Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri detla Libertš (Ul. Commerciale) 5/1. Tet. 28-770 J* Italijo: Gorica, P.zza Virttoria 18/II. Pošt. pred. (casella post.) Tr« 431. Pošt. i. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovim NOVI UST Posamezna št. 40 Ur NAROČNINA: Četrtletna lir 450 — polletna Ur 850 — letna Ur 1600 • za inozemstvo,: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. 503 TRST, ČETRTEK 18- JUNIJA 1964, GORICA LET. XIII. Kaj se v ZDA? Iz Združenih držav prihajajo čudne novi-ki nam meglijo pogled na to vodilno dr-/avo zahodnega sveta in na njeno politiko. Kako naj si razložimo dejstvo, da ultra-^akcionarni in demagoški kandidat republikancev na mesto republikanskega predsed-n,škega kandidata, Goldvvater, gladko zrnate pred svojim prednikom, resnejšim in naprednejšim Rockefellerjem? Ali s politič-n° neizobraženostjo republikanskih volivcev, z močnim preobratom na desno vsaj v [!stem delu ameriške javnosti, ki jo predstav-|a fepubl kanska stranka? In pri tem »des-'l0<< ne pomeni samo konservativno gledanje lla določene politične in gospodarske ter s°cialne probleme v svetu, ampak izrazito ^zadnjaš vo in politiko diskriminac je, zla-s‘' tudi v rasnih pogledih. Kako naj si razložimo novico, da je War-renova komisija, ki bi bila morala do r'na 'n objektivno raziskati Kennedyjev umor, Pr'šla baje do istih rezultatov kakor texaška ,J°l/cija in F.B.I., kljub temu, da so zasebni a*iskovavci, razni evropski in ameriški čas-1'karji, prišli do vse drugačnih, presenetlji-j rezultatov, ki kažejo, da Oswald gotovo 1,1 bil dejanski izvršitelj atentata, tudi če so ”a na ta ali oni način morda pritegnili v *ar°to kot prostovoljnega ali neprostovolj-'le9a pomagača? Ves svet ima občutek, da INTELEKTUALCI IN POLITIKI ie tudi Warrenova komisija uklonila ne-;emu skrivnostnemu imperativu, ki hoče, ostanejo Kennedyjevi morilci neznani in kaznovani. Najbolj simptomatično je to, a doslej nobena preiskava ni niti začela ra-?lskovati v smeri, v katero je vsa svetovna lenost odkrito kazala s prstom, na podlagi ?9ike in očitnih dokazov, to je v smeri raine rasistične desnice, ki ji je bil Ken-edy trn v peti, ker se je odločno zavzemal /0 integracijo črncev r| dni obravnava ameriški senat zakon o r?av|janskih pravicah, ki predvideva izena-n.nie pravic črncev in belcev. Svobodoljub-svet je neprijetno presenečen nad dej-f!».°,rn» kako silovito se upira velik del ame-/'skih senatorjev rasni enakopravnosti, ki je vsakega prosvetljenega človeka naše dobe, Predvsem za vsakega kristjana sama po razumljiva. t1p ae to — in še marsikaj drugega — vz-k ^'rja svetovno demokratično javnost. Do-.f)2uie ji, da so dobile v Združenih državah ubnjene reakcionarne sile nov močan za-r|^n in da razpolagajo za kulisami že z mno-f| več moči, kakor pa bi kdo sklepal po arnokratičnem pročelju Združenih držav. In tj0l si i® morda tudi že mogoče razložiti Srn°''-en prsgmatizem, določeno ciničnost dj er.lake politike v današnjem svetu, pa tu-? , nlene napake in neuspehe, ki pa lahko °dni svet drago stanejo. Vedno spet prihaja do sporov med intelektualci in politiki, tako na Vzhodu kot j na Zahodu, v ostrejši ali milejši obliki. Med njimi vlada stalna napetost, ki je včasih latentna, včasih pa zadobi ob dozdevno nepomembnih dogodkih, kot je n. pr. objava kakega članka v tej ali oni reviji, v tem ali onem časniku, naravnost dramatično oblike. O tem vedno zanimivem problemu, o odnosu med idejami (in politiko, med intelektualci in politikii, ki je med najbolj delikatnimi in vedno aktualen, je objavil nedavno zanimiv esej znani italijanski mislec Altiero Spinelli v reviji »II Mulino«. Zdi se nam vredno, da opozorimo nanj. V eseju avtor odločno naglaša nujnost, da bj mo-rale ideje močneje in globlje prežeti družbeno dinamiko. Hkrati poudarja, d.a bi morali postati intelektualci neločljiv del političnih razredov. POLITIČNI INTELEKTUALCI Med nosivci polkišnega življenja je do ločena kategorija, katero so krstili v Ameriki z izrazom »egg-heads« (kar pomeni jajčne glave.<), in katero bi lahko imenovali »politjični intelektualci« — piše Spi peli i Pod tem izrazom ne pojmujem čistih pre učevavcev političnih zadev, ki na skromnejši ravni uče — največ na univerzah — nove generacije politično abeced.o, na visoki ravnii pa odpirajo nova politična obzorja človeštvu, vendar pa jim ni do tega, da bi se sami direktno angažirali v politični aktivnosti. Politične intelektualce bom imenoval tu tiste, ki močno občutijo veselje do pu'itik in želč sodelovati v političnih bojih za dosego in izvajanje oblasti, kar jim navadno na ta ali onj način tudi uspe. T da k temu ne teže toliko iz želje po oblasti same na sebi, ampak zato, kor je ta oblast potrebna, da uresniči določene vre 1-note, oiljač obstaia kot oblast, ne pa iz dejstva, da ie podrejena gotovim idejam. Vendar tudi politična ideja teži za tem, da bi razpolagala z oblastjo kot s sredstvom svoje realizacije, in včasih jo tudi dejansko doseže. toda dokler je živa v dušah tistih, ki se zavzemajo zanjo, ima tudi ona svoje zahteve porajajoče se iz dejstva, da pač obstoja kot ideja, "e pa iz dejstva, d,a raz-noTaga z določeno oblastio Logika oblasti in logika ideje se lahko v veliki meri krijeta. jn če bi ne bi’o tako, bi ju ne mogli nikoli vsk’aditi. Vendar ni nujno, da se hriieta. Kadar se pojavi snor med niima. ie treba prilagoditi, omeiiti, spremeniti in morda celo uničiti logiko ene izmed niiju, da ie možno uveljaviti drugo. V takih okol-nostih se jasno pokaže razlika med politiki in političnimi intelektualci: prvi se nagib-lieio k temu. da bi žrtvovali zahteve ideje, drugi pa bi rajši žrtvovali zahteve oblasti. NUJNA KOMPONENTA POLITIČNIH RAZREDOV Oblast je možno ustvariti, organizirati, izvaiati in ohranjati neglede na ideje, bo diši da se ne ozirajo nanje, bodisi da jih uporabijo samo kot gesla za lovljenje naivnežev. Kadar se zgodi kaj takega, sp zgod.i zato, ker intelektualcev sploh ni, ali pa so jih odstranili s političnega torišča, kajti njihova sposobnost v uporabljanju vzvodov in mrež oblasti je neprimerno manjša kot sposobnost politikov v dobesednem pome- (Nadaljevanje na 2. strani) RADIO TRST A • NEDELJA, 21. junija, ob: 8.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski narodni motivi; 10.00 Prenos sv. maše iz Stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Lepi janičar«. Napisal Rado Murnik, dramatizirala Mara Kalan. Drugi del. Igra RO., vodi Lojzka Lombar; 12.00 Slovenska nabožna pesem; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi; 14.39 Sedem dni v svetu; 15.30 Radijska novela - Franz Gril 1-parzer: »Sendomirski samostan«; 18.30 Kino, včeraj in danes, pripravil Sergij Vesel; 20.30 Iz slovenske folklore - Lelja Rehar: »Kries, kriesl«; 21.00 Vabilo na ples; 22.10 Peter Iljič Čajkovski - S. Bo-gatyriev: Simfonija št. 7 v Es-duru. • PONEDELJEK, 22. junija, ob: 11.45 Naš juke-box; 12.15 Iz slovenske folklore - Lelja Rehar: »Kries, kries!«; 18.00 Iz lovčevih zapiskov - Ivan Rudolf: »Hudi časi«; 18.30 Iz cikla koncertov, ki jih je priredilo društvo »Arte viva« v Trstu. Med drugim - Pavle Merku: Dve Skladbi za flavto in kitaro, op. 32; 19.15 Jože Peterlin - Miche'angelo Buonarroti: »Strop Sikstinske kapele«; 21.00 Jean Jacques Rousseau: Le devin du Village, opera v enem dejanju. • TOREK, 23. junija, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 18 09 Italijanščina po radiu; 18.30 Sodobna italijanska glasba; 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. Pripravila Krasulja Simoniti; 21.00 Pregled italijanske dramatike, prinravila Josip Tavčar in Jože Peterlin; 22.00 Slovenski in jugoslovanski solisti (Pianist Leon Engelman) Igor Štuhec: Enajst kla virskih skladb. • SREDA, 24. junija, Jugoslovanski orkestri in pevci; 12.15 Brali smo za vas; 18.00 Znanstveni leksikon; 18.30 Dušan Pertot: »Johannes Brahms«; 19.00 Zbor »Giuseppe Tartini«; 19.15 Higiena in zdravje; 21.00 Simfonični koncert. Vodi Henry Le wis. Igra Komorni orkester iz Los Angelesa. Sodelujeta violinista VVilliam Hvmanson in Ale\a.n der Jacobsen. — V odmoru (Iz pesniških gajev) Zora Tavčar: »Janez Menart«. • ČETRTEK, 25. junija, ob: 11.5 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Po društvih in krožkih: »Zbor in dramska skupina iz Bazovice«; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Solistični koncert. Solist na klavičembalo Frank Pelleg; 19.15 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu, pripravil Maks Šah; 21.00 »Na dinu«. Drama v 4. dej., ki jo je napisal Maksim Gorki, prevedel Pavel Golia. Igra Slovensko gledališče v Trstu, režira Adrijain Rusija. • PETEK, 26. junija, ob: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 18.00 Bilo je nekoč... Venec pravljic, pripovedk, legend »Indija Koromandija«, pripravil Jurij Slama; 18.30 Solisti Julijske Benečije in Furlanije. Sopranistka Nedela Pittana, pri klavirju Anria Luci Sanvitale; 19.15 Radijska univerza - Jože Peterlin: Michelangelo Buonarroti: »Poslednja sodba in Paolinska kapela«; 20.30 Gospodarstvo iin delo; 21.00 Koncert o-perne glasbe. — V odmoru Misli in nazori. o SOBOTA, 27. junija, ob: 11.45 Mali ansambli; 12.15 Podobe iz narave; 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste; 15.30 »Štiri redovnice pod obtožbo«, drama v treh dejanjih, ki jo je napisal Vladimiro Cajoli., prevedel Malks šah. Igra RO. režira Jože Peterlin; 17.20 Drugi Vatikanski koncil; 18.00 Vinko Beličič: »Koroška Bukovnika Drabosnjak in An-dreaš«; 19.15 Družinski obzornik; 20 45 Zbor Državne Nižje srednje šole v Trstu s slovenskim učnim jezikom, ki ga vodi Marica Zupančič; 21.00 Veliki orkestri lahike glasbe: David Rose; 21.30 Vabilo na ples; 22.40 Sodobna simfonična glasba. Intelektualci in politiki (Nadaljevanje s 1. strani) nu besede. Tod.a izvajanje obJasli na osnovi gole logike oblasti pomeni zreducirati oblast na odnose znane basni o »lisici in levu«, to jje na poljubno uporabo nasilja in prevare. Take čiste tiranije so že obstojale in se vedno lahko povrnejo, tako n. pr. v začetku kake politične družbe, v kateri se je prejšnji sistem idej in oblasti rai-krojil, nov pa se še ni (izoblikoval. Toda take tiranije ostanejo vedno epizodni pojavi; j po določenem času, ki navadno ni daljši kot tiranovo življenje, $e taka oblast zruši, ali pa si išče nov stik z (idejami in s političnimi intelektualci jin zato začenja spreminjati svojo naravo. V družbi, pa naj bo še tako malo civilizirana, so ideje tako potrebne oblasti kakor kisik živim bitjem, in po njihovi zaslugi gre splošna težnja za tem, da vsaj zakonitost nadomesti samovoljo, pravičnost nasilje, iin da čreda ljudi postaja skupnost, to je, da jih ne držita skupaj več samo strah in potreba, ampak tudi angažirana vzajemnost pri doseganju in ohranjevanja, določenih vrednot iin določenih ciljev. Politični intelektualci, ki težijo po tem, do bi vnes’ii ideje v politiko, nadzirali niihovo postopno uresničevanje in jih branili, pa so tista komponenta političnih razredov, brez kate'e ne more shajati nobena draž- ba, ne da bi se politični razred najprej skvaril, nato pa dovolj hitro izgubljal svoja vitalnost. —0— NOVI POVIŠKI Ožji zbor takozvanih gospodarskih ministrov je sklenil, da bo predložil nove ip> viške v sklopu gospodarskega uravnoveše-nja. Najbolj bodo prizadeti kadilci, ker se bo tobak podražil menda kar za 15 odstotkov. Povišan bo tudi prometni davek od 3.30 na 3,70 odstotka. V načrtu je tudi povišek železniških in poštnih tarif. Govori se tudi o višjih cenah za bencin in o zvišanju neposrednih davkov. I V razpravi je tudi načrt o preuredbi splošne gospodarske politike. Vlada želji, p1"1 tem vprašanju tudi sodelovanje delavskih sindikatov. Komunistično usmerjeni sindikati pa še niso pristali na ta predlog. POTRES I Na japonskem otoku Honšu se je pojavil v torek hud potres. Najbolj je prizadeta okolica mesta Sakata. Potres je bil tako močan kot tisti leta 1923, ki je popo'n 'Ul’ razrušil Tokio. K sreči je imel ta potres svoj opicenter 170 milj daleč od obale. * mnogih obalnih mestih pa je porušenih dosti hiš; iz ruševin so potegnili že več de e lin mrtvih. Končne škode s‘c:r še nisi ocenili, a gre že v milijarde. TEDENSKI KOLEDARČEK 21. junija, 22. junija, 23. junija, 24. junija, 25. junija, 26. junija, 27. junija, nedelja: Alojz. Vekoslav ponedeljek: Ahac, Miloš torek: Kresnica, Grlica sreda: Janez, Ivan četrtak: Hinko, Viljem petek: Gruda, Virgilij sobota: Ema, Ladislav Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 Matteotftijeve proslave Prejšnjo sredo sta proslavila rimska zbornica in senat spomin enega izmed najod-ločnejših borcev proti fašizmu, Giacoma Matteottija. Pred štiridesetimi leti, 10. junija, so ga na zahrbten način umorili fašistični zap’eč-niki. Matteotti je bil takrat komaj pred ■nekaj tedni izvoljen za poslanca, postal je tudi tajnik socialistične stranke. Mussoliniju in fašističnim prvakom je pa bil trn v peti, ker je neustrašeno nastopal v parlamentu in v tisku proti fašističnemu nasilju. Zbiral je številke in statistične po datke o volivnih s'eparijah fašistične stranke, o njenem krvavem terorju proti krščanskim demokratom, socialistom in komunistom V svojem zadnjem govoru je napovedal, da bo naslednji dan odkril pred zbornico in pred. vsem svetom tudi finančne sleparije fašističnega režima. Ta govor 'p zvečati1 njegovo živ'jen je. Vročega popoldne, 10. junija 1924, je hitel mladi poslanec ob Tiberinem nabrežju v poslansko zbornico. Pod pazduho je ti-c"čal torbo po'no listin s podatki o podku rovaniu fašističnih ministrov pri oddaji koncesij za petrolejske vrelce, za igralnice, za obo-oževanie milice. V mislih je pripravlja1 govor, s katerim bo tisto popo'dne udari! fašizem v živo. Ni pa opazil, da se pomika za njim črn r--to Ko je pr'vodi do zamišl;enega poslanca, se ustavi, iz voza plane pet črnosrajčnikov, eden udari Matteotija po g’avi, da se onesvesti. S slabotnim glasom še dvakrat zavpije »Na pomoč, na pomoč!« Napadale' ga porinejo v avto. Ves prizor je videlo in slišalo od daleč le nekaj redkih sprehajalcev. V zbormci so poslanci zaman pričakoval1 Matteottijev govor. Potihem so že po v-senj Rimu začeli suš'jati, da so Mussolinijevi1 ' pričtrki spravili s pota pogumnega vod'1' tel ja opozicije. Isti Mussolini je pa naslednji d.an točil v parlamentu krokodilove solze, češ da obsoja zločin nad Matteottijehj kot idiotski in je napovedal hude k a/, n1 za zdčincc. Socialisti so prinesli dokazi da je vodi! napadalno tolpo Amerigo Du' mini, osebni Mussolinijev prijatelj in ipod' načelnik tajne fašistične policije. Mussolini ga je ukazal navidezno zapreti. S svoj1'1 mest so začasno odstopili tudi De Bone' nače'nik varnostne službe; Rossi, vodja osebnega Mussolinijevega tiskovnega u~ad3 in državni podtajnik Fjnzi. Vse to pa je bil le pesek v oči. Matteot-tijevo truplo so našli šele po enem mesecO v pinijevem gozdiču med Castelnuovo in Scrofano, v rimski okolici. Odkritje je zbh di’o val ogorčenja po vsem svetu. Trup'0 ubitega Matteottija so našli stlačeno in p°' kvečeno v mali jami in prikrito z nekal prstov zemlje; v srcu je še imelo zabodel rjavo pilo. Mussolini je prepovedal javt’n pogreb. Zbralo se je pa kljub prepoved] okoli 15.000 ljudi v Matteottijevi 'ojsth1 vasi Monte Rotondo. Vdova z dvema otf°' Čičema se je komaj prerinila do groba. Šele 23 let kasneje so stali morilci odi ornega borca proti fašizmu pred sodišČeth-Večina jih je pomrla. Glavni krivec MusS° lini je svoje nasilje plačal z življenjem. ^e' katere stranske figure vnebovpijočega d°' čina so dobile po 30 let ječe. Fašistična vladavina je propadla, sp o]1'11 J1 prvega borca proti njej bo pa večno ‘ (PocabUteu W04&tnice llUclmlai^gelom V Florenci so se začele v nedeljo slavnosti za 4. stoletnico Michelangelove smr- Uvodne slovesnosti so se udeležili predsednik Nacionalnega odbora za Michelangelove proslave, senator Giovanni Gronchi, Predsednik poslanske zbornice Bucciarelli-Ducci, florentinski župan in druge ugein.' osebnosti političnega in kulturnega življenja. V Michelangelovi hiši v ulici Ghibellina, ki je zdaj popolnoma obnovljena, so odprli razstavo risb tega velikega umetnika, v l-auirenziainski knjižnici pa razstavo n.jego v'h avtografov in rokopisov. Michelangelova rojstna hiša je prišla v ■ast družine Buonarroti leta 1508, ko jo je kupil Michelangelov oče. Mnogo let je ostala potem zanemarjena, zdaj pa so jo Popolnoma restavrirali in napravili iz nje e°oga najbolj privlačnih florentinskih mu-Zejev. Poseben vtis napravljata v nj j u- ^etnikova študijska soba in soba za razmišljanje, imenovana »pensatoio«. To je dolga in ozka soba, v kateri je umetnik rad zbrano razmišljal. Zraven te sobe jc Postavljen model kipa, o katerem mislijo, ^a j>e model Herkulovega kipa v Fontaine-kleauju, ki je zdaj izgubljen in katerega Je izdelal Michelangelo kmalu po smrti Lo 'enza Magnifica. V obnovljeni Miche1 angelovi rojstni hiši Pa so postavljeni tudi kipi »Madonna deli a ^ala« in modelčka za skulpturi »David« Castrov življenjepis Kubanski ministrski predsednik Fidel Castro sestavlja obsežen življenjepis o sa-jfiem sebi. Izdal mu ga bo že to jesen založnik Feltrinelli. V knjigi začne z opison 'Ubanske revolucije in kako je prišel on na oblast. Razumljivo je, da se opisuje v najlepši luči, samega sebe pač ne bo krcal p0 prstih. Po zadnjih njegovih nastopih sodeč bo sPis bolj umerjen. Pri sprejemu na britanskem poslaništvu je imel Castro tiskovno konferenco, ki je trajala 3 ure. Nad Amei> 0 se je še vedno pritoževal, a je dal razmeti, da bi se rad kako poravnal z njo, satno če prizna njegovo revolucijo. O predsedniku Johnsonu je rekel, da bo pio njegovem mnenju z lahkoto zmagal pri pri-odnjih predsedniških volitvah. °bcni zbor južnotirolske stranke j Prejšnjo soboto in nedeljo so se zbrali v , °Cru zastopnik,! južnotirolske ljudske stra i-na svoj 16. občni zbor. Povabljene so lle kot gostje tudi razne severnotirolske fanke in zastopniki vseh italiijanskih fank iz Poadižja, razen komunistov in Ninov. . ^avzoči so razpravljali o dveh resoluci-od katerih je bila ena politična, druga in »Bitka centaurov« ter dragoceni zbirki sadrenih kupcev 'in risb. Pri odprtju razstav v Buonarrotijevi hiši je bil navzoč tudi profesor Charles de Tol-nay, ki je eden največjih učenjak jv v pogledu Michelangelovega življenja in del. Razstava Michelangelovih rokopisov v Laurenzianski knjižnici pa je pomenilo uvod v zborovanje o Michelangelu, ki se je začelo 15 , končalo pa se bo 21. junija v Rimu, kjer lahko občudujemo najlepše Michelangelove stvaritve v perkvi Sv. Petra in v Sikstinski kapeli. —0— ZBOR SKGZ V nedeljo je imel v Trstu svoje zasedanje glavni svet Slovenske kulturno gospodarske zveze. Poleg delegatov so bili povabljeni tudi mnogi javni delavci, med -katerimi sta bila tudi deželna svetnika dr. škerk in dr. šiškovič. Pred razpravo so člani izvolili dosedanjega predsednika dr. Deklevo za častnega predsednika Zveze. Podpredsednik Race je podal glavno poročilo, tajnik Samsa pa organizacijsko. Po poročilih je bil izvoljen nov izvršni odbor, kateremu načeluje Boris Race, tajnik je ostal Bogo Samsa. V širšem odboru je nekaj novih oseb. Glavne spremembe so se izvršile na odborniških mestih za Goriško, dočirn so ostali predstavniki za Benečijo isti. KOMUNISTIČNI ZBOR Mednarodno zborovanje komunističnih strank bo sklicano v začetku novembra. T'-to se je tako domenil s Hruščovom ob zadnjem obisku v Leningradu. Konference se bo udeležila tudi italijanska komunistična stranka. Iz tega sledi, da se je velika večina odločila za moskovsko politično smer proti kitajski. Na sestanku bodo obsodili kitajsko revolucionarno jin napadalno komunistično doktrino, stranke pa ne bodo obsodili tako, kot je svoj čas kominform obsodil jugoslovanske komuniste. S tem se hočejo voditelji svetovnega komunizma izogniti napaki, ki so jo zagrešili leta 1948. Obenem pa bodo dali zadoščenje tudi Jugoslaviji s popravkom resolucije, ki je obsodila Titovo smer kot revizionistično. V komunističnem taboru se bo torej ohranila enotnost, toda marsikatero zastarelo teorijo bodo popravili kot nevzdržno. ŠOLSKE CVETKE Kot povsod drugod, tako so zaključili tudi v Terniju šolsko leto. Razlika pa je samo ta, da so tam končali z majhno preiskavo. Profesorica Ertfna Pecorelli, ki poučuje na tamkajšnjem liceju jezike, je prejela po pošti nekaj dni pred koncem pouka takole grozilno pisemce; »Če ne boš spustila skoz;i vseh učenk tvojega razreda, boš umrla ti in vsa tvoja družina.« Pe o-relli se je ustrašila in je nesla pismo na po’:ic,ijo. Kmalu je priš’o na dan, da sta pismo pisali d.ve nj,eni učenki, ki sta stari šele po šestnajst let. Imeli bosta opravka z oblastmi in menda tudi s starši. Kaj bomo s prostim časom? Pa dal socialnega značaja. Pr> prvi je prevla-duh pametnega sporazuma za rešitev notirolskega vprašanja in za enotnost v tranki. J^oljen je bil tudi nov strankin izvršni bor. Za predsednika je zopet izvoljen dr. Vlus Magnago, za podpredsednike pa dr. enedikter, dr. Volgger in inž. Pupp kot *ast °Pnik ladinskih članov. Na splošno se predvidevanja o bodočnosti strinjajo v tem, da bodo imeli ljudje po zaslugi avtomacije in kibernetike vedno | več prostega časa. Toda kako bo to vplivalo 1 na posameznika in na našo civilizacijo sploh? O tem je objavil zanimivo in duhovito študijo filozof Remo Cantoni. Zdi se, da sta cilj in vse teženje naše civilizacije v tem, doseči čimveč prostega časa — piše Cantoni. Vedno bolj spoznavamo, da je človekov največji kapital v tem, če lahko svobodno razpolaga s čim več prostimi urami in dnevi. Čas ja pravo bogastvo. Vse naše življenje je namreč stkano iz časa. Za gospodarskega človeka je čas denar. Toda ta enačba je samo d.sl-no pravilna. Čas je namreč mnogo več. Čas jc svoboda, je možnost, da človek določa svojo usodo in izgrajuje svojo osebnost. Druga plat časa pa je seveda v tem, da lahko človek svoj čas tudi zapravlja in da dobi človeštvo z njim nevarno svobodo, dai lahko uniči samo sebe. Moralisti — sovražniki prostega časa Moralisti ne slišijo radi hvale prostegai 'časa, ki so mu pravili Rimljani »otium«. Po njihovem le delo obvaruje človeka pred nevarnostmi prostega časa in postopanja. V delu vidijo edino dostojno dejavnost, ki podeljuje človekovemu življenju smisel, in delo jim je tudi vir vseh čednosti in vsega veselja. Medtem ko je svetopisemska etika videla v delu trdo kazen za padec in greh prvega človeškega para, je smatrala velika meščanska tradicija delo za samo po sebi zaslužno aktivnost, za neko obliko popolne posvetne askeze. Predvsem strogi protestantovski meščani, ki so v preteklih stoletjih ustvarili moderni kapitalizem, so tolmačili etiko dela, žrtvovanja in varčevanja kot globoko versko dolžnost. Nujnost dela jim ni pomenila več Adamovega prekletstva ali kazni za izvirni greh, ampak sredstvo askeze, s katerim so zatirali mesene skušnjave; pomenila pa jim je tudi izpolnjevanje božje zapovedi. Puritanci in kalvinisti so videli — po znanih tezah Maxa Weberja — v gospodarskem uspehu znak božje milosti in so istovetili čednostno življenje s pridnim de'om in s prezirom brezdelja in uživanja. Marks‘s ’5no češčenje dela Tudi v novejšem času se je nadaljevalo čednostno povzdigovanjie kar najpridneji šega dela. Manc in marksisti so videli v delu človekovo bistvo, edino sredstvo za dosego neodtujljivih vrednot svobode in osebnosti. Sicer že slutijo pozitivni pomen prostega časa, toda večjo važnost pripisujejo še vedno prostosti d.'la. Prostost dela postavljajo marksisti v daljno bodočnost in je gotovo ne pojmujejo kot hvalo brezdelja, oddiha in individualističnega »hobby-ja«. Sam Freud je videl v delu edino terapijo za nevroze, ki ogražajo človeka. De- lo povezuje človeka s stvarnostjo in pomeni koristen strelovod za temeljne vzgibe njegovega pože’enja in za nevarne narcistične ali agresivne nagibe v njem. (Konec na 9. strani) OBMEJNI RAZGOVORI Prejšnji četrtek zjutraj so se odpravili v Novo Gorico 'k uradnim razgovorom o J Poslanci komunalnih in gospodarskih odborov. V občinski palači je sprejel gorišk * goste načelnik gospodarskega sveta Gabrijel Mayer. Nato jih je pozdravil novogoriški župan dr. Štrukelj. V toplih besed v. i mu je odzdravil goriški župan dr. Gallla-rotti, nakar so odposlanci začeli z razgovo ri- V goriškem odposlanstvu so sodelovali poleg župana še pokrajinski predsednik dr. ChientaroJi, predsednik trgovske zborne: mž. Rigonat ter drugi izvedenci. Za lolma-ca je bil didaktični ravnatelj dr. Leban. Z Jugoslovanske strani so bili na seji še p> s'anec Milan Vižintin, predsednik koprskega okrožnega odbora Jože Eržen in predsednik koperske trgovske zbornice Lojze Lesjak. Na dnevnem redu so imeli več točk. Razpravljali pa so v glavnem o sledečih: o avtocesti Ljubljana-Gorica-Villesse, o večji Zmogljivosti železniških zve: med Goric > lr> Novo Gorico ter o dvolrstniških zemlji smh. Glede avtomobilske ceste so se dome-ni'|i, da bi bilo najugodnejše križišče nekje blizu goriškega pokcpahšča. O železniški Zvezi 'bodo razpravljali še na prihodnji seji (;b navzočnosti strokovnjakov. V zvezi z izboljšanjem obojestranskega Prometa so izrazili željo, naj se odpre pre-"cd na Gabrijelovi cesti, blok pri Neblem naj ibi pa ostal odprt ves dan. Pri Rdeči ."ši naj se razširi železniški podvoz, v po-"tev naj se vzame tudi možnost za skupno ^Porabo mirenskega letališča. Glede razla ^btve zemljišč, nujnih slučajev je 17, so delegati sklenili, naj jih danes preuči posebna mešana podkomisija v Novi Gorici, tešili so tudi vprašanje zasilnega odtoka greznic iz Nove Gorice. Zastopniki obeh mest so res stvarno Jbarsikaj ukrenili in so se domenili, da se °do v duhu obojestranskega sodelovanja ^ sestali. Po dolgih razgovorih so povabili julijanske goste na obisk v kromberški, ksni kombinat in v dobrovsko zadružno klet. Jamije: VODA JE PRITEKLA Voda, luč in ceste, to troje je bilo že ''-davna v našem kraškem Dolu vedno pe-rcčc vprašanje. Hvala Bogu in prizadevnim °blastem, danes imamo vse to. V nedeljo dopoldne je prvič pritekla vo-ca tudi v to zadnjo kraško vas, ki je bila 'sa sto’etja brez nje. Trpeli so ljudje, manjka jc živini. Zavedali, smo se, kaj pomeni bi brez vode, ali biti navezani na nekaj brov, katere so pripeljale vojaške cisterne. ( ?lo so se vsi vaščani zbrali v nedeljo na 8u okrog vseh deželnih in domačih obla-da prisostvujejo slovesnemu trenutku. as je bila okrašena, godba je igrala, ko 0 prihajali gostje: nadškof, prefekt, pred-Sednik deže’e s domačim deželnim sveto-jajcem Jarcem, domači župan Jarc z okoli-j iiah župani, vojaške in šolske oblasti j^-dstavniki vodovodne družbe in podjetja es'a, ki je zgradilo vodovodno omrežje. .. Goste je najprej pozdravil doberdobski ^bpan, ki je poudaril veliki trud vseh obla-l'.1.'■ Omenil je tudi stroške, okrog 100 mi-Jonov za Jamije in okolico. Celotni kraški °dovod je pa stal oko'i 230 milijonov. Ku- bični meter vode bodo plačevali domačini' po 40 lir. Govoril je tudi prefekt kot predstavni ministra javnih del in drugi oblastniki, nakar je goriški nadškof blagoslovil vadovo l s primernimi besedami. Prefekt je nato pritisnil na gumb in v deset metrov visokem curku je brizgnila hladna tekočina iz vodo meta in je vse prepričala, da tudi Kras ni več brez vode. ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA Goriške slovenske srednje šole so končale v soboto letošnje šolsko leto s skupno sveto mašo v stolni cerkvi. Prav vzpodbudno je bilo gledati veliko število naše srednješolske mladine pod vodstvom ravnatelja in profesorjev, ko so poslušali besede na pot svojega kateheta Komjanca. Š,e isti dan so se zaključile profesorsk -seje za zaključno ocenjevanje, še isti dan so bili razobešeni seznami končnih i spe hov. Na višjih srednjih šolah so sledeči izidi. V I. učite'jišču sta dve dijakinji izdelali, ena ima popravne izpte, dva sta zavrnj :-na. V II. razredu so štri dijakinje izdelale štiri pa imajo popravne izpite. V III. a zredu so izdelali trije, eden ima popravne izpite, ena dijakinja bo pa morala zaradi bolezni po'agati jeseni vse izpile. V IV. razredu so vsi pripuščeni k usposobljenost-nemu izpitu. Na višji gimnaziji, v IV. razredu so izdelali štirje, zavrnjeni so štirje. Iz I. razreda so vsi pripuščeni k izpitom Na liceju je pa takole: v I. razredu jih je 5 izdelalo, 6 jih ima popravne izpite, eden je zavrnjen. V II. razredu liceja so 4 izdelali, 2 imata popravne izpite. V zadnjem razredu so vsi pripuščeni k maturi. Uspehi so srednje dobri. Na enotni nižji skednji šoli v I.a razredu je izdelalo 10 učenk, 4 imajo popravne iz pite, 3 so pa zavrnjene. V I.b razredu: 14 izde'alo, 3 popravljajo, 3 zavrnjeni. V I.c razredu: 11 izdelalo, 6 jih popravlja, 4 so padli. V I.d razredu: 10 uspešno končalo, 3 popravljajo, 6 zavrnjenih. Nižja gimnazija: V II.a je izdelalo 8 dijakov, 5 jih popravlja, 2 sta zavrnjena. V Tl.b jih je 7 izdelalo, 3 popravljajo in 2 sla zavrnjena. Iz III. razreda so vsi pripuščeni k nižjemu tečajnemu izpitu. Na strokovni šoli v II.a je 8 dijakov izdelalo, 4 imajo popravne izpite, 6 jih je zavrnjenih. V Il.b razredu je 9 dijakinj iz-c'ela'o, 5 ima popravne izpite, ena je zavrnjena. Notranji izpiti so se začeli že v ponedeljek. Mature pa se bodo začele v začetku julija. Vsem maturantom želimo, da bi sc vsi dobro izkazali. ŠOLSKA RAZSTAVA Ob koncu šolskega leta so pr redili dijaki s'ovenskega učiteljišča in strokovne šole razstavo risarskih izdelkov v šolskih prostorih v ul. Randaccio. Višješolci so razstavili približno 38 del, z nižje jih je pa okrog 60. Izmed bo'jših izdelkov so vredni omembe: »Cvetje in sadje« dijakinje Nabergoj in »Študij rastlin« Nevine Rožič iz zadnjega letnika učiteljišča. Posebnost zase je K'anjišček iz istega razreda, ki obeta, da se bo v risarski umetnosti še dobro razvijal. Iz drugih raz "odo v se odlikujejo še Mauri Nataša (Ptice), Leban Maja (Pustna komedija) in Maraž Lucija (Tihožitje). Tudi iz spodnjih razredov se izkazuje ta in ona risba. Poudariti je treba, da jih je na splošno dosti dobrih, tehnično dovolj izdelanih; v celciti pa kaže ta razstava precejšnjo raznovrstnost. PEC Po precejšnjem premoru bo v soboto stopil pred oltar župne cerkve zopet nov par mladoporočencev. Zakonsko zvestobo si bosta obljubila domačinka Dorica Vovk in domačin Ivo Florenin. Nevesta je uslužbe na v tovarni, ženin pa dela pri podjetju Koren v Gorici. Domači fantje in vsi znanci želijo novemu paru obilo sreče! SOVODNJE V soboto zvečer so na:, otroci osnovnih šol iz Sovodenj in Rupe ze'o razveselili Pod vodstvom učiteljstva so priredili zaključno šolsko prireditev s pest im spore dom. Učenci 50 nastopili kar s štirimi pn-zoičlci: petjem, recitacijami in deklamacijami. šolsko dvorišče je bilo polno staršev in drugih gostov, ki so živahno ploskali prid nim otrokom. Učenci so razstavili tudi svoja ročna dela, ki kažejo veliko spretnost n natančnost. Po občini se precej govori o nameravanem tovarniškem pasu. Brali smo tudi polemično izjavo našega župana o tem vprašanju. Z njo se pa v celoti ne more strinjati veliko število občanov iz več razlogov. Nove industrije bodo gotovo prinesle tekaj zaslužka, a ne toliko domačinom kot ljud.em od drugod. Saj opažamo, da so že po sedanjih tovarnah nameščeni naši ljudje le kot delavci nižje kategorije. Med u-radniki in vodilnim osebjem ne najdeš Slovenca. Če pa bodo po našem ozemlju gra d;ili tovarniška poslopja drugod pa stanovanjske hiše, bodo našim ljudem plačeva i kvadratni meter zemljišča na:več po 303 do 500 lir. Zgubili bomo še tisto malo plodnega polja, kar ga imamo. Res je zapuščanje kmetijstva vsedržavni pojav, s ten pi še ni rečeno, da moramo tudi sami spodre-zavati korenine, ki dajejo sokove našem obstoju in etnični enotnosti rrš: a o em 1 ja. Morda bo res Gorica segala po petde setih 'etih tudi do Vipave, o čemer pa dvo mimo, toda to zopet ni razlog, da bi kar na lepem rekli, prekrižajmo roke, saj nas bo že tako zlodej vzel. Stvarni zaključek bi bil torej ta, naj s -morda postavi kaka nova industrija, tod 1 z jasnim pogojem, da se bodo us'užbile najprej domače delovne sile tudi na vodstvenih mestih. Drugo je pa to, da bi nikako ne smela biti vezana vsa naša zemljišč 1 kot industrijsko področje. Vzg'edi i d : strializacije okrog Devina, Podgore in dru god jasno kažejo, kako se tam izgublja naša etnična enotnost. IZ EFLTURIVEGA ŽIVLJENJA II. revija slovenskih popevk V soboto zvečer je bila druga revija slovenske popevke in včeraj sta sledili še dve ponovitvi — tržaški Avditorij je bil torej trikrat zaporedoma poln ljudi, ki so se prepričali o odličnem prizadevanju prosvetnega društva Barkovlje po čim lepši in pestrejši reviji popevk kljub vsem težavam in tesnem. Razen aranžerja in dirigenta Aleksandra Vodopivca, režiserja Adrijana Rusije in scenografa arhitekta Daria Jagodica so na reviji sodelovali sami diletanti, ikar še stopnjuje simpatijo občinstva in našo simpatijo do pobude, do prizadevanj m do posameznih dosežkov. Tako velja naše priznanje učinkovitemu orkestru Miramaru, čigar storilnost je bila vseskozi na lepi ravni, in vsem pevcem, ki so se vrstili, da zapojejo nove slovenske popevke. Med njimi naj nam bo dovoljeno posebej citirati nekatere, iki so se nam zdeli zaradi temperamenta in žive muzikalnosti posebno učinkoviti: Odinea Zupin, Ljubica Berce, Miranda Caharija in Nora Jankovič. K dobremu uspehu revije sta odločilno pripomogla Aleksander Vodopivec z dobrimi ter večkrat svežimi in domiselnimi aranžmaji in Dario Jagodic z okusno scensko opremo. V manjši meri sta se uveljavili slabokrvna režija in nerodno napovedovanje Toda mimo teh kritičnih pripomb, ki so spričo značaja prireditve morebiti ce'o odveč, nas zanima ugotoviti nekaj drugega in sicer odgovoriti na vprašanje, ki ga programska knjižica postavlja uvodoma in ki jo tu kar povzamemo: »O tem pa, če smo napredovali v svoji težnji, da bi ustvarili, da bi iznašli pristno domačo tržaško slovensko popevko, — o tem naj spet sodi naša javnost, to je, vi vsi!« Morebiti je slovenska ljudska pesem celo zmožna, oddati svoje sokove pristno domači slovenski popevki, in to lahko doseže, ko bi slovenska po pevka prevzela po nijej nekaj tipičnih ritmičnih, melodičnih ali barvnih posebnosti. Tako o priliki, kakor so popevki prispevale svoje ljudska pesem ameriških črncev ter španska in neapeljska pesem. Nekaj tega smo spoznali v dveh izmed pesmi, kar smo jih čuli v soboto: v medium svvingu »Čakam te«, ki ga je v prvem delu sporeda zapela Odinea Zupin, in v slow-rocku »Pismo iz tujine«, ki ga je ista pevka zapela v drugem delu sporeda. V obeh pesmih smo spoznali sicer tipične prvine slovenske etnične pesmi, a je v obeh primerih šlo za posebnosti alpske pesmi, to je koroške ljudske pesmi. V pesmi »Čakam te« so se značilni široki intervali alpske pesmi dobro amal-gamirali z jazzovsko barvo aranžmaja, v »Pismu iz tujine« smo srečali v uvodu celo nespremenjen citat iz najpopularnejše koroške ljudske pesnr. Po teh ugotovitvah in Skrbnem razmišljanju nam ni biilo težko priti do zaključka, da Slovenci preradi istovetimo svojo ljudsko pesem z alpskim jodlanjem in da si drugače danes ne znamo predstavljati popularne glasbe; o tem priča tudi ogromen uspeh Avsenikov. A njihov še večji uspeh na Bavarskem in v drugih germanskih kraub priča obenem, kako malo prav Avseniki predstavljajo slovensko ljudsko pesem v svetu, saj jih Bavarci cenijo, kolikor spoznavajo v njih glasnike alpske l judske glasbe na splošno. Druga inačica, ki je vseskozi prevladovala v pesmih prve in druge revije slovenske popevke v Trstu, je povsem mednarodna in kozmopolitska, to je popevka, kakršno zahteva trenutno svetovni trg lahke glasbe. To je drugje stvar komercialne konjunkture in je doseglo značaj veleindustrije. Slovenska popevka te vrste, ki jo lahko spoznamo zgolj po jeziku besedila, je še daleč do komercialne cene tujih pesmi v svetu. Ali naj tvegamo v zaključku tega razmišljanja še vprašanje, kakšna ZANIMIVE SLOVENSKE KNJIGE Slovenska Matica je izdala zadnji čas nekaj zanimivih izvirnih del. Objavila je peto knjigo »Zgodovine slovenskega slovstva«, katero je napisal Joža Mahnič. Marijan Zadnikar je izdal pri isti založbi knjigo »Znamenja na Slovenskem«. Izšla je tudi knjiga Juša Kozaka »Pavlihova kronika«. To je redna letošnja knjižna zbirka Slovenske Matice, ki je pred nekaj leti obnovila svojo dejavnost in se že spet odlikuje med slovenskimi založbami po kvaliteti svojih 'knjig. so besedila teh pristno domačih tržaških slovenskih popevk? Odgovor mora biti strog in negativen. Vendar je bila ena pesem, ena sama, muzikalno zelo dobra, izvirna, živa. In to je slow-rock »Drag. spomin«, ki ga je v drugem delu sporeda zapela Nora Jankovič. Ko bi prihodnja revija predstavila mnogo talkih, bi potem lahko govorili o odlični slovenski popevki, čeprav ne pristno domači, in bi lahko s takimi popevkami zače'i konkurirati s tujino. Kakor se spodobi na tem tako izrazito trgovskem torišču. _ . SEDMA ŠTEVILKA »LITERARNIH VAJ« V 7. številki »Literarnih vaj« najdemo na prvi strani pesmi Danice Čepar s trgovinskega zavoda, ki so kar dobre, delno tudi v izrazu, le da še ne razpolaga s primernim bogastvom pesniške besede. Danica Čepar je objavila tudi pripovedno črtico »Dekle, ki ni znalo ljubiti« in kjer tudi ugotavljamo kar gladko, tekoče pripovedovanje, kakršnega bi se ne bilo treba sramovati nobenemu mlademu pisatelju z bolj znanim imenom. Zdi se nam, da imamo opraviti pri Danici Copar z res ničnim literarnim talentom. Toda take mlade talente smo odkrivali v »Literarnih vajah« že večkrat in prepričani smo bili, da nam bo zrastla iz njih nova dobra literarni generacija v Trstu. Toda iz tega ali onega razloga se naši upi niso skoraj nikoli izpolnili in vs tisti talenti so šli v izgubo oziroma so umolknili, ko so zapustili srednjo šolo in odrasli »Literarnim vajam«, in molčijo še danes. Uredništvo »Literarnih vaj« bi moralo posvetiti takim talentom več pozornosti in jim nuditi več vzpodbude in literarnega poulka, ker to je končno tudi namen te literarne revijice srednješolske mladine. Verjetno večina tistih mladih talentiranih ljudi zato ne piše več, ker niso sami pravočasno spoznali svojih sposobnosti in dobili zaupanje vase. Gotovo pa je tudi, da je manjkala v Trstu revija za mlade literate, ki bi nadaljevala delo in prizadevanje »Literarnih vaj« in v kateri bi lahko objavljali svoje stvari tisti mladi pesniki in pisatelji tudi potem, ko prestopijo iz srednje šole na univerzo in se začenjajo smatrati za odrasle ter jim postane preozko v okviru »Literarnih vaj«. »Most« bo morda lahko premostil tudi to praznino. V tej številki »Literarnih vaj« najdemo razen prispevkov Danice Čepar manj že kolikor toliko dozorelih pesmi in črtic, zato pa ne manjka takih, ki so jih napisali še prav mladi in v katerih utripa dosti še skoro otroškega čara in tudi humorja. Taki so prispevki Ivane Suhadolc »Moja veverička Plppo«, Petra Suhadolca »Straža« Ro berta Rovattiniija »Miš in stara gospa«. Vinka San-da-lja »Srečanje z bivšimi součenci«, Nataše Sosič »Obup«, Marijana Carpanija »Kos z eno nogo«, Sonje Žerjal »Twist«, po*em pa še prispevki Mirana Dolharja, Elke Vahč in drugih, ki jih ne rno- Tc dni je odprta v galeriji Rossoni ni korzu Italia v Trstu umetniška razstava mladega gori-škega slikarja Jožeta Ceja. Umetnik, ki tudi poučuje risanje na slovenskih srednjih šolah v Go rici, je razstavil 15 akvarelov in 5 slik na olje. Italijanska kritika je zelo pohvalno omenila Cejev umetniški prikaz. Ugajajo z'asti pokrajinski akvareli kot: Soča, Kalvarija in Kraška jesen, v katerih je Cej ubral svojo smer v bolj epsko širino okolja in ki tudi vsebinsko nekai povedo. V oljnatih kompozicijah pa uporablja boli krepke barve. V nekaterih, kot pri Kmetskem motivu, uporablja zelo posrečeno tudi ljudske umetniške prvine. V zvezi z razstavo smo zastavili mlademu umetniku — šel je komaj preko triindvajsetih let — nekaj vprašanj. Kdaj ste se odločili za svoj umetniški poklic.J Spodbudo sem dobil že na slovenski nižji gimnaziji. ko sem prejel na šolski razstavi prvo nagrado Zahvaliti se moram tudi profesorjem risa- remo vseh našteti. Tudi nekaj pesmic je takih, da jih človek rad prebere. Martin Jevnikar je objavil koristen esej o Slovenski Matici. Tudi to številko so ilustrirali talentirani učenci prof. Černigoja sami. Ker je to zadnja številka 15. letnika »Literarnih vaj«, ji Je priloženo kazalo. NOVO DELO SIGRID UNDSETOVE V SLOVENŠČINI Založba »LIPA« v Kopru bo v kratkem posla,la na knjižni 'trg zgodovinski roman »Olav Audunov sin na Heslvikuu«, ki ga je napisala znamenita norveška in pri S ovencih že zelo priljubljena pisateljica Sgrid Undset. Že pred vojno je postal pravi bestseller njen obsežni zgodovinski roman »Kristina Lavranscva hči«, prevedenih pa je bilo tudi še nekaj drugih njenih del. Tudi »Olav Audunov sin« je zgodovinski roman, zajel iz norveškega srednjega veka, toda glavna oseba v njem je tokrat moški in predstavlja tak° roman nekako protiutež proti romanu o »Kristini«. Ni dvoma, da bodo slovenski bralci z izrednim veseljem segli tudi po tej knjigi pisateljice, ki jim je draga, a je na žalost zdaj že pokojna-Umrla jr leta 1949, stara 67 let. Na stara leta jf morala celo v begunstvo, ker se je pred nacisti, ki so zase di Norveško, umaknila najprej v Angltj jo nato pa v Kanado, kjer je preživela ves vojn1 čas in s svojimi spisi tolažila Norvežane ter jirn vzbujala upanje na zmago iin na povratek svobode, katero je tudi še sama doživela, čeprav ji ni bil° dano, da bi jo dolgo uživala. KRSTNA IZVEDBA MERKUJEVE SKLADBE V Ljubljani je bil pred kratkim koncert, ki ga je priredilo društvo glasbenih umetnikov v Slovo ni ji. Na sporedu je bila polog skladb Škerjanca, Šivica in Ravnika tudi skladba Pavleta Merkuja »Prijazna smrt« za bas in klavir na besedilo Srečka Kosovela in Franceta Prešerna. Posvečena )e Mi rkujevim dijakom s tržaškega klasičnega liceja-To seveda ne pomeni, da jim želi prijazno »mri- NOVA GALERIJA V TRSTU V soboto so odprli v Trstu novo galerijo »G' Boni«. Nova galerija, ki bo na razpolago tržaških1 I umetnikom, je v ulici Malcanton, 14 in uredilj so jo na pobudo skupine tržaških umetnikov, ki so tudi priredili v njej prvo kolektivno razstav0-To so slikarji: Celiberti, Coletti, De Cillia, Guacd, Rosignano, Spacal, Sormani, VValcher iin Zigaina-Kot povabljenec pa sodeluje tudi kipar Mascher-" ni. »PASTIRČEK« Izšla je deveta in zaključna številka letošnje; ga letnika mladinskega lista »Pastirček«. V nje' najdemo članke o počitnicah, o rdečih češnjah, 0 mladinskih vzornikih, o skavtih, o sprehodih P° Tržaškem, o športu in alpinizmu, o nastopu osnovnošolskih otrok v Avditoriju, o televizijskih predstavah, o papežu Janezu XXIII. in dopise mladine same. Poleg tega pa še pesmice in pripovedne črtice. __(j__ Mohorjeva družba v Celju je izdala tretjo knjigo Izbranih del Ivana Preglja. Knjiga šteje ^ strani. V Hollywooclu je umrl v starosti 84 let amer1" šfci komponist Louis Gruenberg, ki je spisal mn°; go filmske glasbe, oper in komornih del. Najbo11 znano njegovo delo je opera »Cesar Jones«. nja, ki so mi kazali smer. Od takrat sem sc za' čel zanimati za risanje in sem nadaljeval tudi lastnega nagiba in veselja do umetnosti. Kakšno smer ubirate v svojem umetn.škd11 udejstvovanju? O smeri bi še ne govoril, ker je pri vsak1 umetniški poli še vedno tudi iskanje. Zanima h11; akvarel, pokrajina in sodobna umetniška smer te' precej tudi ekspresionizem. Zdaj vse to še povezujem, čeprav iščem nove oblike. Od prve razsta' ve v Gorici ,se skušam vztrajno izpopolnjevat'. Kakšne načrte imate za svoje bodoče delo-J Iskal bom pokrajinske motive, katerim bi va vdahnil svojo besedo. Zalo bom letos potoval P Dalmaciji in Grčiji, da si naberem skic in osnu kov, katere bom pozneje vrgel na ,p’atno. t ' k'.1.1,1, ko sem šel do Splita, me je pok ra ii m navdušuj O vsem tem bom pripravil razstavo. Ne bom P‘ še govoril kdaj in 'kje.« Boj črvivosti pečkastega sadja Žalosten in jezen je sadjar, če ugotovi, da je večina jabolčnih in hruškovih plodov črvivih, piškavih. Kdo povzroča črvivost in tako jo preprečimo? Črvivost jabolk iiin hrušk povzroča isti škodljivec, in sicer jabolčni zavijač (carpo-Capsa pomonella), ki prezimi navadno v °bliiiki bube in spomladi vzleti metuljček. Samica zaleže jajčeca na plodove ali v bl,i-*ino, iz jajčec se izvalijo ličinke, gosenice, se potem zarijejo v plodove. Kako vse to preprečimo? Nastopiti moramo že proti metuljčku, č'xn vzleti po prezimitvi. A kdaj vzleti? ^let metuljčka zavisi od vremena. Ce je loplo vreme, posebno v popoldanskih urah, Se pojavijo pri nas prvi metuljčki že prve dni maja, ali pa lahko celo prej. če pa je Vreme slabo, hladno in deževno, bo to zi ^nogo zadržalo vzlet; do njega bo prišlo tamaj ikonec maja il;i pa tudi celo še Sredi junija. Ko pa metuljčki vzletijo, se v 2-4 dneh oplodijo in samica začne pola-Sati jajčka samo v slučaju, d.a znaša srednja dnevna toplota več kot 15" C. Tudi in-kuibacija jajčk, to je doba, v kateri se iz jajčka izleže ličinka, zavisi od toplote. Če Je toplota izpod 15" C, traja inkubacijska ^°ba najmanj 20 dni; pri toploti od 20° C traja doba 10 dni, pri toploti 25" C pa celo S£>mo 5 dni. Zaščitna sredstva Navedene podatke moramo upoštevati, hočemo pravilno uporabiti zaščitna sred-stva, s katerimi hočemo uničiti najprej me-'uljčke, potem pa jajčka in ličinke, sled |l)e seveda prej, kot se zarijejo v plod. — remnoga opazovanja zaščite sadnega d.rev-la so dognala, da zaščitna škropljenja pre večkrat niso pravočasna, mnogokrat nepo-lrcbna — ker prezgodnja, večkrat prepona, redno pa nezadostna. Metuljčki nam-'°Č' ne vzletijo vsi hkratu, marveč se vzleti v'ečejo lahko tudi 2 do 3 tedne. Zato pa ^aino eno škropljenje ne more zadostovati. ravilno bi morali nastopiti z zaščitnimi 'Sredstvi vsakih 10 dni., vse do prvega tedna MEDDOBJE MED MOL2AMA Na malih kmetijah molzejo tudi 3-krat j1.*1 dan, drugače pa je na vsem svetu uve-JOljena 2-kratna dnevna molža. Nastane vprašanje, katero meddobje je a.ibolj priporočljivo pri dnevni 2-kratni ■V^lŽi? V tem oziru so delali poskuse marnje na svetu in ugotovili naslednje: Pri , ^evnd 2-,kratni molži je najbolj priporoč-Jlvo, da se molža izvrši kolikor mogoče ^čr>o vsakih 12 ur. V tem slučaju se na-t ^°lze tekom dneva najvišja količina mleka. znaša meddobje 12 ur in 12 ur. Ce pa ^ ^eddobja spremenita v 10 in 14 ur, pa-® količina dnevno namolženega mleka zi j atlj kot 1%, dočim se pri meddobju 16 8 ur zniža za več kot 3%. v ^°rej je najbolj priporočljivo molsti kra-L v enakih presledkih. julija, pri tem pa ne pozabiti, da so na, yad:no glavni vzleti v drugi polovici maja in da je koncem maja in v začetku junija zaščita najbolj učinkovita. Plodove pa zaščitimo s škropljeijem učinkujočih škropiv, med. katera prištevamo: 1 kg svinčenega arzenata na 250 do 300 litrov vode; 1 kg »gesarola 50«. ali »ga-berola 50« na 400 do 500 litrov vode; 103 gramov »carposana 50« na 100 do 150 litrov vode. Vse to pa velja samo za prvi rod. Od te ga napadeni plodovi odpadejo še drobni. Poznejši debeli plodovi so napadeni od drugega roda, ki se pojavi kakšenkrat že sredi julija, v večji meri pa avgusta. Tudi proti temu rodu moramo škropiti z zaščitnim škropivom. Pazita pa moramo, da v zadnjih 5 tednih pred obiranjem ne uporabljamo ne arzenata in ne carposana, ker bi lahko kaj strupa ostalo na plodovih. Gaberol in gesarol človeku nista nevarni, in zato lahko z njima škropimo tudi še tik )red obiranjem. Zavijači prezimijo večinoma v obliki bub v razpokah med lubom in mahom na d.eblu in debelejših vejah. Zato moramo pozimi lub in mah ostrgati in sežgati. Zmrznjeno meso Daleč čez polovico mesa, katerega použi-jejo v Angliji, so pripeljali iz prekomorskih dežel predvsem iz Nove Zelandije, Avstralije, Argentine, Urugvaja, ZDA in Ka-njadei. Iz teh dežel privažajo predvsem zmrznjeno govedino, pa tudi ovce, zajce, kunce, pižčance-pohance in še druge vrste mesa, vse v zmrznjenem stanju. Ne uživajo pa zmrznjenega mesa samo Angleži, marveč tudi drugi narodi in tako tudi Italijani. Zmrznjeno meso ima svoje dobre in slabe strani: dobre so predvsem nizka cena in tudi dobra kakovost — a ne za juho —, med slabimi pa je glavna, da se meso kmalu pokvari, če ga takoj ne porabimo, čim smo ga vzeli iz hladilnika. Zato pa bo v Italiji med vročimi meseci zelo upad:la potrošnja zmrznjenega mesa. Imena postanejo pojmi V vsakdanjem življenju srečamo na desetine besed, katera tudi uporabljamo, a jim ne poznamo izvora. Zanimivo je vedeti, da izhaja večina teh besed iz imen ali priimkov slavnih mož, iznajditeljev ali znanstvenikov. Izberimo nekatere najbolj zna-ne. I Vsi poznamo magnet. Odkod ta beseda? Tako je bilo: Grk Magnes je šel na sprehod opirajoč se na palico z železno ostjo na koncu. V bližnji gori so skale vedno bolj privlačevale železno ost. Magnes je preučeval tisto kamenino in magnetit z magnetom vred je bil odkrit. Iz šolskih knjig veste vsi, da je za Normani prvi prišel v Ameriko Krištof Kolumb. Po njem. bi se torej moral novi svet imenovati Kolumbija. V resnici pa je kontinent dobil ime po morjeplovcu Vespucciju, ki mu je bilo ime Amerigo. Med cvetlicami je znana fuksija, ki je že leta 1500 dobila svoje ime po botaniku Edvardu Fuchsu. Kameliji je dal ime jezuitski pater Giorgio Camelli, ki je prinesel cvetico s Filipinov v začetku 18. stoletja. Gardenija nosi svoje ime po ameriškem botaniku Alexandru Gardenu. Nasprotno pa nima tobačni nikotin imena po kakem botaniku, marveč po francoskem diplomatu Jeanu Nicotu, ki je okoli leta 1570 razširil tobak po vsej Evropi. Danes so se za hitro malico povsod, udomačili obloženi kruhki ali sandviči. Krstil jih je nehote lord Sandvvich, ki je bil tako strasten igralec, da ni imel časa niiti večerjati. Sluga mu je prinašal v klub meso stlačeno med dvema rezinama kruha. Veliki znanstveniki kot Volta, Ampere, Watt, so posodili svoje priimke za imena električnih merskih enot; volte, amperje in wate uporabljamo še danes. Manj pogosti so mavzoleji. To so velikanski nagrobni spomeniki kot je na primer Teodorihov v Ravenni. Ime je prišlo od grškega kralja Mausolosa, ki je ukazal postaviti svoji ljubljeni ženi tak nagrobnik, ki bo vse druge prekašal in ga bodo imeli za osmo čudo sveta. Iz francoske revolucije poznamo morilno sekiro aili giljotino. Prvotno se je imenovala »lujizeta« po mehaniku Louisu, ki jo je izumil. Pripravo pa je izpopolnil zdravnik Jožef Guillotin in je dobila po njem ime giljotina. (Nadal]evan|c na 9. strani) Holandski rastlinjaki Od vsega holandskega izvoza predstavljajo kmetijski pridelki 34%. Ta visoki odstotek je sestavljen predvsem iz izvoza cvetlic — posebno čebulic —, lepotičnih rastlin jn povrtnine. Semena, čebulice in korenine cvetlic ter lepotične rastline izvažajo Holandci po celem svetu, s povrtni-nami pa krijejo domačo potrebo in jim še mnogo ostane za izvoz predvsem v Nemčijo in Anglijo. Poleg povrtnin pa izvažajo tudi grozdje. Na prostem pa ne bi na Holandskem dozorel niti en grozd. Grozdje kakor tudi glavna povrtnina se razvije in dozori v premnogih velikanskih rastlinjakih, ki ponekod izgledajo kot prozorne ve- like naselbine. V rastlinjakih vlada seveda umetna toplota. ŠIRI SE REJA PEGATK ( V zadnjih dveh letih prisostvujemo močnemu razvoju reje pegatk (faraonk)- Statistika pravi, da se je lansko leto v Italiji izvalilo 8 mi’ijonov in 340 tisoč pagatk, od katerih so pustili za rejo okoli 100.000 samičk, ostale pa zredili za meso (kot piščance pohance). Računajo, da je znašal izkupiček za pegatke skoraj 6 milijard lir. Trenutno je Italija v Evropi vodilna glede vzreje pegatk, katerih nekoliko izvozijo v Anglijo in Francijo. VIRGILU SCEKU V SPOMIN V vojnoodškodn inskem odboru sta bila Gorjan, zastopnik Kmetske stranke, in Gra-ziani, predstavnik fašistov, vedno pripravljena za najbolj oster nastop. A to ni nič 114 Dr. E. BESEDNJAK pomagalo, ker sta bila s Slovenci v manjšini. Isto velja o dveh tajnikih, dr. Targioni-ju in dr. Sturaniju, ki sta ostala v Rimu in ju je Šček vodil od ministra do ministra ter vzdrževal v stikih z rimskimi časniki. Namen te politike je bil dopovedati ministru Ferrarisu, da odbor ni vrgel puške v koruzo, temveč da bo nadaljeval boj v smislu sklepov goriškega shoda. Ogorčeni minister Ferraris je nekoč rekel enemu od tajnikov: »Pojdite že vendar enkrat v Gorico! Kaj neprestano sitnarite tod?« Iz vseh razgovorov se je dalo trdno iklepati, da bi vlada rada požrla, vsaj postopoma, odškodninski zakon. Minister Ferraris nam je pripovedoval zgodbo, ki je prav zato poučna. »Ko sem bil še deček in sem živel s starši, brati in sestrami v domači hiši, je imela mati navado, da je za božič spekla dolgo, dolgo potico. Prvi dan je vsak družinski član dobil lep velik kos, drugi dan nekoli.co manjšega, tretji še manjšega, četrti dan smo prejeli le rezino, peti dan rezinico itd., do kler ni potica izginila.« »Tako je, dragi gospodje, tudi z vojno odškodnino. Italija je naredila v dnevih zmage in veselja načrt za vojno odškodnino, kakršnega nima nobena država. Glejte, saj ni Francija skoro nič pozidala, Jugoslavija pa sploh nima odškodninskega zakona. Italijansko velikodušnost, ki je prikipela do vrhunca v dnevih zmage, so kajpada čutile dežele, kjer se je začelo najpoprej zidati. Ta- ikrat smo mislili, da nas bo odškodnina stala največ 4 milijarde, sedaj pa ns vemo, če bo zadostovalo 11 tisoč mil jonov. (Takratna vrednost.) Država se nahaja danes v strašni denarni krizi, dnevi navdušenja so daleč za ' nami.« KAJ SMO DOSEGLI? Kljub tem izjavam se je vendar nekaj doseglo. Nasproti vsem težavam smo se mi sklicevali na zakon. Da se je v vel ki meri za Benečane zakon že izvršil, nam je v po-! moč, kajti kar velja za stare pokrajine, mora tudi za nove. Tako je odločen nastop vojnih oškodovancev rodil prve uspehe. V Gorici je vlada u-stanovila nov oddelek za izplačevanje vojn2 škode. Število uradništva se je podvojilo, vlada je dovolila nadaljnje kredite, rok za vlaganje dokumentov se je podaljšal. Sicer pa kaj bi naštevali nove točke. Ne smemo pozabiti enega: naša akcija je preprečila grozovito zlo. Vlada je že bila pripravila načrt, da bi vojno odškodnino plačevala po sistemu »a forfait«, to se pravi, da se ne bi sploh nič cenilo, ampak oficirji bi prišli v vas z blagajno in na licu mesta izplačali v:oto, za katero bi se domenili zas‘opniki vlade in oškodo anec. Tega sistema so se poslužili Angleži tam, kjer so njihove čete oškodovale francoske vasi. Pri nas bi se stvar takole godila. Oficirji bi prišli z žvenkom in cvenkom v naše vasi in bi pozvali oškodovance. Vladni zastopnik: »Koliko hočeš?« Oškodovanec: »ŠBstdeset tisoč!« Vladni zastopnik: »Tu vzemi deset tisoč. Ako ne. gremo naprej po vsej deželi in se vrnemo šele čez nekaj let.« Kaj bi iz tega nastalo? Ljudstvo je zadolženo v posojilnicah in trgovinah in komaj čaka, da pride do denarja. Velik del ali večina oškodovancev bi segla po denarju. A vsi bi ne mogli koj pričeti z zidanjem. Ljudje bi denar porabili in v par letih bi ne bilo ne denarja ne hiše. Tak način odškodovanja bi postal prav gotovo gospodarski grob našega naroda. Vlada bi prihranila n 3* kaj milijard, a naša dežela bi bila uničena. Naša velika agitacija je imela vsaj ta uspeh, da je vlada opustila načrt, s katerim se je delj časa ukvarjala. JEDLI BOMO ZOPET ČRN KRUH Virgilu Ščeku se je za njegovo neutrudno in požrtvovalno delo zahvalil stalni odbor vojnih oškodovancev. V njem so imeli veliko večino Italijani, a so mu vendar enodušno izrazili hvaležnost. Šček je priznaval, da ima država 100 milijard dolga in 8 milijard letnega primanjkljaja, a da je od vlade odvisno, ako hoče primanjkljaj povišati za par milijard. »Vlade so jele štediti proti koncu leta 1920. Preje so razsipavale, saj je znano, da so samo za Trst darovale 174 milijonov lir-Od vseh vlad je v štedenju najhujša sedanja/« je izjavil. Mussolini je rekel: »Štedili bomo, če bo treba, do kosti. In če bo treba, bomo zopet jedli črn kruh, kakor med vojsko.« To so bile le besede, dejanja so bila drU" gačna. Oktobra meseca se je namreč ustanovil v Trevisu širši odbor vojnih oškodo^ vancev, kateremu so prisostvovali zastopnik1 iz Vidma, Benetk, Trevisa, Belluna, Vicenze in Gorice. Nova centrala je začela izdajati gla" silo »II grido delle Venezie«, ki »bo stal 100.000 lir letno,« kot je bilo najavljeno. List je hotel pisati o pritožbah vojnih oškodovancev in staviti vladi enotne predloge. Dotedanje prakse, da je en odbor vpil; drugi pa hotel, kar je vlada želela, naj b' bilo konec. Postopek bo enodušen in Mussolini ne bo mogel prezirati enotnega mišlje' nja šestero pokrajin — so rekli. (Dalje) Ni jim b(ilo treba dolgo čakati. Pogumni in gibčni mali Tinček je ločno napravil vse, k ir mu je naročil Janez. S pipcem je prerezal Evici vezi, palček Oprezalček pa je medtem prisluškoval p-i vratih, da bi jih ven-darle kak razbojnik ne presenetil. Ko je bila Evica rešena vrvi, ji je naglo masiral roke in noge, ki so ji kar orpnile od dolgega ležanja, tako da je le s težavo vstala; dal ji je tudi piti iz svoje čutarice okrepčilne pijače iz gozdnih ?e’išč in sadežev in takoj se je mnogo bolje počutila. Potem sta jo s Tinčkom dvignila, da je lahko zlezla skozi lino, in na oni strani ji je Janez pomagal na tla. Bila je res lepa in prijazna deklica, z do'gmi plavimi lasmi, ki pa so bili zdaj vsi razmršeni, ker si jih toHko časa nii mogla počesati. Janez in Matija sta bila prav zadovoljna, da je bila rešena, ni pa jima bilo prijetno, ko ju je ‘poprosila za glavnik, pa ji nista mogla ustreči. Šele takrat sta se spomnila, da se še nista počesala, odkar so odšli z doma Doma je mati skrbela, da si dečki vsaj zjutraj niso przabili počesati svojih griv. Na srečo so ji palčki lahko post egli z lepim glavnikom, ki so ga drugače potrebovali za razčesovrnje svojih brad. Vsi vneti in polni občudovanja so se smuka'i oko'i deklice. Dva palčka sta jo odpeljala na varno v temo pod košatim drevjem ob robu gozda in ji postregla z okrepčilom, ki sta ga imela s seboj. Osta- li pa so se pripravili na odločilni spopad z razbojniki. Vse je potekalo tako, kot je bil Janez zasnoval, vendar pa ne brez nevarnosti, saj bi se vsak hip lahko kateri od razbojnikov prebudil. Tinček in palček 0pre7,alček sta previdno odprla vrata sobice, v kateri so imeli razbojniki ujeto Evico, in ss splazila skozi shrambo za živila in še d ugo, ki je očitno služili za orožarno in za razbojniško spa’nico, v večjo prednjo sobo kjer so bili zbrani razbojniki. Previdino sta za ped odprla vrata in pokukala vanjo. V svetlobi leščerbe, ki je visela na železni Trije bratje gredo po svetu F. J 14- P>? AVLJICA verigi s stropa, sta (pazila kakih sedem razbojnikov, ki so sp^1 za mizo v kotu z r'a\ami naslonjenimi na komolec, ali pa k»' po tleh. Vsi so imeli dolge razmršene lase in brade, oblečeni P3 so bili v ovčje kožuhe. Kar strašno jih je bilo pogledati. Vsi st> nosili za pasom clo'ge nože ali celo sablje in pištole, ob stenah pa so stale prislonjene do'ge puške in sulice. Smrčali pa so tako, je bilo grdo slišati. Ves prostor je tako smrdel po žganju in vimu in je bil tako zakajen od, tobačnega dima, da je Tinčku in palčki-1 Oprezalčku kar sapo vzelo. Morala sta zbrali ves svoj pogum< da sta se upala splaziti v sobo. S kar največjo previdnostjo sta stopala med na tleh ležečim,! telesi, da bi ne stopila kakšnem1? razbojniku na roko ali nogo, ker potem bi bilo joj. Bogve, če b* se jima še posrečilo pobegniti nazaj v zadnji konec koče in u)|1 skozi lino. Ce bi ju razbojniki ujeli, bi ju gotovo strahovito na' bili in morda celo ubili, ker sta rešila Evico. Zato je vpijalo bju1 čimbolj previden. Vendar je šlo vse po sreči. Previdno sta odrinila zapah. Zu' naj so že čakali Janez, Matija in palčki. Splazili so se noter *n kot bi mignil povezali speče razbojnike. Vrvi in jermenov je bi* v koči več kot dovolj in palčki so jih strašno urno nosili od vsepovsod. Najbolj trdo pa so povezali poglavarja špičmuha, ki st> ga palčki dobro poznali in se ga najbolj bali. Vse križem s o # prevezali z vrvjo, da je bil podoben debeli salami. Pri vsem tcl^ se razbojniki niso niti zbudili in so smrčali kar naprej, tako -s bili pijani. . (Dalje' Kaj bomo s prostim časom? (Nadaljevanje s 3. strani) Sele danes si upamo odkrito trditi, da je Prosti čas morda važnejši kakor pa čas, ga ubije človek z delom. Medtem ko si sociologi ne 'pomišljajo več izjavljati, daj delo — zlasti v svojih frakcioniranih ii Ponavljalnih oblikah — nujno vsebuje muč-no elemente prisiljenosti in discipline, po stavljajo oblikovanje človekove osebnosti Predvsem v prosti čas. Prav prosti čas bi moral namreč omogoči skladni razvoj vseh tistih strani človekove osebnosti, ia Beloševiča, znameniti Modem CftT duantol iz Združenih držav in orkester Spree f :v Stampers. Ta orkester je posebei naštudiral blejski festival skladbo »Trig’av Blues«. ociV nacionalnem muzeju San Mattoo v Pisi so Ema-. razstavo grafičnih del italijanskega kiparja "'lija Greca. Odprta bo do 15. julija. [j, kiparjem Emilijom Grecom se je ukvarjal , narodni tisk zadnje mesece v zvezi s polemi-. mi o bronastih vratih za stolnico v Orvietu, ka-I 'n reliefe je izdalal ta kipar, a je višji svet V|Pth umetnosti prepovedal, da bi jih namestili na manjkanja možnosti in časa ni mogel razviti pri poklicnem in obveznem delu. Vrniti vrednost prostemu času V nekem smislu bi bilo torej potrebno preobrniti lestvico vrednot, s katero smo merili človekovo dejavnost, in vrniti aktivnosti v prostem času njeno prvotno vrednost. Delo je potrebno, toda slaviti ali oboževati delo v njegovih najbolj meht-ničnih in neosebnih oblikah, ki so popolnoma brez iznajditelj skih in duhovno-obli-kova'nih elementov, je le moralistični p i-diganje, Vsa prizadevanja moderne psihologije i i sociologije gredo za tem, d,a odpravijo ne všečnosti avtomatičnega in zgolj ponavljalnega dela, kot je delo ob tekočem traku, in da skrajšajo de'ovni čas ter podaljšajo prosti čas. Kaj pa bo napravil človek s svojim prostim časom? Glede 'tegja gredo mnenjia močno navzkriž. Tisti, ki zaupajo v človeka, v njegovo svobodno pobudo, nočejo preveč predvidevati, kako bo prebil svoje proste din i. Pustimo ga, da živi po svojem talentu in po svojih nagnenjih — svetujejo. Tisti pa, ki imajo manijo organizacije in načrtovanja za vsako ceno, ter strogi moralisti pa bi hote'i oren i žira ti t"di počitek in oddih, prosti čas in »hobby«. Kot pravi pesimisti nimajo nikakega za- j upanja v človeško spontanost, in smatrajo človeka za že po naravi pokvarjenega in zlobnega, ki da zato ved,no potrebuje vod-slva in varuštva. Toda kdo bo vodil naše voditelje in naše varuhe? ZAMEJSKI MLADINSKI TABOR 1964 NA KOROŠKEM Prvi tabor zamejske mladine je bil v Gorici leta 1962. Letos bo tabor na Koroškem. Na ta način hoče mladina najlepše proslaviti 550-letnico zadnjega ustoličenja karantanskega 'kneza v slovenskem jeziku. Tabor bo trajal od 10. do 12. julija 1964. Glede udeležbe velja naslednje: 1. Prvi avtobus odpelje iz Trsta v petek, 10. julija, ob 14. uri s Trga Oberdan in se vrne v ponedeljek 13. julija okoli soldne. Cena za; avtobus i.n celotno oskrbo 4400 lir. j 2. Drugi avtobus odpelje iz Trsta v soboto 11,. julija ob 14. uri s trga Oberdan in se vrne v nedeljo pozno zvečer. Cena ka avtobus in oskrbo za 1 dva dni 'je 3500 lir. Oba avtobusa se ustavita v Gorici na Tram kit Vt ure po odhodu iz Trsta. Udeleženci naj prin -j sejo s seboj rjuhe. Vizum naj si preskrbi vsak I sam. Prijavnice je oddati do 20. junija poverjenikom pripravljalnega odbora za Zamejski mladinski tabor skupaj s 1000 liarmi. Sprejema jih tudi uprava Novega lista. Tabor bo trajal od 10. do 13. julija s športnimi prireditvami, izleti, kresom in proslavo 5504elnice zadnjega slovenskega ustoličenja koroškega vojvode. Naša mladina je prisrčno vabljena, da se udeleži Tabora slovenske zamejske mladine 1964 v Celovcu in da s svojo prisotnostjo pomaga k uspehu Tabora. Imena postanejo pojmi INadaljevanje s 7. strani) Današnje socialno orožje v ljudskih rokah je pa bojkot. Odkod, pa ta? V 18. stoletju je živel angleški veleposestnik Boy-kott, ki je tako izžemal svoje delavce, tako neusmiljeno izterjaval svoje dolžnike, da je vsa bližnja in daljna okolica sklenila, da ne pojde nihče več k Boykottu na dnino in da mu ne proda niti koščka kruha. Boy-kott se je moral izseliti iz tistega kraja, ker so vsi pretrgali vse stike z njim. q Petek 12. junija zvečer je v Marijanišču na 'nah predaval o Slovencih v Nemčiji izseljeni-jj 'duhovnik g. Ciril Turk. Predavanje je sprem-mnogo barvnih slik. Srednja in strokovna šola v Dolini priredi '-'del' -■ ..................... '"kij ,udeljo, 21. l. m., ob 16. in ob 20. uri v Dolini tli., on m. m on zu. uri v .lučno šolsko prireditev. Vabljenj starši in pri-elii mladine. Nekaj navodil za kopalke 1. Predno greste na dopust, kjer se boste kopale in sončile, bodisi ob morju, relkah ali jezerih, bodisi v hribih, kjer je sonce močno, se nekoliko obsončile v domačem kraju! Izkoristite sončno ne-nedeljo ali sončen popoldan i,n se sončite v kopalni obleki, da bo sonce meglo do kože tudi na tistih delih telesa, ki so navadno pokriti z obleko. Tako boste kožo že pred dopustom privadile soncu, da ne bo pozneje ob intenzivnem sončenju trpela. 2. Ako se prvič sončite na močnem soncu ob morju ali v gorah, se ne sončite dolgo, da se vam koža preveč ne vname. Otrok ne sončimo dalj kot pol ure. 3. Pred vsakim sončenjem morate kožo namazati s kremo ali oljem. Prve dni sončenja ščitite kožo z mazili proti sončni opeklini. Po nekaj dneh, iko je koža že navajena na sonce, smete rabiti kreme in olja, ki pospešijo, da koža lopo zagori. 4. Ne pozabite, da se nas prime sonce tudi v vodi! 5. Ako vas je sonce opeklo in se vam koža lupi, ne sončite se spet prekmalu. Počakajte raje nekaj dni, da se koža umiri in utrdi. Cc boste olupljeno kožo prekmalu sonč le, bodo na njej nastale grde, temne lise in pege, ki se jih boste težko znebile. 6. Močno opečeno in vneto kožo boste pomirile z mazilom, ki ga napravite na ta način, da dobro zmešate enake dele borovazelina, lanolina in bu rove vode. 7. Vsaka kopalka naj se, vsakokrat ko pride iz vode, če le more, preobleče v suho kopalno obleko. Mnogo bo pridobila na ta način na zdravju. 8. Ako si pri kopanju zmočite lase, jih morale dobro obrisati, ko pridete iz vode, nato pa jih na soncu dobro -posušite in jih med sušenjem razče-savajte. Tako vam lasje ne bodo izpadali. NAUČIMO OTROKE PLAVATI! Zadnja vroča nedelja je zvabila po vsej Evropi velikanske množice ljudi v vodo. Toda na žalost je tudi tokrat mnogo ljudi utonilo. Samo v Avstriji je utonilo po prvih poročilih v nedeljo 14 kopalcev, med njimi tudi otroci, ki niso znali plavata. V milansikem Idroscalu so utonili trije, in tudi od drugod javljajo smrtne nesreče pri kopanju, katerim je največkrat vzrok to, da kopalci np znajo plavati. Starši in drugi vzgojitelji, zlasti tisti, ki imajo opravka z otroki v počitniških kolonijah ob vodi, naj bi poskrbeli,, da bi se naučili otroci plavati. Tako bodo zavarovani pred nesrečo v vodi. Imeli pa bodo tudi več užitka od kopanja, starši in vzgojitelji pa bodo lahko mirnejši, ker se ne bodo vedno bali, da se lahko pripeti otroku nesreča. Plavanje pa je tudi najbolj zdrav šport, ker skladno razvija vse telo, zlasti pa prsni koš, in krepi vse mišice, če hočete imeti torej zdrave in lepo razvite otroke, in če vam je pri srcu varnost otrok v vodi — naučite jih plavanja in to že takoj zdaj v začetku kopalne sezone. Tudi v plavalnem športu je važno, da je mladina že zgodaj doma v vodi in da si pridobi pravo telesno konstrukcijo vodnih športnikov. Znano je, da dosegajo največje uspehe v plavalnem športu prav mladi tekmovavci, pogosto v starosti od 14. (zlasti pri dekletih) do 20. leta. Zato pa je treba z vežbanjem zgodaj začeti. Seveda pa z učenjem plavanja in z vežbanjem ne smemo pretiravati. Mali organizem se ne sme preveč utruditi in tudi ne preveč ohladiti v vodi. Ko začne otroka stresati mraz v vodi in mu začne prihajati kurja polt, ali pa začne šklepetati z zobmi in jecljati, je treba z njim takoj na breg in na sonce. r u Po povesti 0. Curwooda Miki Muster v. mmm s 7 , j j iUMk, _ .A .-s — 79. Umisko je končno opazil Bareeja in nepremično obstal. Ce bi znail Baree govoriti, bi mu povedal: »Zdravo! Ali vas bom motil, če se malo poigram skupaj z vami.« Tako pa je le mahal z repom, kakor da ga hoče odtrgali. Umisko ni odgovoril. Njegovi tovariši so gledali Bareeja s široko odprtimi, začudenimi očmi. 80. Baree se jim je poskušal še bolj prijazno približati. Plazil se je 'k njim z iztegnjenimi prednjimi nogami, z repkom je še vedno veselo mahal. Na vsak način je hotel vzbudili' njihovo pozornost. Da bi jim dokazal, kako se zna igrali, je '!■ zobmi pograbil ‘kos lesa in ga vrgel v zrak. Bobri pa se šL' vedno niso premaknili. •mm&m — ■ 81. Baree je kratiko, veselo zalajal. Takrat ga je zagledal odrasel bober, ki je plaval ob bregu s tenkim deblom. Popustil je svoje delo in glasno pljusnil s svojim repom po gladini. To je biilo svarilo' »Pazite se, bežite!« V trenutku so bili mladi bobri na bregu jezera in že so se potopili v vodo. Žalostno je osamljeni Baree gledal za njimi. 82. Baree še dolgo ni mogel preboleti razočaranja. Vedno znova se je od svojih potepov vračal na obalo jezera bobrov, a nikoli več mu ni uspelo, da bi se srečal z Umisikom. Potem je odkrid nov potok. Voda je šumela v ozkem skalnem koritU' iz daljave je prihajal šum slana. Tukaj se je zazdelo Bareeju bolj veselo in prijetno, kakor ob mirnem jezeru. „ ■ k V V / ■ / , 'jvN / • . ••+ ^ . • ; J 83. Odločili se je, da se bo sprehodil ob prijaznem potoku. Nenadoma je obstal in izbuljil oči: v jezercu je v plitvi vodi zagledali Wakayooa, velikega črnega medveda, ki je lovil ribe. Prav takrat, ko ga je Baree zagledal, je Wakayoo pljusnil s svojo veliko šapo vodo v zrak in vrgel na peščeni breg ribo. Spreten ribič je bil! 84. Baree se je stisnil med dve skali in četrt ure opazi”, ta nenavadni ribolov. Ko je Wakayoo nehal loviti, je na p«s* , ležalo dvajset do trideset rib. Baree 'je poslušal, kako modve zajtrkuje. Za njegoiv prazni želodec so bili mlaskajoči me v*j, dovi glasovi na vso moč vabljivi. Svež ribji duh mu je vz” jal večji tek, kakor pa njegovi raki.