vključi
vrivanje znakov (glej podukaz I zgoraj).
odslej (do pritiska na ENTE R) naj se vtipkani znaki vpisuje-
jo v vrstico, ki jo popravljamo, vendar tako, da pišemo preko
obstoječegabesedila.
-
3. Razlike s standardnim pascalom
HP4T se v glavnem drži standardov. Pomembnejša odstopanja so naslednja :
datoteke niso implementirane. Ravno tako ni pod programov PUT in
GET. Seveda pa imamo datotek i INPUT in OUTPUT, ki pomenita tipkovnico
oziroma ekran,
ni zapisov z inačicami,
pod programov ne moremo prenašati kot parametre,
tip ALFA ni definiran,
standardnih programov PACK, UNPACK, DISPOSE ni. Namesto
zadnjega lahko uporabimo MARK in RELEASE .
232
4. Združljivost tipov
Recimo, d a im amo v programu naslednjo dek laracij o:
VAR A, B
C
A RRA Y [ 1..10] OF REAL;
ARRAY [ 1..10] OF REAL;
Potem st a A in B istega t ipa, A in C pa ne (v st rogem smi slu, k i ga podpira t udi
HP4T ). Večina prevajaln ik ov za pascal gornjega prime ra ne bi razumela tako
strogo ko t Hisoftov pascal.
V enakem, strogem smislu je razumljena združlj ivost vseh tipov, k i v svoj i
def inicij i vsebuj ejo A RRA Y ali RECORD.
5. Nekateri dodat ni podprogram i
Sestavlj alc i Hisoft pascala so se potrudili in standardnim podprogramom dodal i
še več novi h. Nek ate re, na primer f unkcijo za računanje tangensa kota , lahko
enostav no izraz imo s standardnimi podprogrami , mnogi pa so tak i, da j ih začet­
niki gotovo ne bodo potrebovali . Teh podprogramov t u ne bomo opisoval i.
Omenil i bomo le najpomembnejše.
Funkc ija INCH vrne znak ,ki je bil pr itisnjen na tipkovnici . Če nismo pri-
t isni li nobene tipke, vrne CHR(OI. Na primer:
REPEAT CH := INCH UNTI L CH <> CHR(O ) ;
čaka, da priti snemo kat ero kol i t ipko . Po pri tisku ja ustrezni znak shranjen v
spremen Ijivki CH.
Funkcija FRAC(X) vrne neceli del realnega št evi la X .
Za gener iranje sl učajnih števil imamo na voljo funkcijo RANDOM, ki je
brez paramet rov . Njen rezul t at je naključno celo število med O in 255. Omeniti
mo ramo, da t a generato r slučajnih števi l ni ravno najboljši za profesionalne
prog rame, bo pa do vo lj do ber za učenje ali za pisanje igric.
Za delo s kazal ci služi ta prava podproqrarna MARK(P) in RELEASE(P).
Prvi shr ani naslov vrha sklada v kazalec P. Sklad se širi pr i dinamični upo rabi
pomni lnik a s pomočjo podprograma NEW. Če kasneje napravimo
RELEASE (P) z ist im in medtem nespremenjen im kazalcem P, se sklad zmanjša
do nivo ja ob č asu , ko je bil napravlj en MARK(P) .
Omenimo še nekaj podprogramav, ki bodo uporabni le pri vtikanju v raču -
233
nalnikov sistem. Podprogram paKE (naslov, vrednost) in funkcija PEEK (na-
slov, tip) sta podobna kot v basicu . Pri PEEK moramo dodati ime tipa, odvisno
od tega, kakšen rezultat želimo. Če ima tip v svoji predstavitvi več kot en zlog,
se vzamejo še vrednostiv zaporednih celicah od danega naslova dalje.
Podprogram INLlNE (Cl, C2, ... ) ima poljubno mnogo parametrov, ki po-
menijo celoštevilske vrednosti ukazov v strojnem jeziku, ki naj se na tem mestu
vstavijo v prevedeni program.
Podprogram OUT (vrata, znak) izpiše znak na izhodna vrata z dano števil-
ko.
Datoteke nam delno nadomeščataukaza
TOUT (ime datoteke, začetek, velikost)
za izpis na trak in
TIN (ime datoteke, začetek)
za branje zapisa, predhodno napravljenega s TOUT. Ime datoteke je tipa
ARRAY [1..8] OF CHAR, začetek pa je celo število, ki pomeni naslov v
pomnilniku, od koder se pričnejo jemati zlogi, ki se s TOUT izpisujejo na
trak . Pri tem nam prideta zelo prav funkciji ADDR(v) in SIZE(v), ki nam vrne-
ta začetni naslov in velikost prostora v pomnilniku, ki pripada spremenijivki v.
Pri TIN pa se vrednosti s traku začnejo vpisovati v pomnilnik na naslovu zače­
tek. Tretji parameter pri TOUT pove, koliko zaporednih zlogov naj se zapiše na
trak .
6. Dodatek - želvina grafika
Skupaj s prevaja lnikom lahko dobimo še paket podprogramov , ki omogoča
delo v grafiki visoke ločljivosti. Sistem risanja je t .i. želvina grafi ka, kot jo
poznamo iz jezika LOGO.
Če so podprogrami zapisani na kaseti takoj za HP prevajalnikom, napravi-
mo naslednje. Po nalaganju prevajalnika ustavimo kaseto, zatem pa zahtevamo,
da sistem naloži podprograme:
G" TURTLE ali samo G
Naloženi del programa navadno zasede vrstice s številkami od 10 do 1350, od -
visno od verzije, ki jo imamo . Če ga želimo izvajati, ga moramo najprej dopol-
234
niti do popolnega programa. V vrsticah 1 - 9 vpišemo glavo programa, dekla-
racije konstant, tipov in spremenljivk. Tudi če naš program nima svojih spre-
menljivk, moramo napisati vsaj simbol VAR, ker so v vrstici 10 paketa
TURTLE deklarirane nekatere globalne spremenljivke, ki sodijo v deklaracije
spremenljivk. Na koncu, v vrsticah od 1360 dalje, pa dodamo še svoje pod pro -
grame in seveda glavni program. Ob zaključku tega razdelka, ko bomo sestavi-
li dva zgleda, bomo zapisali le dodatne vrstice, ki jih moramo sami vnesti.
Pri grafiki visoke ločljivosti je zaslon razdeljen na 256 x 176 točk . Vsaka
točka ima koorditati (x, Y), kjer x pomeni oddaljenost od levega, y pa razdaljo
od zgornjega roba. Gornji levi vogal ima koordinati (0,0). sredina ekrana pa
(127, 87). Pri želvini grafiki si lahko predstavljamo, da je na takem ekranu v
neki točki majhna želva, ki se lahko premika sem ter tja. Pri vsakem pomiku ta
želva za seboj pusti sled - narisano črto. S pomikanjem v različnih smereh lah-
ko taka živalea nariše vse mogoče slike.
Pod programi dodatka TU RTLE opisujejo želvo s štirimi parametri . To so
štiri globalne spremenljivke, ki so deklarirane povsem na začetku paketa:
I
XCOR in YCOR: v teh spremenljivkah sta shranjeni koordinati mesta,
kjer se nahaja želva. Tako lahko z:
XCOR := O; YCOR := O
postavimo želvo v zgornji levi kot .
HEADING: je realna vrednost,ki določa smer (v kotnih stopinjah). kamor
je obrnjena želva . Vrednost O pomeni vzhod (to je smer od leve proti desni),
vrednost 90 pa sever (navzgor). I .
PEN STATUS: določa stanje 'peresa'. Ce ima ta spremenljivka vrednost O,
je pero spuščeno in pri premikanjul bo želva risala črto. Če pa je 1, je pero dvi-
gnjeno in želva za seboj ne pušča sledi.
Pri programiranju nam ni treba skrbeti za vrednost i zgornjih količin . Za
njihovo spreminjanje imamo na volj6 podprograme. Oglejmo si jih.
TURTlE: postavi želvo na sre~ino ekrana in ji da smer od leve proti desni.
I
Pero je spuš čene, ekran moder, črte pa bodo rumene . Navadno ta podprogram
pokličemo na začetku programa. I
SETXY lx, y: REAL): postavi želvo na točko (x, y).
SETHD (a: REAL): definira smer želve (HEADING) .
PENUP: dvigne pero.
PENDOWN (c: INTEGER) : spusti pero in določi barvo č rt [c).
INK (c: INTEGER): določi barvo peresa. '
PAPER Ic: INTEGER): določi barvo ozadja.
2.35
FWD Id: REAL): ta podprogram pomakne želvo za d enot v smeri, kamor
želva trenutno gleda. Če je pero spuščeno, se pri tem nariše črta .
BACK (d: REAL): pomik naza j za d enot. Smer želve se pri tem ne spre-
meni.
TURN la: REAL): zasuk želve za a stopinj v levo.
LEFT (a: REAL): isto kot TURN(a) .
RIGHT (a: REAL): isto kot LEFT (-al.
VECTOR (a, d: REAL): najprej postavi želvo v smeri a, zatem pa jo po-
makne za d enot. Ekvivalentno z SETHD (a); FWD (d) .
ARCR (r: REAL; a: INTEGER): želva se s tem ukazom pomakne po loku
(in ne po ravni črti) kroga velikosti r (r= rr=3.14159 .. . pomen i,dajepolmer
kroga enak 180 enot) . Dolžina loka, ki ga pri tem opiše želva, je enaka a, merje-
no v stopinjah kota, ki ga določa lok s središčem kroga . Lok se začne r isati v
smeri, kamor trenutno gleda želva, in v smeri, nasprotni smeri urinega kazalca.
Primer: če žel imo nar isati krog polmera R s središčem v točki (X, YI. lahko na-
pravimo naslednje :
SETXY (X, Y + R); {postavimo želvo na krožnico ]
SETHD (90) ; [želve obrnemo v smeri tangente i
ARes (R* 3 .14159 / 180,360)
Na koncu je želva obrnjena navzgor.
COPY: prenese sliko z ekrana na ZX tiskalnik.
Obstajajo še podprogrami PLOT, LINE, SPOUT, ki so podobni ustreznim
basicovim uk azom in jih ne bomo op isovali .
Za konec si oglejmo še dva zgleda. Prvi program sestavi zanimiv lik iz kva-
dratov. Pri N = 4 je ta lik videti kot okno, pri večjih vrednostih pa kot nekak-
šna rozeta.
PROGRAM zasukanikvadrati;
2 {nariši N kvadratov s skupno točko}
3 VAR N, 1: INTEGER;
4 ALFA: REAL;
10 .
20
vrst ice paketa TU RT LE
1350 ..
1400 PROCEDURE KVADRAT (A: REAL) ;
236
1410 {Žeiva prehodi kvadrat s stranico A }
1420 BEGIN FWD(A) ; TURN (90); FWD(A); TURN (90);
1430 FWD(A); TURN (90); FWD(A) ; TURN (9Ol.;
1440 END;
1500 BEGIN {glavni program \
1510 WRITE ('Vnesi stevilo kvadratov: ');
1520 READ(N);
1530 ALFA:= 3601N ;
1540 TURTLE ; {postavi želvo na sredino]
1550 FOR 1:= 1 TO N DO BEGIN
1560 KVADRAT (50) ; TURN (ALFA)
1570 END
1580 END.
Drugi program pa nam bo pokazal , kako narišemo kvadratno "spiralo" ,
Zaradi enostavnost i je zgled sestavljen tako, da program riše, dokler se ne usta-
vi, ker črte padejo iz zaslona.
PROGRAM spirala ;
2 {risanje kvadratne spirale ]
3 VAR D: INTEGER;
1400 BEGIN {glavni program 3
1410 D := O;
1420 TURTLE;
1430 WHILE TRUE DO BEGIN
1440 D :=D+5;
1450 FWD (D);
1460 TURN (90)
1470 END
1480 END .
Na naslednji strani je v razdelku
7. Seznam napak pri prevajanju
237
1. Preveliko števil o
2. Manjka podpičje
3. Nedeklarirana spremenlj ivka
4. Tu mo ra biti ime
5. Uporab i '= ' namesto ' :=' v deklaraciji
konstant
6. M anjka '= '
7. To ime ne sme stat i na z ačetku stavka
8. Manjka ' := '
9 . Manj ka '1'
10. Napačen t ip
11. Manjka ':
12. Moral bi biti faktor
13. Morala b i biti konstant a
14. To ime ni kons tanta
15. Manjka THEN '
16. Manjka '00'
17. Manjka TO' ali 'OOWNTO'
18. Man jka '('
19. Izr aza tega tipa se ne d a izpis ati
20 . Manjka 'OF '
21. Manj ka '.
22 . Manjka ':'
23. Manjka 'PROGRA M '
24 . Tu m ora bi ti sprernenlj ivk a, ker je var
parameter
25 . Manjka 'SEGIN'
26. Pri READ mo ra biti spremenl j ivka
27 . Izrazov tega tipa ne moremo primerjati
28 . Mora b iti tip INTEGER ali REAL
29 . Spremenljivke tega t ipa se ne da pre -
brati .
30 . To ime ni tip
31 . Pričakovan eksponent v realnem številu
32 . Pričakovan skalarn i in ne številsk i izraz
33. Prazen niz ni dovoljen (uporabi
CHR(O))
34. Manjka T
35 . M anjka T
36 . Indeksi morajo b iti skalarnega ti pa
37 . Manjka'.:
38. Pr i deklaraciji tabele manjka T ali '; '
39 . Spodnja meja j e večja od zgornje
40. Prevel ike množice (več kot 256 elem.l
4 1. T ip funkcije mora b iti definiran z imenom tipa
42 . V množici manj ka': ali T
43. V m nožici manjka ... . al i '. ali T
44 . T ip paramet ra mora biti def ini ran z imenom t ip a
45 . Prazna m nožica ne sme biti prvi f aktor v tem izrazu
46 . Manjka skalarna vrednost (lah ko tudi REAL)
47 . Man jka ord in alna vrednost (brez REAL)
48 . Teh množic ne mo remo primerjati
49 . Z znakoma '<' in "> ' ne moremo primerjati množic
50 . Manj ka 'FORWARO' , ' LA SEL ', 'CONSr. ·VAR·. TYPE' ali 'SEG IN '
51 . Tu mora biti šest najst iško število
52 . Množice ne moremo vpisati v spom in z ukazom POKE
53 . Tabela prevelika (ve čja kot 64Kl
54 . V deklaraciji zap isa manjka 'EN O' ali ' ;'
55. Tu bi mo ralo bit i ime polja v zapi su
56 . Za WITH mora bit i spremenlj ivk a
57 . Sp remenlj ivka v stavku WIT H mora bi t i zapi s
58 . Ime polja ni v stavku WITH
59 . Za simbolom 'LASE L' mora bit i nepredznačeno celo števi lo
60. Za 'GOTO' mora b iti nepredznačeno celo število
61 . Ozn aka je na napačnem nivoju
62 . Nedeklarirana ozna ka
63. Parameter podprograma SIZE mora biti spremenlj ivka
64. Kazalca lahko primerj amo le z '= ' ali '< ">'
67 . Format za izpis celega števi la je e:n ali e:n :H
68. V nizu ne sme biti znak za ko nec vr ste
69 . Parameter pri NEW , M A RK in RE LEASE mora bi ti kazalec
70. Parameter podprog rama AOOR mora b iti spremen lj ivka
238