Specializirana proizvodnja v ospredju! Osnovna značilnost predlogov družbenega plana Konjiške občine Kmetijski del družbenega pla­ na konjiške občine za letošnje leto, o katerem so v preteklih ¿neh na široko razpravljali vo­ livci po terenu, pomeni nov in odločilen korak k povečanju kmetijske proizvodnje ter nosi s seboj -nekatere temeljite spre- nnembe, ki se bodo na področju kmetijstva močno odražale. NAJPREJ UTRDITEV DRUŽBENEGA POSESTVA V težnji, da se na področju kmetijstva uredi močna blagovna proizvodnja, je v predlogu druž­ benega plana na prvo mesto po­ stavljeno družbeno posestvo, ki mora z letošnjim letom prenehati z životarjenjem in nihanjem med donosnostjo in izgubo ter postati močan blagovni proizvajalec. V ta namen bo občina letos poma­ gala posestvu iz finančnih težav. Kmetijsko gospodarstvo v Ločah. ki se je priključilo posestvu v Konjicah, je nekoliko prizadelo matično konjiško posestvo. Ta pomoč bo morala biti tolikšna, da bo posestvo lahko sproščeno pre­ usmerilo svojo dejavnost in orga­ niziralo izrazito specializirano proizvodnjo po ločenih proizvod­ nih obratih. Konjiško posestvo bo še letos utrdilo naslednje štiri proizvodne obrate: • Obrat Konjice za proizvodnjo mleka; • Obrat Žiče za vzrejo in pitanje klavne živine; • Obrat Škalce za plantažno sadjarstvo in vinogradništvo; • Obrat Loče za vzrejo nesnic in enodnevnih piščancev za pitališča. DO KONCA LETA 8.220 GLAV ŽIVINE V OBČINI... Načrt, da bi do konca leta v konjiški občini povečali stalež ži­ vine na 8.220 glav, je pomemben zaradi tega, ker jim trenutno do tega števila manjka okoli 1.080 glav. To pa ni majhna naloga za dpbo nepolnega deità. Kako bodo to dosegli? Načrt predvideva zgraditev treh močnih živinorejskih središč: — Pitališče za 200 glav pri Kme­ tijski zadrugi Vitanje, — Pitališče za 200 glav pri Kme­ tijski zadrugi Loče in — Pitališče za 200 glav na obratu družbenega posestva v Zičah. Preostalih 400 glav pa predvi­ devajo pridobiti s kooperacijski- mi pogodbami pri zasebnih kme­ tovalcih. Na ta način se bo živi­ noreja povečala v odnosu na leto 1959 za celih 18 odstotkov. Ce pridamo povečanju živine še povečanje prašičereje, ki bo v zasebnem sektorju višja 7 odstot­ kov, potem bo živinorejska proiz­ vodnja v konjiški občini dala na tržišče okoli 756 ton žive teže klavne živine in 780 ton svinine. 54 MILIJONOV — DO DINARJA ZA PROIZVODNJO... Za letošnje kmetijske investi­ cije v konjiški občini se bo obr­ nilo okoli 54 milijonov dinarjev. Okoli 18 milijonov bo šlo za grad­ njo treh velikih hlevov, za melio­ racijo Žičnice okoli 10 milijonov, za izpopolnitev mehanizacije le­ tos le 7 milijonov, vse ostalo pa je namenjeno za razne proizvod­ ne naloge predvsem v okviru kmetijskega gospodarstva. Od­ prto ostane vprašanje 18 mili­ jonov za razširitev hmelj ske su­ šilnice. Ce bo do razširitve prišlo, potem se bo investicijska vsota za to številko povečala. Investicije bodo v glavnem ob­ segale: — Razširitev visokorodnega sa­ dovnjaka pri Šelihu od dveh na pet hektarjev. — Nadalje bodo že v jeseni za­ čeli s temeljito obnovo sad­ jarstva in vinogradništva na obratu Škalce. — Precejšnje vsote so namenjene za melioracije površin kme­ tijskega gospodarstva. — Predvideno je povečanje pro­ izvodnje enodnevnih piščan­ cev od dosedanjih 200.000 na pol milijona letno. RAZŠIRITEV POGODBENEGA SODELOVANJA V PROIZVODNJI... Čeravno izgleda na pogled, da daje družbeni plan poudarka predvsem razvoju kmetijskega gospodarstva in zadružnim pro­ izvodnim obratom, bo v letošnjem letu na področju konjiške občine povečan tudi obseg kooperacij ske proizvodnje. O živini, ki je v bistvu osnovna panoga, smo go­ vorili že prej, ko smo omenili, da bodo zadružniki letos povečali stalež živine za okoli 400 glav. Poleg tega se bo kooperacijska proizvodnja razširila tudi na ostalih področjih. Tako naj bi ko­ operacija zajela okoli 18 odstot­ kov vseh njivskih površin v ob­ čini in okoli 34 odstotkov vse travniške proizvodnje. Oboje je v najtesnejši zvezi z živinorejo in pomeni osnovo za proizvodnjo mesa in mleka. -c Pogled na poslopja kmetijskega gospodarstva v Slov. Konjicah, nek­ danjo graščino in pristavo Windischgrezov V KOLEKTIVU GOZDARSKE POSLOVNE ZVEZE V CELJU SO POTREBNE osnovne spremembe KAJ SE DOGAJA, CE PODJETJE NE SLEDI DRUŽBENOPOLITIČ­ NEMU UTRIPU CASA, CE DRUŽBENO UPRAVLJANJE NI DO­ VOLJ UTRJENO, CE JE SKRB ZA ČLOVEKA PREŠIBKA Res je, da je delovni kolektiv Po­ slovne zveze za gozdno in lesno gospodarstvo v Celju v nekem po­ sebnem položaju. Ta kolektiv ne od­ loča po vseh vprašanjih samostojno, saj mu določa naloge upravni od­ bor zveze. Nadalje kolektiv nima lastnih proizvajalnih sredstev in za svoje delo ter nagrajevanje črpa sredstva zbrana na gozdarskem skladu in komisijskih razlikah KZ. Toda te okoliščine ne opravičujejo dogajanj, ki bi po desetih letih delavskega upravljanja in krepitve socialistične demokracije morala biti tuja vsaki gospodarski organi­ zaciji pri nas. Politični položaj v tem kolektivu ni tak kakor bi moral biti, čeravno ne moremo zanikati tudi številnih uspehov, zlasti na gospodarskem področju. Trdim lahko, da je ko­ lektiv v bistvu izredno dober, celo preveč potrpežljiv, da ni že prej uveljavljal svojih družbeno politič­ nih pravic. Nesporno je, da nekateri vodilni ljudje v podjetju niso imeli dovolj posluha za dogajanja in raz­ voj v naši družbi, da so premalo upoštevali in krepili delavsko uprav­ ljanje ter dostikrat odločali mimo tega organa. Jasno je, da je po ta­ kih okoliščinah prišlo do spornih vprašanj in napak, ki so naposled pripeljale do spontanega gibanja, da se te pomanjkljivosti odpravijo. Morda na videz napake niso ta­ ko kričeče, toda to je le videz. Dej­ stvo, da je kolektiv spomladi dobil v pogled le besedni del tarifnega pravilnika, tabelarnega pa šele ob koncu leta, ni ravno majhen spo­ drsljaj. Nadalje številni nepravil­ ni odnosi predpostavljenih do lo­ garjev po terenu ne kažejo, da bi bili odnosi v kolektivu pristni. V posameznih primerih je prišlo tudi do zelo napetih odnosov, do poli­ tično škodljivih izpadov in podob­ nega. Preveč prostora bi porabili, če bi hoteli navajati številne prime- Te, ki so prišli na dan na sestanku, ko so se zbrali člani Zveze komu­ nistov, da bi ustanovili svoj aktiv, ki naj bi v prvi vrsti pomagal od­ praviti take politično škodljive po­ jave. Dovolj je, če ugotavljamo, da so bile v kolektivu pomanjkljivosti, ki presegajo okvir malenkosti in da je za te napake sicer deloma kriv ves kolektiv, v prvi vrsti pa uprava in najodgovornejši uslužbenci. Na omenjenem sestanku so člani Zveze komunistov ugotavljali šte­ vilne težave. Ena najbistvenejših je razdrobljenost članov kolektiva po domala vsem okraju. Toda čim težje so okoliščine, toliko večja mo­ ra biti skrb odgovornih ljudi, da kolektiv ni prikrajšan pri pravicah, ki jim jih je dala naša revolucija in družba v svojem demokratičnem razvoju. 2e v začetku sem omenil, da ko­ lektiv opravlja svoje dolžnosti z uspehom. Pripominjam, da del čla­ nov kolektiva, zlasti pa logarji po­ leg svojih službenih nalog oprav­ ljajo tudi zelo važne politične na­ loge na terenu. Kolektiv je s šte­ vilnimi akcijami pripomogel k raz­ voju našega gospodarstva. Vendar ti uspehi ne morejo odtehtati po­ manjkljivosti in napak, do katerih je iz navedenih vzrokov prišlo. Zla­ sti če govorimo o skrbi za človeka, se ne moremo zadovoljiti zgolj s kolikor toliko urejenimi delovnimi pogoji, z delovno zaščito in sred­ stvi, ki jih podjetje daje za udobna letovanja članov ob letnih dopustih. Včasih so v zmoti nekateri, ki me­ nijo, da so zgolj materialne koristi važne. Nasprotno. Demokratične pravice, ki jih prinaša naš družbeni sistem z delavskim in družbenim upravljanjem, so neposredno na­ daljevanje svobodoljubnosti naših delovnih ljudi, ki so za svoje svo­ boščine poznali celo neplačljivo ceno — življenje. Ker je do iniciative za izboljšanje prilik prišlo iz vrst kolektiva, je zagotovilo, da bo podjetje, čeprav v posebnih okoliščinah, le šlo v bo­ doče po poti napredka tudi na tem področju. Na osnovi tega in ob ugo­ tovitvah, ki jih bo naredila komi­ sija, katero bo v podjetje poslal okrajni odbor SZDL za proučevanje delovodskega upravljanja, bo s pod­ poro vsega kolektiva lahko kmalu življenje v podjetju dohitelo zamu­ jeno. J. Krašovec Kmetijstvo ima vse pogoje za razvoj (Nadaljevanje s 1. strani) hektarov. Napredek so dosegli predvsem glede živinoreje. Tako so ustvarili tudi nad 3,5 milijone skladov podjetja, kar je za kme­ tijsko posestvo na tem območju lep uspeh. Na posestvu so uve­ ljavili tudi sistem nagrajevanja po enotah proizvoda in ne kaže zmanjševati pomena tega ukrepa za dosežene uspehe. Na konferenci so govorili tudi o vlogi kmetijskih zadrug, ki mo­ rajo polagoma postati ekonomsko močne in ki bodo zmogle vse na­ loge našega perspektivnega raz­ voja kmetijstva in socializacije vasi. Na posvetovanju so govorili tudi o zemlji, ki jo kmetje ponu­ jajo v nakup ali na prodaj. Te zemlje je približno 500 do 600 hektarjev. Tu bi lahko uredili velika zadružna posestva ali pa razširili kmetijska posestva. Ra­ zumljivo je tudi, da bo tak raz­ voj na vasi zahteval več kmetij­ skih strokovnjakov in je kar za­ dovoljiva pa pohvalna ugotovitev, da v Šentjurju štipendirajo 35 fan_ tov in deklet na kmetijskih šolah. Tudi industrija je v preteklem obdobju zabeležila lep napredek. Samo lani se je proizvodnja po­ večala za 36 odstotkov, da bo raz­ voj industrije šel naprej zadovo­ ljivo. V »Alposu« imajo sicer te­ žave, pa tudi v lesnem podjetju. Ko so govorili o družbenem standardu, so ugotovili, da ceste še niso najbolj urejene, da je zdravstvena postaja v Šentjurju, ki je v zadnjem obdobju močno okrepljena, velika pridobitev. De­ jali pa so, da bi spričo uvedbe kmečkega zavarovanja mora tu­ di v Drami j ah usposobiti zdrav­ stveno ambulanto, morda še na Ponikvi in v Slivnici. Največ te­ žav imajo na področju šolstva. Število učencev nenehno raste, v Šentjurju in Ponikvi preti že tretja izmena pouka. To bi za otroke bilo seveda hudo. Na konferenci v Šentjurju so, sprožUi še nekatere druge pro­ bleme, o delu sindikatov, o vi­ šinskih kmetijah in podobno. Vsega v naš ozek okvir ne bi mo­ gli spraviti. Vendar lahko pove­ mo, da je občinska konferenca v Šentjurju bila zelo uspešna in da bo v mnogem pomagala reševati nekatera pereča vprašanja tega območja. Na Šmarskem sodobni hlevi Živinoreja je med kmetijskimi pa­ nogami za Smarsko najvažnejša. Po načrtu nameravajo že v tem letu povečati stalež živine, posebno pri rine upa, da bodo prav živinoreja in sadjarstvo najosnovnejša v go­ spodarstvu posestva. Teže je vprašanje hlevov pri kme- hlevih vendar predraga. Občinski odbor bi neobhodno potreboval vsaj okrog 55,000.000 din, da bi jih iri- vestiral za gradnjo hlevov in pita­ lišča, da bi lahko dosegel letno proizvodnjo 2300 glav goved in 1500 svinj. Verjetno bi se ta na­ ložba le splačala, če pomislimo, da bodo hlevi imeli večdesetletno živ­ ljenjsko dobo. -ki Med novogradnjami na področju šmarske občine je tudi zadružno poslopje v Imenem, ki ga zadruga gradi z lastnimi sredstvi tik za novo železniško postajo. Ko bo tu v bližini postavljena še moderna vin­ ska klet, bodo na tem mestu kar trije znanilci novega časa na podeželju 'kmetijskih zadrugah in v kmetij­ skem gospodarstvu Jelšingrad. Po- '^g močne krmske baze pa bodo po­ skrbeli tudi za hleve. Živinoreja se more uspešno razvijati, če bo ži­ vina v manjših gručah razdroblje­ na po slabih in malih hlevih. Le šj- •"oki, odprti hlevi omogočajo tehnič­ no dobro organizirano oskrbo ži- ^'пе in mlečno proizvodnjo. Eden prvih odprtih hlevov za ca. •00 glav goved bo že spomladi v Pf'vih toplejših dneh usposobljen za ^obratovanje, in to pri KG Jelšin- Rrad, kjer naglo prehajajo na nove °°''ke kmetovanja, posebno še se- ^aj. ko se je po združitvi s kostriv- '.'.skim in rogaškim področjem kme- 'Jsko gospodarstvo občutno pove­ čalo. Novi direktor ing. Andrej Ma­ fijskih zadrugah, ki prehajajo na lastno proizvodnjo in želijo oistvan- ti donosne črede živine. V Lesič- nem bi nujno potrebovali velik hlev, ker je proizvodnja v treh oddaljenih V soboto, dne 27. II. I960 in v torek, dne 1. III. 1960 veliko pustno rajanje v vseh prostorih gostinskega podjetja »Gaberje«, Celje, Mariborska cesta 79 (Amerika). Tri naj originalne j še maske bodo nagrajene. Se priporoča kolektiv Da vam bo laže doma... OKRAJNI ZAVOD ZA POSPEŠEV ANJE GOSPODINJSTVA SE UVE­ LJAVLJA POVSOD. KJER MORE NJEGOVA AKTIVNOST POMA­ GATI 2ENAM 8. marec, praznik žena je letos po­ svečen predvsem ženam, ki se udej- stvujejo v družbi. Zena, ki so danes zaposlene, je vse več, večina izmed njih pa je poleg tega žrtev starega naziranja, da je žena dolžna opra­ viti tudi vse delo doma. Zavod za pospeševanje gospodinjstva in žene. ki se tam udejstvujejo, se borijo za to, da bi imela žena kolikor mo­ goče olajšano delo doma, za kar je pogoj delitev dela med vse družin­ ske člane in sodobno urejeno go­ spodinjstvo. Tovarišica Milica Za- bovnikova, upravnica okrajnega Za­ voda za pospeševanje gospodinj­ stva, pa nam je pred dnevi pove­ dala, kje vse zavod uspešno posre­ duje in uveljavlja nove ideje in lep­ še življenje za žene. Zavod sam je porodila težnja, da bi se žene vključile v proizvodnj^o in prešle z individualnega na druž­ beno gospodinjstvo. Poklicnih go­ spodinj je vse manj, pa tudi te v veliki meri težijo za tem, da bi se zaposlile. Potreba po sodobnem umnem in smotrnem gospodinjenju pa je seveda tem večja. Tako je za- vodova prva in poglavitna naloga, kar najbolj razbremeniti žene doma. Vse ostale dejavnosti izhajajo iz iste težnje, in se tu tudi stekajo. Za­ vod nudi ženam izobraževanje v tej smeri, to je priučitev ravnanju z modernimi pripomočki, to pa sloni na delitvi dela med vse družinske člane. Servisi, ki so se že, ali pa se še ustanavljajo, predstavljajo veli­ ko olajšavo za gospodinje in so že v začetku naleteli na odobravanje in hvaležen odziv pri ženah. Kakor uvajanje servisov, tako so tudi ob­ roki družbene prehrane, mlečne ozir. šolske kuhinje, obrat za otroško konfekcijo »Mojca« v Celju, plod neumornega dela zavoda. Lahko bi rekli, da posreduje zavod povsod tam, kjer lahko ženam kaj olajša in kjer lahko današnjemu času in družbi primerno uredi preskrbo dru­ žine v vsakem smislu. Pouk gospo­ dinjstva, ki so ga letos uvedli na vseh osnovnih šolah, ima zelo da- lekosežen namen, saj vzgaja novo generacijo tako, da bo gospodinje- nje stvar vse družine in ne samo stvar žene in matere. Povsod, kjer je zavod že uspešno posredoval, je bil učinek tega pozitiven za ženo. ki postaja od dne do dne bolj važ­ na v družbi in mora končno dobiti tudi čas zase in za svoje razvedrilo v prostem času. Enomesečni semi­ narji za delavce, ki so zaposleni v obratih družbene prehrane, so pri­ pomogli k pravilnemu preskrbova- nju teh obratov, k sodobno priprav­ ljeni hrani z zdravstvenega stališča, k smotrno sestavljenim jedilnikom, obenem pa so vrsti teh delavcev, med katerimi so skoraj same žene, pomagale do kvalifikacij. Okrajni Zavod za pospeševanje gospodinjstva v Celju je brez dvo­ ma med najaktivnejšimi. Zasluge tu ima vodstvo, ki se je navzlic začet­ nim težavam lotilo svojega dela od­ ločno in v prepričanju, da je pospe­ ševanje sodobnega gospodinjenja edini izhod iz labirinta zastarelih nazorov, da je to edina rešitev za preobremenjene žene, ki opravljajo vsak dan dve službi. Eva Stara modrost, ki še vedno velja Brez dvoma zeliščni čaji, ki so bili pred nekaj desetletji edino zdravilo, niso popolnoma od muh. Kajti rastline, ki jih zanje uporabljamo, vsebujejo snovi, ki jih telo potrebuje. Kamilice: Močan, grenak kamilični čaj nam olajša bolečine v želodcu, lahko pa gu uporabljamo tudj za obkladke oči. Lahek čaj dajemo malim otrokom. Ka­ milice vplivajo pomirjevalno, čeprav ta učinek ni močan, nam pa po nekaj dnehj ko jih zavžijemo sladkane pred spanjem, uredijo in vrnejo spanje. Močne nesladkane mrzle kamilice olaj­ šajo bolečine, če jih precejene skozi cunjo, pokladamo na opekline. Ajbiš: Caj iz ajbiša nam olajša bo­ lečine pri vnetjih ali ranicah v ustni votlini ali grlu. Lipov čaj, topel z medom, je odlično sredstvo pri prehladu. Vročega pijemo večkrat na dan. Caj iz svedrca (taužentrož) odpravlja motnje v prebavi, če ga pijemo na tešče. Pospe.šnje tek, če ga pijemo pred ob­ roki. Eva Orai Učiteljiščnice pri praktičnem gospo dinjskem pouku v zavodovih prosto­ rih (sedita Milica Zabovnikova in Dana Vodebova, zaslužni delavki za prosvetlitev žena v Celju) CELJSKI TEDNIK V VSAKO HiSOl