Poštnina plačana v gotovini KATOLIŠKI Sp»d. im abbon. post. » II Grupp« Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410 Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100 Leto II. - Štev. 18 Gorica - 3. maja 1950 - Trst Izhaja vsako sredo Nedemokratični demokrati Trst, zadnje dni aprila 19.10 V ospredju zanimanja svetovna javnosti je spet vprašanje Svobodnega tržaškega ozemlja. Ne moremo mimo ugotovitve, da je tudi danes, kakor je bilo to že tolikokrat v zgodovini, slovenska zemlja in slovenski svet drobiž, s katerim hočejo velike države poravnati medsebojne spore in medsebojna obračunavanja. Ugotovitve velikih Ko so države pripravljale mirovno pogodbo po končani vojni, je prišlo v Trst precej zastopnikov različnih držav, da so si ogledali resnično stanje tega o-zemlja. Ti zastopniki so ugotovili, da je zelo težko potegniti pravično mejo in so se zato končno odločili, naj bo ustvarjeno Svobodno tržaško ozemlje. Poleg vsega drugega so ti odposlanci tudi spoznali, da žive tu tudi Slovenci, ki govorijo svoj jezik, da ima ta narod svojo kulturo in svojo narodno preteklost in da je njegova zgodovina dolg in neprestan boj za obstanek narodne posebnosti. Na podlagi vsega tega so tudi predlagali in končno sprejeli, naj vlada tu popolnu enakopravnost med Slovenci in Italijani. Spoznanje in praksa Pošteno in povsem naravno bi bilo, da bi to spoznanje prenesli v prakso. Tu — tako pravijo — mirovna pogodba še ni stopila v veljavo. To je za sedanjo oblast razlog, da popolnoma prezira pravice Slovencev. Da dela povsem drugače, kakor pa so spoznali odposlanci velikih narodov. Ce mirovna pogodba še ni v veljavi, zato še ni rečeno, da je treba zatreti tu vsako slovensko narodno življenje do tedaj, ko naj bi mirovna pogodba prinesla tudi Slovencem enakopravnost. Razen slovenskih šol (ki pa jih tudi okrnjujejo), nismo dobili Slovenci prav ničesar na tem ozemlju. Demokratičnost Italije V Italiji vlada danes vlada različnih demokratičnih strank in ministri in poslanci zutrjujejo, da ni več nikjer fašizma, ampak popolna demokracija. Demokratične Italije pa da se ni treba nikomur bati. Vse to naj še dalje govore in naj besedam verjamejo Italijani. Slovenci pa imamo pre-boguto skušnjo 25. let in skušnjo kratkih let po vojni, da se vse stranke in vsi ministri niso v razmerju do Slovencev prav nič spremenili. Kaj in kakšne narodne pravice je dala ta velika demokracija Slovencem v Gorici in v Beneški Sloveniji? In kakšne pravice priznavajo italijanski mestini očetje v Trstu slovenskim tržaškim meščanom? In kako delajo italijanski uradniki po uradih, ki so pod nadzorstvom zaveznikov, kako delajo s Slovenci? Nesramno in zlobno jih zapostavljajo, pošiljajo od enega urada v drugega. In nazadnje Slovenec ne doseže ničesar. To je tista demokracija, ki se nadaljuje od dučeja naprej. Ne mešetarite s Trstom! Danes, ko so zavezniki tu, delajo že tako. Kako bi delali jutri z nami? Zato pa ne verjamemo Slovenci več nobenim besedam. Naj se torej nihče več ne čudi, če z vso doslednostjo zahtevamo uveljavljenje mirovne pogodbe vsaj v tem, da se da Slovencem popolna enakopravnost. Ne mešetarite več s slovensko zemljo! V mednarodnih krogih govore o Trstu v zvezi z Jugoslavijo in o Trstu v zvezi z Italijo. Toda na Tržaškem prebivajo Slovenci in Slovenci so življenjsko zainteresirani na tem ozemlju. Za Slovence ni važno, kakšne izjave daje o Trstu kak Srb ali Bolgar. Za te južne Slovane Trst ni morda vazen, ker imajo druga pristanišča. Za Slovence pa je življenjske važnosti. Demokrati in demokracija Slovenci smo vedno gledali v zapadne zaveznike kot v vzor demokracije in v poroštvo boljšega življenja. Med vojno smo nastavljali uho na obvestila zavezniških radijskih postaj in smo verovali v svobodo, ki bo prišla z zavezniškimi armadami. Naj se nam danes zavezniki ne čudijo, če smo nad njimi popolnoma razočarani. Trst ponujajo spet Italiji, Grozeča nevarnost Na zaključnem sestanku društva lastnikov ameriških časnikov je imel ameriški zunanji minister Acheson velik govor, v katerem je opozoril ameriški narod, da grozi njemu in vsemu omikanemu svetu nevarnost sovjetskemu boljševizma. Minister je med drugim dejal: Grozi nam nevarnost, to trdim 3 vso resnostjo in resničnostjo, nevarnost grozi ne le naši državi, ampak omiki, v kateri živimo in vsemu fizičnemu okolju, v katerem more omika živeti. V Združenih državah sla se ohranili svoboda in različnost na-tiranja, ker smo gojili ter sprejeli in izvajali tretjo idejo, to je «trpnost. Mi izpovedujemo in verujemo v stavek: Moja svoboda in moja pravica do drugačnega ntišljenja je odvisna od tvoje svobode in pravice do drugačnega mišljenja. Določneje je o nevarnosti govori minister Acheson, ko je dejal: Nevarnost prihaja iz sistema, ki zanika sleherno predpostavko, hi je za nas veljavna. Sovjetski komunizem ne dovoljuje idejne raznolikosti. Ta nauk pravi, da svoboda zlo. Trdi, (la so zlo- činici tisti ljudje, ki uživajo svobodo mišljenja, ljudje, ki se drznejo kreniti od nauka, katerega je določil Kremelj v Moskvi. Takšne ljudi vrže za zapahnjena okna ali jih obsodi na smrt. Ko je govoril minister o vseli pripravah Sovjetske zveze, je dejal: Komunisti širijo prepričanje, da smo obdani od komunističnega sveta, ker pričakujejo, da nas bo to zmedlo, da se bodo nekateri ljudje odločili za eno smer, drugi za drugo in da bodo Združene države tako razdvojene. Ljudje v Kremlju pa imajo še nek drug jušen cilj, to je prenesti ležišče produktivne sile na svetu. Danes je to ležišče njim močno v škodo, ne bi bilo pa tako, če bi mogli dobiti oblast v zahodni Evropi in na Japonskem. Potem, ko ponovno govori o nevarnosti, kliče minister k naslednjim akcijam: Najprej moramo pokazati, da je naša vera v svobodo resnično goreča in borbena vera. Uporabiti moramo vsa sredstva, da bomo ponesli vrednoto svobode na vse štiri konce sveta. Skrbeti moramo za našo obrambo. Poleg vere in propagande in obrambe je potrebno, da spravimo vse te stvari v vsakdanje življenje stotin milijonov ljudi, ki živijo v tem našem svobodnem svetu. (S to dejavnostjo v zvezi govori o gospodarski pomoči in obnovi). Peta točka dejavnosti je na polil ičnem področju. Kot zadnjo točko dejavnosti navaja Acheson še vedno možnost sporazuma, a pri tem takoj poudari: O nikakem sporazumu ali približanju k sporazumu ne moremo govoriti vse dotlej, dokler ne bo odpravljena ideja napada. Beseda »napadu, pa vključuje ne le vojaški napad, ampak tudi propagandno vojno in tajno izpodkopavanje svobodnih držav od znotraj. Slovenci, ki smo sami občutili in dan za dnem okušamo komunistično nasilje, samo želimo, da bi to veliko moro sedanjega časa čiinprej spoznal ves ameriški narod in da bi Združene države vse storile, da bi na svetu in tako tudi Slovencem zavladala tako pričakovana resnična svoboda. včerajšnji svoji sovražnici, tu pa Slovencem ne priznavajo nobenih osnovnih narodnih pravic. Ne bomo zapisali preveč, če rečemo, da so to, kar dajejo danes zavezniki Slovencem, dali celo Nemci med vojno: dali so šolo in radio. Na nekaterih področjih so priznali celo nacisti Slovencem več narodnih pravic kot jih danes ZVU. Kako bi ne bili zaradi vsega tega Slovenci razočarani? Zelo malo je tudi mogoče razumeti dosledno preziranje slovenskih katoliških organizacij in njihovih pro- šenj. Vse to postopanje maje vero našega naroda v besedo demokracija, kakor smo jo vedno pojmovali. Da nam ne bo kdo dejal, da svet ni vedel za teptanje osnovnih pravic našega naroda, bomo nadaljevali s spomenicami in pojasnili v mednarodni svet. Vsi Slovenci pa bodimo strnjeni in verujmo v zmago kot smo verovali vedno. Samo zaradi te velike vere nas ni nihče do danes mogel zbrisati z zemlje. Tudi v bodoče nas ne bo! H ■ I ■ I M Bivši vojaški guverner Združenih držav v Nemčiji, general Lucius D. Clay, je sprožil predlog, da zgradijo Združene države »duhovni zračni most«., ki naj okrepi svobodne narode na svetu in pomaga preprečiti novo vojno. Ta predlog je stavil Clay, ko je sprejel predsedstvo gibanja »križarske vojne za miru, katero je začel nNarodni odbor za svobodno Evropo«. Z drugimi besedami povedano: >,Narodni odbor zu svobodno Evropo« je napovedal križarsko vojno za mir pod novim predsednikom — generalom Clayjem. To gibanje ima za cilj boj za resnico, v katerem naj se z ameriško vlado združijo ameriški državljani in skupno pobijajo sovjetsko propagando. »Narodni odbor za svobodno Evropo«, je ustanovila lansko leto. skupina odličnih ameriških državljanov z namenom, da bi pospeševali ameriško stvar s sedanjem ideološkem sporu. Odhor, kot zasebna organizacija, uživa podporo zunanjega ministrstva in je položil temelje za močno in dobro premišljeno borbo, ki naj osvetli narodom vzhodne Evrope, kakšni so ameriški cilji in želje. Najnovejši uspeh je odbor dosegel, ko je pridobil za svojo stvar in za popolno sodelovanje bivšega ameriškega poveljnika v Berlinu, generala Lucija Clayja. General se je odpovedal donosnim ponudbam v zasebni industriji ter je sklenil, da se posveti odboru, ki bo vabil ameriški narod naj denarno in moralno podpre to, kar general imenuje nkrižarsko vojno za duhovni letalski most.a Kot znano sodeluje v »Narodnem odboru za svobodno Evropo« tudi dr. Miha Krek, predsednik Slov. narodnega odbora. 0 NEMŠKEM NACIONALIZMU Visoki komisar Združenih držav v Nemčiji, John McCloy, meni, da je nemški nacionalizem »sila, s katero je treba vedno bolj računati, da pa danes še ne pomeni v zahodni Nemčiji večje neposredne nevarnosti.« V spremnem pismu k svojemu prvemu poročilu o delu zasedbenih sil v zadnjem tromesečju I. 1949 piše McCloy, da so »postale nacionalizem in nacionalistične skupine bolj aktivne in glasne kot je bilo ob času popolnega vojaškega nadzorstva.« Pismo je naslovljeno na zunanjega ministra Achesona in u-pravnika gospodarskega sodelovanja Hoffmana. McCloy trdi, da so Nemci pripravljeni se vedno bolj združiti z zahodno Evropo in da stopa nemška zvezna republika vedno bolj v stik z zunanjim svetom in z zahodnimi demokratičnimi narodi. O Berlinu navaja poročilo: »Znani cilj nemškega komunizma je, polastiti se Berlina, ki kot okno na vzhod stalno moti komuniste. Nemški narod in zar hodni zavezniki pa so odločeni ohraniti to predstražo demokracije.« McCloy navaja, da je morala zahodnega Berlina dobra, kljub »močnemu političnemu in gospodarskemu pritisku od vzhoda, ki je znatno povečal berlinske finančne težave.« Poročilo navaja dalje, da so Nemci v splošnem sprejemljivi za zahodno demokracijo in svobodo. Italijanski admiral v Ameriki V Združene države je prispel na tritedenski uradni obisk i« ogled ameriških pomorskih naprav admiral Emilio Ferreri, načelnik generalnega štaba italijanske mornarice. Ob prihoda ga je sprejel admiral Forrest P. Sherman, načelnik ameriških pomorskih operacij. Ferreri je prvi italijanski admiral, ki je obiskal Združene države po drugi svetovni vojni. ČETRTA NEDELJA PO VELIKI NOČI Berilo iz lista sv. apostola Jakoba (Jak 1,17-21) Preljubi! Vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgo-( raj in prihaja od Očeta luči, pri katerem ni premembe ne sence menjave. Radovoljno nas je rodil z besedo resnice, da bi bili nekakšna prvina njegovih stvari. Veste, preljubi moji bratje: Vsak človek bodi hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za jezo. Kajti človekova jeza ne vrši božje pravice. Zato odpravite vso nečednost in vsak izrastek malopridnosti in sprejmite v krotkosti vsajeno besedo, ki more rešiti vaše duše. Iz svetega evangelija po Janezu (Jan 16,5-14) Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Odhajam k njemu, ki me je poslal, in nihče izmed vas me ne vpraša: »Kam greš?u Ampak, ker sem vam to povedal, je žalost napolnila vaše srce. Ali resnico vam govorim: za vas je dobro, da grem. Zakaj, če ne odidem, Tolažnik ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal. In ko pride on, bo prepričal svet o grehu in o pravičnosti in o sodbi; o grehu, ker v me ne verujejo: o pravičnosti. ker grem k Očetu in me ne boste več videli; o sodbi pa, ker je vladar tega sveta že obsojen. Še mnogo vam imam govoriti, a zdaj bi še ne mogli nositi. Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo učil popolne resnice; ne bo namreč govoril sam od sebe, temveč, kar bo slišal, bo govoril in prihodnje reči vam bo oznanjal. On bo mene poveličeval, ker bo iz mojega jemal in vam oznanjal. Vse, kar ima Oče, je moje, zato sem rekel, da bo iz mojega jemal in vam oznanjal. DOBROTA Berilo četrte povelikonočne nedelje je tako lepo, da bi bilo škoda iti mimo. Nasveti apotola Jakoba so krepki in jasni. Vsak dober dar prihaja od Očeta luči! — Bog je ljubezen in dobrota sama. To svojo dobroto razkriva z ustvarjenjem sveta, z obljubo odrešenika, z odrešenjem. Hoče, da vse stvari in zlasti ljudje uživajo in občutijo njegovo dobroto. — Spomladi se včasih ustavimo ob češnji, ki je spremenjena v en sam velik cvet. Občudujemo in uživamo to lepoto. Oči naravnost pijejo. Glejte, ta cvetoča češnja je izraz božje dobrote. Bog jo je pripravil, da bo razveselila naše oko in bomo kasneje uživali njene sadove. — Ljubitelji planin se radi vzpenjajo na visoke vrhove. Od tam se jim odpre čudovit razgled daleč naokrog. To je tako doživetje, da človek v hipu pozabi na dolgo in naporno pot. Tudi to lepoto je pripravila ljudem božja dobrota! Vsak dober dar prihaja od 0-četa luči! Celo za trpljenjem in preizkušnjami se skriva božja dobrota, nam večkrat nerazumljiva. Mi smo ustvarjeni po božji podobi. Zato mora biti v nas dobrota, saj je Bog del svoje dobrote položil v človeka. Razodeva se v sočutju, v ljubezni do bližnjega, v delili usmiljenja in še na 31* 'f»l«srel * svefnalt Na četrto povelikonočno nedeljo, 7. maja, bo sv. oče med slovesnimi obredi kanonizacije oklical za svetnika blaženega Clareta, ustanovitelja kongregacije misijonarjev - sinov Marijinega brezmadežnega srca, ki ima svojo postojanko tudi na slovenskem ozemlju, v Trstu. K njej pripada tudi več primorskih Slovencev, katerim pa, žal, do sedaj še ni bilo omogočeno apostolsko delovanje med svojimi tržaškimi rojaki. Pater Claret je po vsem svojem bistvu apostol in to moderen apostol, kakor ga je nazval papež Pij XI. Apostolat je edini razlog njegovega življenja in v ta namen je porabil vsako sredstvo, naj si bo živa beseda ali delitev zakramentov, knjiga ali časopis, verska društva, izobraževalne organizacije, socialne ustanove. Značilna zasluga Clareta je v tem, da je znal v srečni zvezi združiti apostolat besede, dejanja, dušnopastirskega delovanja s silno obsežnim, neutrudnim, genijalnim širjenjem knjige, časopisa, letaka. Božja previdnost je vodila apostolsko oblikovanje blaženega Clareta. Bil je delavec, semeniščnik, kaplan, novic v družbi Jezusovi, ljudski misijonar v Katalaniji in na Kanarskih otokih, nadškof v Ameriki, kraljev spovednik v Madridu. Vzporedno se je ra/šjrjalo poprišče njegovega apostolata; iz delavnice na se-meiM.nče, iz semenišča na župnijo, iz župnije na pokrajino, iz j osrajine na vso domovino, iz Španije na ameriško celino, iz Ameriki- na Evropo, na ves svet. Zadnje torišče njegovega apostolata je bila vesoljna cerkev, predstavljena na vatikanskem zboru. 'Jam je s svojo bogodano jasnostjo pojasnjeval prvenstvene pravice Kristusovega namestnika, ko je pred zbranimi koncilskimi očeti dokazoval pristnost njegovega poslanstva z istimi znaki, ki jil) je i avajal sveti Pavel kot poroštvo svojemu posla n ju s »Znake Jezusa i.ristusa nosim na svojem telesu«. Da bi oveku il svoj apostolat, je utemeljil vrsto najrazlie-n -j i1! stanov: kongregacijo misijonarjev - sinov Marijinega brezmadežnega srca in kongregacijo redovnic Brezmadežne za vzgojo otrok. Zamislil še dvoje drugih nadvse pomembnih ustanov: družijo ;'dovnic, ki ostanejo in žive na domu, in družbo svetnih (V! • \ ov, ki žive v skupnem življenju. Ustanovil je -emenisčc zn ■ i Indije, in Versko knjigarno, ki jo je začel v Barceloni, iz kale, je poplavil z dobrim tiskom Španijo in latinsko Ameriko. 1..01 -ocialno čuteč škof je ustanavljal hranilnice po župnijah svoje oiije in je dal pobudo za ustanovitev vzornega poljedelskega i • ruta »Grenja«, kjer se je učila umnega kmetijstva vsa Kuba. i n vsem tem mnogovrstnem apostolatu pa je bil velik asket, polr • in so prepričani, da z 'stavnimi metodami ne bodo mii)’;' i ničesar več pridobiti. V sled tega so se vrnili na nepo-nastope. Stvari So prišle i >!•(■> >Meč, da francoski komu-vedno bol i odkri-' t i ' Me ki so dolžni izka- ■ ■’! ; • SO «V'M' ki zvezi in ■ v korist borijo, lični pisatelj ie > :e Sovjetska zveza movina, Francija pa bivališče. 0 Soviči-” le njej komuni-n >i, da 'lova do- 1 njihovo Kaj naj stori na vse to francoska vlada? — Ugledna londonska »Times« odgovarja: »Fran- coska vlada bi želela kakor druge prave demokratične vlade —- nadaljevati s svojo popolnoma umevno politiko, ki daj' komunistom vse politične svoboščine, medtem ko kaznuje in ovira tiste njihove posameznike, ki kr-i-jo zakon. Preko te točke pa vlada ne more. Odgovor na lo vprašanje morajo dati voditelji, ki določajo taktiko komunistične partije in odkrito skušajo vreči režim, ki jim daje svobodo, da ga lahko napadajo. Toda je neka meja, preko katere državljani demokracije ne morejo, ne da bi škodili demokraciji sami. Če bodo francoski komunisti ■e nadalje vztrajno kršili lo mejo ter bodo zlorabljali svobodo, ki jim jo daje vlada, tedaj bo morala ta izdati strožje ukrepe proti odkritim sovražnikom francoske demokratične države. Kulturni obzornik II. Slov. kulturni večer v Trstu Vloga Slovencev v tržaškem gospo* darskem življenju Pod tem naslovom je ravnatelj dr. Vladimir Turina osvetlil v s v o« jem zanimivem predavanju obširno udejstvovanje Slovencev v tržaškem gospodarstvu. Slovenci — je pouda« ril predavatelj —■ smo na tem ozem« lju že 1300 let. Sprva so se naši predniki naselili prav do mestnega obzidja Trsta, potem pa so pod ugodnejšimi razmerami prišli tudi v samo mesto, kjer so tik pred prvo svetovno vojno nastopili v vseh pa« nogah tržaškega gospodarstva — v obrti, industriji, bankah itd. Viri, ki nam to potrjujejo, so avstrijski (i emški) pa celo sami italijanski ter angleški. Italijanski pisatelji Vivan« te, Rossetti in dr. se močno razbur* jajo zaradi' takega uveljavljanja Slovencev v trgovini in posebno pa v bančnih poslih. Jadranska banka, Tržaška hranilnica in slovenske za« druge so razpolagale s 45°/o tržaške« ga kapitala in so bile skoraj na isti stopnji kakor italijanski denarni za« vodi s 50°/o razpoložljivega kapitala. Središče in ponos Slovencev pa je bil narodni dom »Balkan«, sedanji hotel »Regina Elena« na voglu ul. Gepipa in Fabio Filzi. Vse to pa je bilo uničeno in nasilno ugrabljeno po nestrpnih šovinistih žalostnega spomina v nesrečnih Letih 1918 do 1928. Kar smo Slovenci v dveh gene« racijah z brezprimernim trudom in žrtvami v silovitem narodnem zanosu zbrali in zgradili, to je bilo v ne« polnih desetih letih razdejano. Tujci, četudi naši prijatelji, takim našim trditvam težko verjamejo, če« prav so z dokazi podprte. Zares tujec, ki si danes ogleduje mogočno stavbo — bivši slovenski »Narodni dom« — si s težavo predstavlja, da so ta dom zgradili tržaški Slovenci. To so prav tisti Slovenci, ki danes potrti, toda še vedno* ponosni, ugo« tavljajo, da jim tuje oblasti ne dovo« lijo niti sobice, kamor bi lahko sklo« nili glavo. To se dogaja v času, ko se razglašajo človeške pravice, med« tem ko jih je bivša Avstrija vedno zanikala. Tržaški demokratični Slo« venci pa kljub vsem razočaranjem še vedno upajo na popravo storjenih krivic. Za zanimivo in dokumentirano pre« davanje je g. dr. Turina žel prisrčno odobravanje. Slovenska prosveta se mu tudi s tega mesta prav toplo za« hvaljuje. Nato so bile prikazane skioptične slike iz nekdanjega stare« ga Trsta. Smešne, toda resnične so slike o tramvajih, ki jih po ulicah vlečejo konji in še mnogo drugega, kar je vzbujalo smeh in zabavo. In vendar so bili ljudje srečnejši kot smo mi danes! Švicarski pisatelj o pokojnem Lojzetu Grozdetu in y,6rni maši” Švicarski pisatelj vikar L e o h Schmid, ki je spisal že več lepih del iz življenja mladih krščanskih juna« kov vseh stoletij in narodov, se že skoro vsa leta slovenskega begun« stva zanima za Slovence. Sam je pri« šel iz Švice v Spittal na Koroškem, kjer so bivali slovenski begunci v taborišču, da se je mogel z njimi se« znaniti. Z nekaterimi je še sedaj, ko so v Argentini, v pisemski zvezi. Slog njegovih knjig je tako svojstven in snov tako literarno obdelana, da sc ti življenjepisi mladih krščanskih junakov bero kot najlep e povesti. Kot pisatelja, zlasti pa kot kato« li.-kega duhovnika, ga je silno zani« mala usoda mladih slovenskih pri« čevalcev. Posebno ga je zamikalo mučeništvo mladega Lojzeta Groz« deta. Da bi mogel vso nabrano snov prav obdelati in predvsem na podla« gi dr. Štrlet've knjige o Grozdetu v svojem slogu sesta iti im lepše in popolnejše delo o )cm našem mu« čcncu, se je začel uči i ‘lovenščine. Da bi se mogel čim bolj p gf biti v naš jezik, je iz 'pittalskega tabo« rišča povabil k sebi v Š’ ico slovcn« skega begunčka na počitnice, s ka« terim je lahko slovenski govoril Nekdo mu je iz Argentine poslal »Trno mašo«, o kateri se je v od« govoru takole izrazil: »O »Črni maši«, sodim, da je to najbil’ a pesnitev novega časa. Zevse te tedne jo ob nedeljskih popoldne« vih prebiram, kar me vselej notra« nje dviga... Tako čutim, da ima knjiga dosti povedati ne le Sloven* cem, marveč vsemu človeštvu sploh. Prav gotovo bo marsikomu pogled obrnila spet navzgor.« Nadalje sporoča, da je dokončal Grozdetov življenjepis, ki je narasel v precej debelo knjigo, ki bo izšla v nekaj mesecih. Na koncu pripo« minja, da mu njegova sestra, ki je bolniška strežnica, sporoča o dveh očitnih uslišanjih na Grozdetovo priprošnjo. (Iz »Duhovnega življenja«) Smrt v Belgiji Ponavadi pobira smrt med našimi izseljenci izgarane in izmučene može. To pot pa je posegla med ženske. \ Marchienneau«pont nam je umrla pri* jazna. skromna in dobra Alifova ma« ma, Lojzka, roj. Duh v Dolnji vasi pri Raki na Dolenjskem. Po velikem trpljenju je umrla. Mučila jo. je za« hrbtna črevesna bolezen že več let. Lani je prestala operacijo, videli s"no jo še na našem romanju, sedaj nas je pa zapustila. Naj ji bo dobri Bog obilen plačnik, preostalima fantkom in prezgodaj ovdovelemu možu p naj daje veliko tolažbe! ftVMV t • • ♦ v norici ir iruu Trdi Koroški gostje v Gorici V soboto popoldne so se pripeljali v velikem avtobusu v Gorico pevci iz Sv. Lenarta pri sedmih studencih na Koroškem. Ker Goričani nismo vedeli za uro dohoda, je na žalost odpadel slovesen sprejem. Nadomestili smo ga ob nastopu pevcev zvečer v mali dvorani Kat. tiskarne. Brez vsake, posebne reklame je bila dvorana natrpana Goričanov, da še vsi niso dobili prostora. Naš urednik Stanko* Stanič je v imenu »Prosvete« pozdravil koroške goste s prav umestnimi in izklesanimi besedami: »Če bi imeli na razpolago nocoj največje goriške dvorane, bi bile vsaj dvakrat pre« majhne. Sprejemamo vas in po« zdravljamo v tej mali dvoranici, ker druge nimamo. Pozdravljamo vas, kakor so koroški plemiči pozdravili v srednjem veku pevca Ulriha Liceh« tensteinskega, ko je prispel na Ko« roško pri Vratih: Bog vas sprimi, kraljeva Venus! Mi nismo plemiči, ampak verjemite nam, da predstav« ljamo tisoče in tisoče Goričanov, ki semkaj ne morejo, ko vam nocoj kli« čemo: Bog vas sprimi, koroški bratje! Od Gospe svete do Adrije potujete med brati po naši zemlji. Bog vas živi.« Veliko odobravanje in ploskanje je sledilo temu pozdravu. Nato se je začel koncert. Poslušali smo naše brate od Zilje, ki so prinesli s seboj cel zaklad ko« roških pesmi. Vsako pesem so p jslu« šalci nagradili s ploskanjem i:i več so jih morali ponoviti. Program je bil pestro izbran in izvajan v govo« riei, kot jo govore Slovenci ob Zilji tako, da smo morali pošteno prisluh« niti. Zbor je dirigiral Guštinov Lojze, ker pevovodja ni dobil dovoljenja za potovanje. Vsa čast mlademu fantu, ki je tako lepo izvedel pro« gram, enaka čast pa tudi vsem pev* ecm in pevkam, k' so z ubrano pe« smijo prinesli s seboj svojo sloven« sko dušo. Pesem je tisto, kar nas druži Slovence iz vseh delov naše lepe domovine. Ob sklepu tega lepega večera je g. Stanič Stanko izrekel pevcem iskreno zahvalo, ki je. končala z. za« gotovitvijo, da nam niso pevci nu« dili samo zabave in umetniškega užit« ka, ampak so nam naravnost naša srca ukradli, ker jih ponesejo s seboj. Drugi dan ob 10 so Gori« čani še v obilnejšem šte ibi narav« nost napadli našo tnal > dvorano. Stali so tudi po hodnikih. Med koncertom ie gospodična Zora Piščančeva z lenim ag orotv. poklonila šop nageljnov pev d’i in pevcem. Navdušenja in ul • :i ni bilo konca. Pevci so ponovili , i program in želi res zasluzeno r ' ’* lo in ploskanje. Nekateri p so bili ganjeni do solz. < Tišlcr, ki je pevski zbor p’i se je Goričanom zahvalil za sprejem in nas povabil na Koroško k skup« nemu koncertu, ki naj bi ga priredili skupno Slovenci ob Soči in ob Žili. Ob sklepni zahvali je g. Stanič za« ključih »Nasvidenje ob Soči al ob Zili, kakor pač bodo časi namenili!« Popoldne se je od Korošcev pošlo« vil g. Kemperle. Odpeljali so se s svojo pesmijo proti Trstu. Mi smo pa ostali z občutkom, da smo preživeli dva velika praznika slovenske besede in pesmi. Koroški pevci v Trstu Iz Gorice so se pripeljali koroški pevci v zgodnjem popoldnevu v Trst. Ko so se vozili preko Opčin in zagledali morje pod seboj, se kar niso mogli dosti navdušiti. Njihova piva pot je bila na slovensko tržaško radijsko postajo, kjer je imel moški zbor enourni koncert koroških na« rodnih pesmi. Kolikor smo mogli do zdaj dobiti poročil, je koncert zelo ugajal in bi ga ljudje še in še po« slušali. V slovensko vas Po končanem koncertu go se pevci odpeljali s svojim avtobusom skozi mesto, nato pa preko Katinare po le« pi avtomobilski cesti v Boljunec. Floteli so namreč videti tudi sloven« sko vas na Tržaškem. Vse jim je bilo všeč, le enega niso mogli razu« meti kot Slovenci: da so sicer v sh * venski vasi, pa niso nikjer videli slovenske zastave. Vasi, preko katc« rih so se vozili, so se pripravljale na praznovanje 1. maja. Same komu« nistične zastave... Povejmo odkrito: Koroški Slovenci, ki se borijo tisoč let s sovražnim sosedom za svoj na« rodni ohstanek, ti Slovenci niso mo« gli razumeti te velike izdaje narodno« sti v korist breznarodnega komuniz« ma. Kar nekako plaho so zato za« peli koroško narodno pesem. Vendar je tako lepa in tako topla, da so io z navdušenimi klici pozdravili celo Italijani, ki so bili v vasi. \ Pri Sv. Justu Druga večja postaja je bila na Sv. Justu v Trstu. Najprej razgled, nato ogled stolnice. Tudi tu niso mogla srca vzdržati; zapela so tako mogoč« no slovensko Marijino pesem, da so priklicala iz vseh zakristij in iz vseh ladij ljudi. Sl. venska koroška pesem je ob začudenih očeh dvignila slavo« spev Mariji v srcu Trsta. Koncert Medtem pa so se ljudje že zbirali v edini večji slovenski dvorani v Trstu, v Marijinem domu. Najbrže e nikdar ni ta dvorana zbrala med svojimi s enami toliko slovenskih Tržačanov kot prav ta večer. Naj« -anjši k: ti ’ck je bil zaseden, bal« it - In. Sem so prišli ko« :. H so bili ta večer gostje e n -ete. Komaj se .ie dvignil zastor, je zadonel po dvorani pozdrav, tako prisrčen in tako od srca, da so ga Korošci sami v dno duše občutili. Prof. Jože Peterlin je v imenu Slovenske prosvete dejal: Ta pozdrav, dragi naši koroški brat« je in sestre, velja Vam in vsem ko« roškim Slovencem. Ponesite ga do« mov v Ziljsko dolino, ponesite ga v Rož, na vso Koroško, kjer žive Slo« venci. Nesite s seboj zavest, da Slovenci ob morju, v Trstu, mislijo na Vas in verujejo z Vami. Verujejo v čas, ko no bo potnega lista, za medsebojni obisk. Ponesite s seboj vero v lepo in veliko slovensko bodočnost! Val navdušenja in odobravanja se je sprožil na besede govornika. Me« Sani pevski zbor je nato zapel pesem Pozdrav. Takoj za prvo pesmijo pa je koroške Slovence pozdravil še predsednik Krščansko socialne zveze, dr. Ciril Cerovac. Poudaril je, da bo tako dolgo živel naš narod na Ko* roškem, dokler se bo ta prelepa slo« venska pesem razlegala v slovenski vasi. Potem pa so začeli izvajati spored koncerta. Najprej mešani zbor, nato moški zbor, kar so potem še enkrat ponovili. Posebno so bili poslušalci navdušeni nad moškim zborom. V prelepem blagozvočnem koroškem narečju so zapeli. In ta pesem gre res do srca. Marsikatero oko v dvorani je bilo rosno, navdu* šenje pa je raslo od pesmi do pesmi. Nekatere pesmi so morali ponoviti, Pojdam u Škufiče so morali zapeti celo trikrat in še bi bili poslušali. Pozdrav msgr. Omerze Med koncertom je koroške Slo« vence pozdravil tudi msgr. Omerza. Povedal je, da so dvorano, kjer so edino mogli koroški pevci nastopili, postavile narodno zavedne slovenske služkinje s krvavimi žulji. Te na« rodno zavedne služkinje so ustanovi« le svojo Marijino družbo, ki je last« nik dvorane. Ko so bile tako trdno povezane s Cerkvijo, z Marijo, so ostale vedno tudi narodno zavedne. Samo v tej tesni povezanosti s svo« jimi duhovniki in s Cerkvijo so srečno prebrodile vse težave, ki jih ni bilo malo. In le tako je Marijina družba tudi lahko ohranila dvorano do danes, da moremo sploh nekje sprejeti naše koroške brate. Nato je poudaril: Samo v trdni povezanosti katoliške in narodne misli bo narod živel. S tem prepričanjem naj gredo tudi koroški gostje domov in naj vztrajajo do konca. Pozdrav msgr. Omerze so sprejeti udeleženci z velikim ognjem nav« dušenja. Koroške Slovence je prisrčno po* zdravil tudi tajnik SKSZ, Peter Šorli. Vahil je Slovence k novim narodnim manifestacijam. Pevci so potem koncert nadalje« vali. Bili so‘sicer že utrujeni, saj so peli tako rekoč ves dan. Vendar jih to ni motilo, še manj pa ie to mo« Ur. A. KACIN: Dr. Joža Lovrenčič (Ob šestdesetletnici) V srednješolskih letih je svoje pesmi objavljal v Slovanu, Otnludini, Zori in Ljubljanskem zvonu. Potem se je oklenil 1) o m a in sveta in mu je ostal zvest do konca. Prva samostojna publikacija je pesnitev »Oče naš« (izšla v Kranju 1915) z motivi goriških beguncev. Nato pa je izbral svoje najboljše dotedanje pesmi in jih izdal v knjigi »Deveta dežela« (Trst 1917). To je zrelo,, tu in tam trpko sadje z drevesa notranjega prečiščevanja in spoznanja. Ko je knjiga izšla, kritika prav za prav ni vedela, kuj bi z njo. To mi je dokaz, da je Lovrenčič kot pesnik korakal pred svojini časom, da je ustvaril nekaj novega. "> kar se je moralo občinstvo šele privaditi, da je odkril nove izrazne lepote, katere šele danes ko je ves t: t’ čas daleč za nami, lahko polno uživamo. »Deveta dežela« spada med redke tehtne knjige, ki so izšle pri nas med prvo svetovno vojno. »Deveta dežela« je važen mejnik v Lovrenčičevem pesniškem ustvarjanju. Poslej je namere pustil refleksivno, meditativno liriko. Z vso silo pa so ga za H' ljudski motivi iz njegovega domačega kraja, ki mu je nekdaj pripovedovala stara mati. Čar davnine <>a zgrabil in ga ni več izpustil. V njegovi duši so < stare silne postave in strašni dogodki iz davne j r klosti. Sam pravi: Zimski beli dnevi rože v oknu rišejo, stare matere besede dečku prošlosl pišejo . . . Zima šla je, Šla je mati, mrzel je zapeček, ah in v svet se izgubil je zamišljen deček. V svetu iskal je davnino, iskal njenih je lepot — ni jih dobil in povrnil se je v Kobariški Kot. In ko da je zunaj zima in da rože v okna riše, stare matere beseda i' v peresu — Vnuk jo piše . 1’išem sebi jo v veselje, tebi, mati, v tih spomin, ki še vedno hodiš bajat mi iz nebeških globočin! — tilo občinstvo. Vsako pesem je dvo« rana sprejela z novim navdušenjem. Ob koncu se je zahvalil za tako lep sprejem Janko Tišler, tržaška Slo« venka pa je podala pevovodji, (Justinovemu Lojziju šopek cvetlic z narodnimi barvami. Pevovodja je šopek in slovensko zastavo poljubil. V tem trenutku se je ustvarilo v dvorani še bolj bratsko vzdušje. Po« čutili smo se čudovito lepa sloven« ska družina. Ko so zapeli tretjič pe« sem »Pojdam u Škufiče«, nam je bilo resnično hudo, da Korošci že odhajajo. Ta večer bo ostal nepozaben v vseh, ki so bili v dvorani Marijinega doma. Nepozaben za nas v Trstu in nepozaben za koroške goste. Priča« kujemo, da nam bo Slovenska pro« sveta spet kmalu organizirala podo« ben koncert. Vodstvu Marijinega doma pa prisrčna hvala, da nam je dalo na razpolago dvorano. Saj brez Marijinega doma ne bi bilo ne kon« certa in ne vseh teh lepih doživetij. DHObPŠIBSBI Gospodarski KMEČKA OPRAVILA V MAJU listek DOMA: Predvsem boj muham m drugemu merčesu (bolhe, stenice ščurki, itd.), ki se komaj razvija. Če boš sedaj zatrl to golazen, te ne bo nadlegovala v poletnih mesecih, ko je najbolj sitna. Saj veš: DDT učinkuje. — Znesi sobne cvetlice na prosto, posebno mod kakšnim dež« jem. Drugače pa jih ne drži preveč na soncu. SHRAMBA je v glavnem prazna, mogoče imaš še malo- koruze in pše« nice. Da ti ne trpi škode od moljev. DDT učinkuje. — Nabavi si potreb« no modro galico in žveplo, da ju boš imel vedno doma. Misli na koru« zo činkvantin in druga semena, ki jih boš sejal po žitu. V KLETI: Kdor ima še kaj vina, posebno če je še sladko, bo sedaj vrelo. Nevarnost je, da se bi skisa« salo, zato; drži polne sode; če pa vre, nadeni vrelno piliko kot po tr« gatvi. Če pa je vino po svojem bistvu že kislo in še sladko, bo tudi še vrelo. Takemu moraš na vsak način dodati kakšno sredstvo, da bo zadrževalo nadaljnje kisanje. Kislih vin ni mogoče popraviti! — Dobro vino je že moralo biti pretočeno v drugo. — Prazne sode drži zažvepla« ne in zabite. Če imaš motno vino, ga moraš očistiti ali pa filtrirati. V HLEVU dobiva žival vedno več sveže krme. Pazi, da ne bo krma ugreta in zato je ne puščaj na ve3 Ukem kupu, posebno pa ne, če je še rosna. — Puščaj živino čim več na prosto, posebno pa teleta in prašičke. Hlev drži snažen, gnoj na gnojišču pa steptan. — So prašički cepljeni proti rdečici? V VRTU imaš že grah, špinačo in marsikatero drugo zelenjad. Pritisni« la bo vročina in takrat boš moral za« livati. Ker je sveža voda iz vodovo« da in studenca preostra za zalivanje, bi bilo dobro, da spraviš v vrt kak« šen sod — najprimernejša je poseh« na betonska jama —, v katerem imaš vedno nekoliko uležano vodo. ki je za zalivanje najboljša. — Ta mesec zasadi, oziroma presadi para« dižnike in drugo zelenjad, proti koncu meseca pa lahko seješ cvetačo«kar« fijole. Radič lahko seješ vse mesece leta, samo če je vreme. — Na vrtu r.aj bodo tudi cvetlice, posebno astre, cinijc, itd. Sedaj presadi kri« zanteme. V SADOVNJAKU bomo obirali češnje, katerih ne bo ravno preveč. Ta mesec pa moraš jablane in hruške poškropiti z arzenatom, in sicer vsakih deset dni enkrat, torej v celoti trikrat. Le tako boš onemo« gočil črvivost. Ta mesec bodo nasto« pile tudi listne uši. Proti njim upo« rabi »Nicolk< ali »nicosan«, kvasijeve trščice ali izvleček iz njih. Sredstev nič koliko. — Čuvaj poganjke iz cepičev, da jih veter ne odlomi. Ne« potrebne poganjke odstrani z ostrim nožem, NA NJIVI je dela na pretek. Pc kositi je treba deteljo inkarnatko in zasaditi koruzo. Krompir in koruzo pleti in osipati. Sedaj je tudi čas da še gnojiš s čilskim solitrom ah apnenim nitratom, pa tudi z gnoj« n:eo. — Zasadi si mnogo krmske pese, pa tudi ohrovta«vrzot. V VINOGRADU je glavno opra« vilo škropljenje in žveplanje. Si že požveplal v prvo? Ce še nisi, po« žveplaj takoj. Lansko leto je bilo manj peronopospore, več pa oidija, kateremu pa prideš v okom samo v slučaju, da žveplaš prvič dovolj zgo« daj: moral bi že koncem aprila. Za škropljenje z modro galico še ni po« sebne sile, ker peronospora se začne razvijati, ko ponoči ne pade toplota izpod 9° C, črez dan pa da dosega že 20° C. Glede žveplanja si za« pomni, da se mora žveplo raztopiti, ker koristijo le žvepleni plini in ne prah. Zato pa je najprimernejše čr« no žveplo. Saj veš, da črna barva vleče toploto na sebe in zato se črno žveplo hitreje raztopi; mnogo prej učinkuje kot navadno, rumeno žve« plo. — Oglej si cepiče in odstrani divje poganjke. — Si trte okopal? SENOŽETI še lahko gnojiš z razredčeno gnojnico. Si zravnal kr« tine? Si podsejal prazna, gola mesta z dobrimi travami? Smeti izpod sena so le smeti, med katerimi je tudi mnogo semen plevela. Rim Slovenska romarska pesem v Rimu Med številnimi romarji, ki vsak dan obiščejo rimske bazilike, je \ edno pomešan kak Slovenec, ki v tihi zamišljenosti roma od ene do druge bazilike in moli, ne toliko za« se kot pa za svoje drage, ki trpe in težko pričakujejo lepših časov. Na belo nedeljo pa smo vsi Slo« venci, ki bivamo v Rimu, napravili skupno svetoletno romanje. S slo« vensko pesmijo smo zadušili v naših srcih vsako otožnost, kajti naša ču« stva so v naši molitvi in predvsem v slovenski pesmi našla pot k Bogu. Popoldne ob treh smo se zbrali v baziliki sv. Marije Snežne. V kapeli Matere božje smo po stari slovenski navadi zapeli Iavretanske litanije, ki so nam v tujini še mnogo lepše kot nekdaj doma. Prav gotovo vsak Slo« venec ob petju litanij Matere božje najde lep kotiček domovine, kjer se ogreje in si pridobi novega upanja in nove tolažbe: Pomoč kristjanov, prosi za nas! S pesmijo »Marija skoz življenje« smo se poslovili od čudo« delne Marijine slike. Druga naša po« staja je bila lateranska bazilika, kjer nam je g. prof. dr. Vodopivec na kratko orisal zgodovino te bazilike, ki je mati in glava vseh krščanskih cerkva. Čeprav nismo že prav nič več ra« čunali sta nas zunaj cerkve čakala dva avtobusa. V kratkem smo se pripeljali pred baziliko sv. Pavla, v procesiji smo stopili skozi sv. vrata in se namerili h grobu apostola na« rodov. Apostol sv. Pavel je z vese« ljem trpel in s trpljenjem hotel ena« ko kot božji Zveličar odkupiti duše za nebesa. Tudi Slovenci moramo ob teh težkih časih darovati svoje te« žave in tudi trpljenje Bogu za narod in za brate! Take misli so nas nav« dajale, ko smo pred grobom sv. Pav« la skupno molili Oče naš in Apostol« sko vero za vse tiste Slovence, ki so izgubili vero ali pa so v nevarnosti', da jo izgube. Že proti večeru so slovenske pesmi odmevale pod oboki bazilike sv. Petra. Romarji drugih narodnosti so kar utihnili in poslušali naše petje. Lepa si, lepa si, roža Marija! Kdo Te ne bi z vsem srcem in s polnim gr« lom opeval v naj,večjem svetišču krščanstva? Tu ob grobu prvega pa« peža in v bližini sedanjega sv. očeta Pija XII. smo končali naše svetolet« no romanje. Bilo nas je samo nekaj čez sto, vendar v duhu povezani z vsemi dobromislečimi Slovenci smo prosili, da bi to naše narodno roma« nje bilo pri Bogu milostno sprejeto, in da bi On, ki je vsemogočen, iz« tegnil svojo roko nad naš narod, da bi sv. leto bilo leto naše rešitve in začetek naše verske in tudi narodne svobode! Štandrež Drugo velikonočno nedeljo so štandrežki zvonovi veselo oznanjali prihod novega kaplana č. g. Bogo« mila Breeelja. Po pozdravnih bese« dah g. župnika je novi gospod ka« plan daroval sv. mašo, pri kateri so farni pevci pod vodstvom organista g. Lupina lepo prepevali. Gospod kaplan je po evangeliju lepo nago« voril številne vernike. Dekleta iz Mar. vrtca so po sveti maši daro« vala novomaišniku šopek cvetlic z gorečim pozdravom. Slovesnost se je zaključila popoldne z blagoslovom, katerega je izvršil novi gospod ko« plan ob asistenci č. g. župnika in č. g. Žbogarja. Naj Gospod blagoslovi njegovo delo! NmOmmmCmE Šmarnice v Gorici Letos so v Gorici za slovenske vernike sledeče šmarnične pobožnosti: Zjutraj ob 5 in t ričet rt na Trav« niku, ob 6. v stolnici, zvečer ob 8. pri Sv. Ivanu. Te šmarnice ima letos msgr. dr. Franc Močnik. Zaradi šmarničnih pobožnosti od--padejo ta teden običajne pobožnosti prvega tedna v mesecu. Možje in fantje pa bodo imeli skupno $v. mašo v nedeljo 7. t. m. ob 8 pri Sv. Ivanu. Tržaško romanje v Rim Objavljamo sledeča končna navodila za tržaško romanje v Rim: 1) Romanje se vrši v dnevih 8, 9, 10, 11, 12 septembra. V Rimu bomo štiri dni. 2) Za vožnjo, hrano, stanovanje in za prevoz po Rimu se plača 12.000 lir (dvanajst tisoč!). Hrana: dobra, opoldne in zvečer prikuha z mesom. Prenočišče za vse enako, v sobah po štiri ali šest oseb. ■i) Do 31. majnika plača vsak romar 5000 lir, ostalo izroči do 1. julija. 4) Prijavite se takoj pri svojem dušnem pastirju! Njemu izročite denar! 5) Otroci - šolar ji morejo iti na romanje le v družbi sorodni- kov. Cena za otroka: 9000 lir. 6) Kdor ima v Rimu znance in si tako sam poskrbi hrano in stanovanje, ta se prijavi pri svojem duhovniku samo za skupno vožnjo. Tak romar plača lir: 4000.—. 7) Ko se prijaviš, naj duhovnik zapiše tvoj priimek in ime. bivališče in številko osebne izkaznice! 8) Pojasnila za romanje dajejo duhovniki pri Novem sv. Antonu, v Rojanu in v Dolini. 9) Izrežite iz lista ta odstavek o romanju! Pokažite ga tudi drugim! NE ODLAŠAJTE! ODLOČITE SE TAKOJ! DRŽITE SE TOČNO DANIH NAVODIL! LE TAKO BO MOGOČE ROMANJE LEPO PRIPRAVITI. Celodnevno češčenje v Dolini V Dolini je vsakega sedmega maja. celodnevno češčenje. Letos bo ta dan prav v nedeljo. Vabimo vernike iz bližnjih vasi in iz mesta: pridite popoldne k nam in z nami počastite evharističnega Jezusa. Koriere pelje« jo iz mesta ob 2, 3, 4, 5. Slovesni zaključek češčenja bo zvečer ob še« stih. Pridite! Zlata maša msgr. Piciulina Znani dolgoletni župnik pri Sv, Ignaciju v Gorici, msgr. Piciulin, kjer imamo Slovenci svojo najbolj obiskovano službo božjo, praznuje te dni svojo zlato mašo. Priključujem« se z vsem srcem čestitkam njegovih vdanih župljanov in kličemo: Se mnogo let! Nadškof pri slovenski maši na Travniku V nedeljo je vršil prevzvišeni knez in nadškof pastoralno vizitacijo pri sv. Ignaciju v Gorici. Pri tej priliki je sam daroval sv. mašo za Slovence ‘n unel lepo slovensko pridigo. Polna cerkev m krasno petje pri tej priliki so izraz naše ljubezni in spoštovanj« do prevzvišanega pastirja. »Naš tednk* in -Koroška kronika" »Koroška kronika« je s 1. majem prenehala izhajati. Po dogovoru med njo in »Našim tednikom« bodo vsi oni, ki imajo »Kroniko« naprej pla« čano, dobivali sedaj namesto nje »Nas tednik«. V znak tesne povezanosti med obema listoma, bo »Naš tednik« od sedaj najprej nosil naslov »Naš tednik — kronika«. Za sirote t Goriška uprava Mednarodne po* moči (A.A.I.) nam pošilja v objavo: Po mestnih ulicah so nabiti letaki organizacije UNAC, ki vabijo vs« državljane, da po namenu organiza« cije Združenih narodov tudi v naši pokrajini prispevamo za pomoč mla« dini, ki trpi na posledicah vojne. Zbirka se bo izvedla tudi1 v vseh ostalih pokrajinah Italije in po vseh državah, članicah OZN. Pobiralo s« bo par tednov med vsemi stanovi in vsak je dolžan po svojih močeh prispevati za to odlično človečansko mednarodno pomoč. 70°/o nabranih sredstev bo šlo za najbolj potrebne sirote v domači pokrajini. »PASTIRČEK" za mesec maj je izšel I DAROVI ZA »KATOLIŠKI GLAS« Marijina družba iz Trsta prepla« čilo 1000; preostanek pri razprodaji rožnih vencev v Marijini družbi ▼ Trstu 1000.— Ir. Srčna hvala! .Katoliški glas*' v vsako slovensko družino I Odgovorni urednik; Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici Ta pesem je predgovor nove zbirke »Gorske pravljice«, ki je izšla v Gorici 1921. Zbirka je nastala pod vtisom velikega domotožja. Od maja 1915 je namreč med pesnikom in njegovim rojstnim krajem ležala fronta, kajti Kobarid in vse, kar je zahodno od njega, so zasedle italijanske čete takoj prve dni po vojni napovedi. Pesnik pa je sanjal in hrepenel po domu. »Pet let sem sanjal in hrepenel po domu. ki je bil tam med Krnom in Matajurjem, Stolom in Mijo kakor daljen paradiž,« piše sam (Gorske pravljice, str. 84). »Vsi moji lepi mladi dnevi in njihovo veselje so bili tam in me klicali, vabili. Šel sem 1916 in sem od-daleč — tam iznad Ponikev gledal v Kobariški Kot kakor Mojzes v obljubljeno deželo ... In sem se vrnil in v duši so se živo obnovili vsi spomini in dan za dnevom in noč za nočjo sem govoril z njimi in dom mi je bil bliže kakor kdaj prej in dražji, vse ljubši. In pred menoj je vstajala prošlost, ona prošlost, ki živi iz roda v rod in prihaja tako tajna in bajna k nam in ji pravljično žarijo oči. In zacvetele so rože — Gorske pravljice.« V tej knjigi ni več duševnega nemira, nestrpnega iskanja, To so pripovedke, bajke in legende iz Nadiske in gornje Soške doline, vse v verzih. V pesmi »Jezero« se pesnik zamisli daleč v sivo pradavnost, v predrimske čase, ko so po teh krajih prebivali stari Karni. Takrat je bilo pod Matajurjem in Mijo jezero, blizu katerega je živel orjak. Ker so se po jezeru vozili ljudje s čolni in je orjaka to jezilo, je nekega dne razmaknil Matajur in Mijo in jezero je odteklo; orjak pa je zapustil te kraje. Sledijo legende o sv. Petru (Molida), o sv. Je-larju, ki ga je poslal sv. Mohor iz Ogleja na Kobariško širit blagoslov, u so ga častilci boga Baha ubili, o vragu v Morizni, o hudiču in nepoštenem krčmarju, o sv. Alešu, o sv. Tomažu, o sv. Gregorju in druge; vmes so srednjeveške pravljice, pripovedke in pesmi kot Zaklad, Morizna, Prejnica, o coprnicah, o tolminskem grofu, ki je stiskal tlačane, o hudiču, o materi, ki je umrla in pustila nebogljeno dete, a ga je hodila potem česat in božat, in še druge. Istočasno kot so nastajale »Gorske pravljice«, se je v pesnikovi duši začela oblikovati velika snov, ep iz 16. stoletja. Lovrenčiču je stara mati pravila o študentu iz Trente, ki se je šolal v Vidmu. Domači so mu vsak teden nosili živež. Neko zimo pa je padlo v Trenti toliko snega, da ni mogel nihče od doma. Študent je v Vidmu strašno stradal. Ko ni mogel več prestajati, se je zapisal hudiču, da mu je poinogel. Pozneje se je študent s pomočjo sv. Šemhilje rešil is oblasti pekla in sv. Šembilja mu je dala tudi dar prerokovanja. Iz tega motiva, ki je bil v srednjem veku znan v vsej srednji Evropi, kateremu pa je Soška dolina dala čisto svojstvene poteze, se je začela razvijati velika pesnitev — ep z naslovom »T rentarski š u d e n t « . Prve odlomke je Lovrenčič objavil že 1. 1916 v »Mentorju«. Potem je vse izpopolnjeval, napisal še drugi del z naslovom »Kronika 'I'rente« in oboje objavil v »Domu in svetu« li ta 1921 - 1922. (Naduljevunje)