Učiteljski
GLASILO „ZVEZE JUGOSLOVENSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU“.
Uhaja 1. in 16. vsakega meseca. Uredništvo v Trstu, ul. Ruggero Manna št. 20, I. n. Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Trstu, hrvatski na naslov: „Odbor za promicanje učiteljskih interesa za Istru" Pazin. — Izdaja „Zvcza jugoslovepskih učiteljskih društev v Trstu", za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane L 24.— Upravništvo v Trstu, ulica Molili grande 16, 1. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
Štev. 6.
V Trstu, dne 16. maja 1920.
Leto I.
D. L.
»nflalko&ollzMi u ptičko] škol!.*)
Več su stari mudraci dosta dobro sudili o neumerenom životu. Rimski učenjak Seneka, pi-šuči u svojim delima o štetnom utecaju neume-renosti u piču, a poglavito pak o neumerenom uživanju vina, veli od prilike ovako: ..Posledica neumerenog uživanja vina jest polagano sušenje *ela." Ddatle potice i nesiguran i klimav hod i rašireni želudac, koji se mora priviknuti, da prirna u sebe više, nego li treba.“
Dakle su več stari narodi bili uvereni, kako je stetno neumereno uživanje piča, te nema sumfije, da su posledice prekoinernoga uživanja alkoholnih piča jedan izmedju najljučih bičeva, lcoji ljudski rod mori, jer mu zadaje groznih rana na izmrcvarenom telu. Te su posledice tako očite, to je dosta proči samo nekim predelima naše bedne Istre. Ljudi, na kojima je ta rak-rana, bleda sit lica, suhonjavi, bez energije,, dan proborave u bezposlici, njihova su deca bledo-žuta, kržljava, a učitelji imadu s njima vragomelnog posla, jer ne mogu pamtiti, ne tnogu učiti. Baštinili su te sposobnosti od svojih milih roditelja. — Jaoh si ga sinu, koji ima oca pijanca, jaoh si ga ženi, čiji je muž pijanac, jaoh si ga obitelji, koja ima u svoin društvu pijanca. U takvoj obitelji nema onog svetog, čistog i punog ljubavi života, več je tu svakim danom razmirica, svakidanjih potreba, a da i ne spominjam grozne zločine, i svakojaka ubijstva.
Šta se dogadja onim nesretnicima, koji samo par godina svog života žrtvuju alkoholu ? Pro-padnu moralno i materijalno, unesreče tako celu svoju obitelj, koja mora bez kuče i kučišta »trbu-hom za kruhom.“ Njihova krasna polja dodje obradjivati begzna kakav tudjinac.
Promotrimo te žalosne krajeve, pa što čemo videti ? Svako selo, pa bilo ono i najmanje, pro-vidjeno je ne sa jednom, več barern sa dve krčme. U te krčme hodačasti svakim danom bez-Eroj »vernika", da prinose žrtve bogu Baku. Tu se pevaju najnemoralnije pesme, tu se dreči, viče. psuje, da je Bogu plakati. U takvim je mestima odraslima, pače i deci, litar vina, čaša rakije i krišk kruha jedina hrana. Tu vidiš svetkom i petkom po kojeg pijanog bednika.
Ima li rodoljuba, koga ne zazebe pri srcu, kad pomisli, da je to samo bleda slika užasne tragedije, koja se u mnogim selima našeg naroda svakim danom odigrava ?
Jest, zazeblo je srce u rodoljuba, te su smiš-Ijali svakojaka sredstva, kojima bi narod od te rak-rane izlečili. Drže se predavanja u narodu proti alkoholu, tu raju se knjižice medju narod, e da jednom krene na pravi put. No sav taj trud nije urodio željenim plodom. Gdje i koji su torne uzroci ? Na ovo nam odgovara sam narod sa svojim poslovicama: „Savijaj drvo dok je mlado" i »nauka je jedtia muka, a odlitka sto.“ Pa i vrlo teško je da čovek svlada svoje strasti, a strast je i prekomerno uživanje alkoholnih piča.
— Gde i tko dakle da započne borbu protiv alkoholizma ? U toj borbi moraju nam najpre pomoči oblasti. One ne bi smele dopustiti u svakom selu krčme. Samo, gde su od preke nužde, gde je nešto prometa, tamo neka se dozvoli krčma. Oblasti bi morale nadalje pripaziti i kakvi •se lokali upotrebljavaju za krčme. Jeduo selo, u kojem sam službovao ima dve krčme, koje su smeštene u takve lokale, da moraš nos i usta hermetično začepiti, e da se ne naužiješ koje-kakvih »miomirisnih" parfuma.
Čitao sam u jednoj novini pred neko vreme ovaj zanimivi slučaj, koji se dogodio 11 Nemačkoj.
— Mladič N. bijaše tužen na sud radi tučnjave. Na upit sučev, zašto je do tučnjave došlo, odgovori- »Gospodine suče, bio sam pijan, pa nijesam znao što radim.“ Na ovo odgovori sudac: »Zato, sto si pijan bio odsedit češ u zatvoru č e t i r i dana, a radi same tučnjave dva dana." Iz ovog
.. i:) Čl,mak je napisan god. 1914. za .Narod. Prosvetli" u ■jekavštinl.
slučaja vidimo kako plodonosnih zakona imadu Nemci. Kako je kod nas ? Pri osudi radi kakvih prekršaja uzimaju kod nas na sudu u obzir i to, je li optuženik bio u treznom ili pijanom stanju. Ako je bio u treznom stanju, osuda je stroža, ako je pak bio u pijanofn, osuda je blaža ili nikakva.
Spoinenuh gori, da ima rodoljuba, koji dolaze medju narod i odvračaju ga od prekomernog uživanja alkohola. No spomenuti mi je ovorn prilikom, da ima i takvih, koji bi inače u torne mnogo pomogli, ali drže, da je nad njima samo Bog, a pod njima sve ostalo, te misle, da bi izgubili od svoga dostojanstva, kad bi se nta igda, osim onda, kad se radi o njihovom vlasti-tom interesu, približili narodu. Ima rodoljuba, kojima su na ustima samo puke traze o narod-nom blagostanju. Nek reči postanu delo !
Gori takodjer spomenuh, da se medju narod turaju knjige i drugi razni spisi, ali u tim knjigama i spisima čitarno toliko puta, kako nam je narod glup, len, pokvaren itd. Pa zar ima gde tako podao čovek, koji bi ljubio knjigu, koja ga pred celim svetom ponižuje i vredja u najosetljivije mesto ? Što bismo mi učitiili od knjige ili novine, koja bi nas u obraz vredjala ? Nitko, tko ima ikoliko svestj i ponosa, ne trpi, pa bio i kriv, da mu se javno spočitavaju pogreške-. Lečnik govori s bolesnikom milo, nežno, sokoli ga, kaže mu, da ne če propasti. Tako valja postupati i s moralnim bolesnicima, s onima, koji se valjaju u glibu nemorala.
Treči faktor, koji če krvavi Soj voditi proti alkoholizmu, jest pučki učitelji, što mu i § 77. šk. i nastavnog reda nalaže. Napred mi je spomenuti, da če se rezultati našeg rada u tom opaziti, kad nam poverena deca stupe u život kao zreli ljudi. Dakle sa decom u školi valja početi, jer »p r u t s e s a v i j a- d o k j e m 1 a d," te »na mladjima svet ost a j e. “
Več u prvoj školskoj godini, kad govorimo o hrani, možemo sa kakovom pričom, koja je de-čici vrlo mila, pokazati, da je umerenost najlepša vrlina svakoga čoveka. Probudimo sažaljenje nad onima, koji se odaju piču, što če nam kod dece vrlo lako iči. Obradimo nadalje u prvoj školskoj godini temeljito štivo »Najbolje vino“ i tu opet nešto spomenimo proti alkoholizmu.
U drugoj školskoj godini upotrebljavajmo ista srestva.
Kad učimo gramatiku, nastojmo, da deca da-vaju primere, u kojima se-kudi trošenje alkohola, kaošto su n. pr.: „U pijanca nema čoveka ni junaka;" »pijancu se i sve uklanja »pijan čovek strašilo" itd.
Kod pismenih sastavaka posegnimo za nesrečama, što su sc možda u mestu zbile poradi pijgnstva. Zahtevajmo neka to deca u obliku pisma' jave svome drugu ili prijatelju. Ja sam prošle godi ne o ve dve zgode u tu svrhu upotrcbio.
1. Zaboravljivost pijanca.
U selu N. pošao seljak D. da kosi. Sa sobom poveo i unuče svoje od četiri godine. Kako je dete zaspalo, položio ga ded u kola i pokrio detelinom. On je medjutiin kosio i pijuckao polagano rakiju. Kad je svršio posao, natrpao dete-linu na kola i na dete, zaboravio na nj u svom pijanom stanju. Natrpao kola zatakne i kosu u detelinu. Ali na svoju žalost zaterao je kosu u trbučič svome uriučetu.
Evo do česa vodi pičel
2. »Oče, ja idein tvojim stopama."
Neki pijanac išao u zimsko vreme sa svojim sinom po snegu. »Idi kuči, reče otac sinčiču, »ozepsti če ti noge." »Ne če, oče, jer ja idem tvojim stopama", odgovori dečak. Ove jedno-stavne reči duboko dirnuše oca. On si je mislio: ako bude moj sin i kasnije v životu stupao mojim stopama, postat če pijanac kao i ja To ga potakne i on počne posve drukče živeti. (Vidi knjižicu »Borimo se.“)
Kad sam več pri pismenim sastavcima spomenuti mi je, da i naše nove čitanke oskudevaju sa štivima, u kojima se kudi prekomerno uživanje alkohola, (»Cetvrta čitanka" imade prilično štiva,
koja čemo u tu svrhu upotrebiti,) te nam je vrlo teško nači jeduo štivo, koje bismo u tu svrhu upotrebili, a to je potrebno, jer bismo time preko dece i na narod delovali, jer bez sumnje deca i takva štiva čitaju roditeljima. Štivo im ostaje dulje vremena u pameti,'nego'li najlepša pripo-vest, koju samo jedanput čuju, jer štivo mogu i više puta pročitati.	(Nastavak	sledi.)
K. Širok:
lom u sovjetski republiki.
V Rusiji je izšla še -pred koncem svetovne vojne v milijon izvodih brošura komunista Nikolaja Buharina: »Program komunistov (boljševikov)". V kratkem času je bila prevedena tudi v druge jezike in je izšla v več tisoč izvodih v Skandinavskih deželah, v Nemčiji, v Švici, v Franciji, Angliji, Bolgariji, Poljski, Litvinski, Madžarski, na cehoslovaškem in v Nemški Avstriji.
Zanimivo je, da je izšla ta brošura na Ruskem tudi v slovenskem jeziku. Prevedel jo je Pavel Golia, pesnik in sedanji dramaturg ljubljanskega gledališča, ki se je nahajal tisti čas v ruskem ujetništvu. Toda ta njegov prevod še ni dosegel slovenskih dežel.
Brošura obsega 19 zanimivih proglavij in »zaključno besedo". Učiteljstvo bo, seveda, najbolj zanimalo 17. poglavje, ki nosi naslov: »Istočasno z ekonomično — duševna oprostitev", s podnaslovom v oklepaju: »Cerkev in šola v sovjetski republiki".
Ker bi bilo vse to poglavje preobširno za celotno objavo,^ naj podam iz njega le drugi del, ki govori o šoli v sovjetski republiki, in to po nemškem prevodu, ki mi je prišel v roke.
»Šola je služila v času vladanja buržuazije bolj v s vrh o vzgoje nižjih slojev v duhu u b o-g 1 j i v o st i d o buržuazije, kakor v duhu resnične^ omike. Vse učne knjige, vsa učila so bila prežeta suženjskega duha. Posebno pa učne knjige zgodovine: tu se je lagalo kar na debelo. Opisana so bila zlagana junaška dela carjev in drugih kronanih nepridipravov. Razen tega so igrali v šoli popi velikansko ulogo. Glavni namen je bil tale : otroka je treba tako ustrojiti, da ne postane nikak državljan, temveč ubogljiv podložil i k, suženj, ki, če' je treba, ubije tudi svoje sovrstnike, kadar se dvignejo zoper oblast kapitalizma. Šole same so bile razdeljene v kategorije: nekatere — za maso, druge — za buržu-azijo. Za buržuazijo so bile gimnazije in univerze. Tu so se učili sinčki buržuazije raznih znanosti z namenom, da bodo znali pozneje obvladati in si podvreči maso. Za nižje sloje je bila elementarna šola. Tu so delovali popi najpridneje. Naloga te šole, kjer se je pridobivalo le malo znanja, pač pa se je vtepalo zelo mnogo popovske laži, je obstojala v pripravi človeka za poslušnost buržuazije, za mirno prenašanje te kaste in za pod-vrženje brez vsakega mrmranja. Vstop v srednje šole, tembolj pa na visoke šole (to je na univerze, špecielne tehnične visoke šole in druge take učne zavode) je bil priprostemu narodu preprečen. (I u misli Buharin na velike stroške, za hrano, stanovanjc, obleko, knjige, šolnine itd., ki jih revni dijaki ne morejo utrpeti.) Tako je bi! uveden na izobrazbo monopol. In tako je bilo več ali manj omogočeno študirati le bogatim in onim, ki so bili podpirani po bogatih. I n t e l i g e n c a pa je znala spretno izrabiti svoj položaj. Razumljivo je, da je bila v času oktobrske revolucije proti delavcem ; bala se je, da izginejo njeni privilegiji in njen priviligiran položaj, če bi vsi študirali, če bi bila dana "tudi nižjemu sloju možnost, da si pridobi znanja.
Predvsem je treba, da je izobrazba splošna in obvezna. Za preustrojitev življenja po novih principih je potrebno, da se človek priuči že iz mladega koristnemu delu. Potrebno je, da se seznanijo učenci v šoli z raznimi obrati. Vrata visokih šol morejo biti odprta vsem. Pope je treba izgnati iz vseh šol, -- če že hočejo, naj varajo otroke doma pri sebi ali kjerkoli drugje,
nikakor pa ne v državnih zavodih; šola naj bo posvetna, 'ne pa izročena popom na milost in nemilost. Organi delavske oblasti naj vodijo na licu mesta kontrolo nad šolo in naj ne skoparijo s sredstvi za ljudsko izobrazbo, za preskrbo otrok, mladeničev in deklic z vsem, kar je potrebno za uspešno in plodonosno učenje.
V nekaterih vaseh in provincialnih mestih pa razširjajo marsikateri lahkomiselni učitelji s pomočjo pijavk (pravzaprav pijavke s pomočjo teh lahkomiselnežev) propagando v zmislu, da hočejo boljševiki vso znanost učiniti, vso izobrazbo izpodriniti itd. To je, seveda, najnesramnejša laž. Komunisti hočejo drugače: oni hočejo oprostiti znanost izpod jarma kapitalizma, oni hočejo napraviti znanost dostopno delavskemu ljudstvu, oni hočejo uničiti monopol (izključno pravico) na o m i k o, ki si ga prilaščajo bogataši. Taka je' ta stvar. In končno ni noben čudež, da se bogataši bojijo izgubiti eno izmed največjih svojih opor. Ako poseduje vsak delavec inženirjevo znanje, potem stoje stvari kapitalista in bogatega inženirja na trhlih nogah, na katere ne more biti posebno ponosen; takšnih kot je on, je mnogo. Potem je onemogočeno vsako omalovaževanje delavskega dela, onemogočena vsaka sabotaža starih slug kapitalizma. Tega se ravno boje častiti bourgeoisi.
Za bogataše — kultura, za siromake — duševno podjarmljenje, — to je geslo kapitala. Kultura za vse, osvobojenje duha izpod tlake kapitala, —■ to je geslo stranke delavskega razreda, stranke komunistov."
Vsi stavki v oklepajih in vse razprto tiskane besede so tudi v originalu.
Sovjetska Rusija.
Ta naslov nosi tretji del brošure komunista Nada (brošura je izšla v Italiji v ital. jeziku in nosi naslov: „Boljševizem in sovjetski režim v Rusiji"), ki razpravlja o štirih točkah: o javnem pouku v ljudski šoli, o ljudski vzgoji, o znanosti in tehniki ter o umetnosti in zabavi.
Tu podajam v kolikor mogoče natančnem prevodu prvi dve točki, ki najbolj zanimata učiteljstvo.
Javni pouk.
Na tem polju se je izvedel pravi preobrat, mnogo širši, intenzivnejši in popolnejši, kakor na drugih poljih človeške delavnosti, zakaj to je mnogo manj odvisno od zunanjih faktorjev, ki tvorijo bistvo revolucije proletarijata.
Šola se je odprla vsem. Ne samo v teoriji, temveč tudi v praksi, zakaj učenci so preskrbljeni z vsem potrebnim, pričenši s hrano dalje. Do 16. leta je pouk splošen in obvezen. Po tej dobi se odpošljejo vsi, brez razlike, ki izkažejo sposobnosti za nadaljne študije, na državne stroške na višje šole in na univerze. Dijak postane delavec človeške družbe.
Vsa akcija javnega pouka se nahaja v rokah sovjeta, ki je sestavljen iz učiteljev tistovrstnih šol, s katerimi se bavi ta ali oni šolski sovjet. (Doslej se je dogajalo, da so poučevali na srednjih šolah profesorji, ki niso imeli niti pojma o metodiki in pedagogiki sploh. Ljudske šole so „nadzorova!i“ nadzorniki (n. pr. deželni), ki jim je bila ljudska šola španska vas. — Na splošno • so se brigali ..merodajni činitelji" za šolo tako sijajno, da je na deželi velika večina šolskih prostorov komaj pripravna na hleve. Tudi po mestih večkrat ni boljše. Za vsako najmanjše učilce je treba moledovati pristojno oblast mesece in mesece, včasih celo leta, in navadno brezuspešno. Ravnotako je treba moledovati tudi za vsak prepotreben povišek učiteljskih plač. Denarja ni, pa ga ni. Kdaj pa je že bil za take stvari, ki baje ne nosijo državi koristi ?! Op. dop.)
Pravopis je popolnoma reformiran, polnostav-ljen in približan ljudski govorici. Programi so reformirani in modernizirani, tako tudi učne metode in kontrole. Posebna pozornost je posvečena tehničnim študijam. Nova generacija sovjetske Rusije ne bo imela le temeljitega osnovnega pouka, temveč bo posedovala tudi tehničnega in praktičnega znanja ter bo odgovarjala zahtevi novega režima: pridobiti umne in razvite delavce, ki se dvignejo do višine dnevnega smotrenega ustvarjanja.
Ljudska vzgoja.
Ljudska vzgoja* ki se ozira posebno na mlajšo generacijo, je zasnovana, da doseže popoln uspeli, ki ga pričakuje novi režim, po široki organizaciji za ljudsko vzgojo. Izredne ljudske šole in ljudske univerze, v mestih in na deželi, poučujejo v citanju in pisanju (mlade in stare analfabete in izpopolruijejo na ta način nalogo ostalih.
Masam podajajo znanosti na poljuden, lahko dovzeten način. Razna predavanja s kinemato-
grafčnimi ilustracijami, neštevilne ljudske izdaje leposlovnih in znanstvenih knjig, potujoče knjižnice na vlakih, ki so nalašč za to prirejeni ter imajo tudi sobano za predavanja, majhne muzeje prirodopisnih znanosti in umetnin — vse to skuša doseči zvišanje morale in razširjenje intelektualnega obzorja delavcev-državljanov (ne sužnjev, op. dop.) sovjetskega režima.
Učiteljski prejemki nu Francoskem.
Francoska poslanska zbornica in senat sta sprejela pred kratkim zakon, ki določa prejemke učiteljstva. Starostna doba, ki upravičuje učiteljske kandidate za vsprejem v službovanje, je določena na 18 dovršenih let. Prejemki učiteljstva se ravnajo po službeni dobi, ki je razdeljena na 6 plačilnih razredov, katerim sledi v izvanrednih slučajih še 1 razred. Učitelji-novinci morajo služiti pred vstopom v status definitivnih učnih moči še najmanj 1 leto v posebnem začetniškem razredu. Prestop v višji razred se izvrši vsaka 3 leta. Zadnji, sedmi razred dosežejo učitelji z 49 letno starostno dobo.
Po razredih so prejemki odmerjeni tako: Začetniški razr. 3600 Fr.; 6 razr. 4000 Fr.; 5. razred 4500 Fr.; 4. razr. 5000 Fr.; 3. razr. 5500 Fr.;
2.	razr. 6000 Fr.; 1. razr. 6500 Fr.; izvanredni razr. 7000 Fr. — Učitelji s posebnim izpitom (brevet superieur) dobivajo še posebno nagrado 200 Fr. Opravilna doklada voditeljev na eno- in dvorazrednicah je 100 Fr., na trorazrednicah 300 Fr., na pet- in večrazrednicah 600 Fr.; ako ima šola več nego 1.0 razredov znaša opravilna doklada 800 Fr.
Meščanškošolski učitelji, ki poučujejo na višjih elementarnih šolah (professeurs des ecoles pri-maires superieures), imajo sledeče prejemke: 6. razr. 5250 Fr.; 5. razr. 6000 Fr.; 4. razred 6750 Fr.; 3. razr. 7500 Fr. ; 2. razr. 8250 Fr.; 1. razr. 9000 Fr.; izvanredni razr. 9750 Fr. Ravnatelji teh šol imajo 2000—4000 Fr. doklade, ako je zavod v okrožju Sene (Seine); drugod pa 750—2000 Fr. Učiteljstvu, ki službuje v okrožju Sene, je določena še posebna doklada v znesku 1000 Fr.
Ljudskošolskim nadzornikom je določena v 6. razr. plača 7000 Fr., ki raste v (vsakem naslednjem razredu za 1000 Fr. in doseže v izvan-rednem razr. vsoto 13.000 Fr. V okrožju Sene pa se ta plača giblje od 11.000 do 17.000 Fr.
Nadzorniki s srednješolsko izobrazbo dobe še 300 Fr. posebne doklade. Višji nadzorniki pa imajo 25.000 Fr. stalne plače.
Izvanredne doklade za družinske člane učiteljev so sledeče: Učitelj z 1 ali 2 otrokoma dobi za vsakega otroka 330 Fr.; s 3 ali več otroki dobi 480 Fr. za vsakega otroka. V krajih z več nego 5000 prebivalci se bodo nakazovale še posebne stanovanjske doklade, ki pa niso še natančneje določene.
Dru$i deželni jezik na ljudski šoli.
Izidimo od besed, ki jih je o tem predmetu zapisal tov. A. Urbančič v 5. štev. našega lista. »Pomislimo -pa? da bi s poučevanjem drugega jezika v ljudski šoli onesrečili mnogo več bitij, ker bi tratili čas in bi s tem ovirali ljudsko šolo pri dosegi njenega vzvišenega smotra.«
Določimo najprej ozemlje, na katerem nam je udej-stviti načelo poučevanja ali nepoučevanja drugega jezika.
Živimo na skrajni jezikovni meji, na narodnostno mešanem ozemlju, v stalnem stiku z drugorodnim življem, ki ima za seboj svoj kulturni im civilizacijski razvoj ter vfled tega razpolaga tudi z lastno gospodarsko in politično močjo. Ta poslednja činjenica, ki jo moramo posebno upoštevati, je prirastla šele v zadnjem času. Naravno je tedaij, da se ne bomo mogli odtegniti vsem vplivom, ki jih bo rodilo naše soživtje z veliko narodno enoto na Istem ozemlju, ker -se ne dasta ekspanzivna sila kulture in civilizacije zajeziti s kitajskim zidom, Gotovo je tudi, da najdeta te dve sili Izdatno oporo v politični konstelaciji, ki se je vsaj za hip razvila v korist enega. Ta jo bo skušal uporabiti v vseh panogah našega socialnega življenja, da mu tako vtisne pečat lastne bit-nosti, lastnega značaja, skratka: skušal bo v sebi pretopiti vse one centrifugalne sile, ki delujejo v našem psihičnem življenju in mu dajejo samosvojo pot, lej nasilni asimilaciji se bo upirala od maše strani narodova duševnost, ki je že.našla samosvoje lice, tako, da je sposobna vzeti iz tuje kulture dobro in novo ter ga potem, prepojenega s krvjo lastnega življenja, odražati zopet cd sebe. Narod je dolžan skrbeti za ohranitev svojega »jaza«, in ne sme s pasivnostjo izpcdgrizli svoj: duševnosti zdravih korenin, da ne zapade v popolno oblast, moralno in materialno, močnejšega soseda. To bi pomenilo gotovo njegovo
smrt. Poiskati si mora tedaj samo ohranjevalna sredstva 'in jih mora uporabljati umno in vztrajno. Najuspešnejše, a obenem tudi najknlturnejše je ljudsko šolstvo, ker obsega narodovo celoto in poedinca. Če se hočemo tega samoohranjevalnega sredstva tudi prav posluževati, moramo poznati njegov pravi namen.
Kaj je pravi namen ljudske šole? § 1. Ijudislkošol• skega zakona pravi: Ljudski šoli je naloga vzgajati otroke nravno-versko, razvijati jim duševne zmožnosti, oskrbeti jih is potrebno znanostjo in zvedenostjo, da se lahko dalje izobražujejo za življenje in jim dati pravo podlago, da bodo. kdaj vrli ljudje in državljani. — Definicija je tedaj obširna in vsebinsko mnogostramska, ker objema vse točke vzgojno-didaktičnega programa. V našem slučaju prihaja v poštev oni del definicije, ki govori oi potrebi človeške izobrazbe za življenje, tako1 da šolsko delo dobi, razen idealnega, tudi svcij praktični cilj. Šola mora tedaj vzgojiti človeka tako, da mu bo znanje v življenju tudi v materialno korist, Oborožiti ga mora z vsem, kar mu je potrebno za eksistenčni boj; dat: mu mora vsa' sredstva, da lahko uspešno tekmuje na peprišču dela za vsakdanji kruh, da se more obenem tudi duševno razvijati.
Imamo sedaj vprašanje: Kaj je pa potrebno našemu človeku, če naj uspešno tekmuje v razmerah in življenju, ki ga čaka v bodočnosti na tej naši zemlji? Ali mu je znanje drugega jezika v tako korist, da bi bil morda brez njega občutno 'Oviran v svojem življenju? Odgovoriti si moramo z jasnim1 »da«. Račun je namreč enostaven in resničen! Če bo naš živelj hotel odločati o samem sebi se bo moral, ker bo del neke državne enote, udeleževati tudi njenega upravnega in gospodarskega življenja. To življenje bo pa dobilo svoj zunanji izraz, vsaj v glavnem, v jeziku večine državnotvornega elementa. Naravno je tedaj, da bi se moral naš živelj oprijeti tudi tega jezika, v kolikor je potrebno, da bo sploh mogel uveljaviti .v državi svojo voljo in moč, Drugače bo ost a' cb strani nem in drugi mu bodo po svoje delili pravico.
Pa je še ena točka, ki ni manj važna od te! Država rabi uradnikov, ne morda samo strokovno-tehnično izobraženih moči, ampak tudi primerno jezikovno usposobljenih, ki bodo mogli uspešno posredovati med njo in državljani tuje narodnosti. Tudi teh bo imela precejšnje število in ne bo mogla iti preko te potrebe. Ako jih ji pa ne da manjšina' vsled odpora proti državnemu jeziku, se bo posluževala svojih, jezikovno enostransko izobraženih ljudi in bo z njimi poplavila vse kraje, koder je naseljena tujerodna manjšina ter jim dala tako lažnivi pečat etnografske enotnosti. Kdo ima pa škodo od tega? Edino le manjšina, ki si je s svojim neracionalnim postopanjem zaprla sama vrata v sobane državne uprave in njenega gospodarstva. Tako je postala mrtva veja na živem drevesu in le od časa je odvisno, kdaj popolnoma odpade od njega.
In zdaj nam poreče marsikdo: Ljudska šola itak ne ustvarja uradniškega stanu. — Res je! Ali država ne potrebuje samo ljudi s srednje- in visokošolsko izobrazbo, ampak imeti mora tudi take, ki naj zasedejo manj važna mesta: poduradniška in uslužbe-niška. Ti ljudje tvorijo celo v državi najširši temelj, na katerem sloni vse njeno upravno poslovanje. Njim pa zadostuje že borna ljudskošolska izobrazba, k: jim pa mora nuditi vsaj toliko znanja, jezikovnega tudi, da morejo v občevanju z državljani vršiti uspešno svoje dolžnosti. (Spomnimo se samo na avstrijske čase, ko so zasedali vsa poduradniška in usluž-beniška mesta v naših krajih edino le naši ljudje, ki so se mogli izkazati s potrebnim jezikovnim znanjem.) V tem oziru bi se morali tedaj sprijazniti z drugim jezikom in hi nam bilo urediti šclo vsaj ponekod tako, 'da bi odgovarjala tudi resničnim praktičnim potrebam našega ljudstva.
Seveda bi ne smela materinščina utrpeti nobene škode, ampak bi se moral tudi pouk drugega jezika podrediti najvišjemu cilju šole: vzgojiti otroka v zavednega sina lastnega naroda, Strah pred potujčevanjem se nam zdi pretiran, ker mi pozabljamo preradi, da poleg šole, odločuje tudi dom o razvoju otroškega značaja in mišljenja .Ako je dom slab, poltem tud' šola me more preprečiti otrokovega raznarodenja; ako .je pa dober, potem ne more tudi pouk drugega jezika resno ovirati prave narodne vzgoje.
Če sklenemo, porečemo: Ljudska šola mora vzgojiti otroke praktično za življenje. Ako jim je pa tudi znanje drugega jezika resnično potrebno, tedaj ga nikakor ne sme izključevati iz svojega programa. Dati pa mu mora le toliko prostora, kolikor je v resnici potrebno, da doseže svoj praktični cilj, a obenem ne sme zgrešiti svojega idealnega cilja, ki je: Izobraziti otroka vedno v okviru narodne zaves::.
Kdor se jasno zaveda obeh ciljev in jih skuša doseči, bo oborožil svoj narod z najboljšim orožjem!
Milan Cerkvenik.
Polemika o pouku drugega deželnega jezika v ljudski šoli.
Glede članka tqv. A, Urbančiča o tem predmetu priznavam, da govori tovariš popolnoma prav s svojega stališča; jaz pa sem hotel določiti svoje stališče v tem vprašanju. Ker sva si v temeljnih nazorih tako zelo različna, polemika ne more dovesti do sporazuma mied nama. Zato jo prekinem; vsak pa si lahko ustvari svojo sodbo na podlagi mojega in Urbančiče-vega članka.	F.	Kleinmayr.
Iz organizacije.
Tolminsko učiteljsko društvo bo zborovalo dne 24. t. m. ob 9 v ljudski šoli v Tolminu. — Ker se bedo . pretresovale važne stanovske zadeve, poživlja se učiteljstvo, da se zborovanja polnoštevilno udeleži.
Iz zapisnika seje »Odseka za izvenšolsko delo«. Učitelj sodeluj pri vseh .kulturnih društvih, kajti narod moramo pridobiti za šolo in učiteljski stan. To pa dosežemo, ako ne pustimo v nemar naše solcod-rasle mladine. 1 a je navadno zapuščena v najnevarnejši dobi. Takrat rada zaide na napačna pota. Zato nam je
1.) snovati izobraževalne tečaje za šoloodraslo mladino, ki naj obsegajo razne odseke n. pr. telvad-ne, igralne, glasbene, gledališčne i. t. d. Vsak odsek naj vodi mladina sama pod učiteljevim nadzorstvom, težavnejše bo delo, kjer deluje sama ženska moč. Ako ta ne more akcije osebno voditi, naj priskoči mladini na pomoč z dobrim svetom in izpodbudo. 1. Veliko delo lahko izvršimo v naših društvih z gojenjem petja. Vendar ne gojimo preveč umetnih pesmi, ampak naslonimo se rajše na lepe narodne .pesmi, da ne bo ta naš zaklad lepote popolnoma izginil. Ce vadimo tudi lažje umetne pesmi, odmerimo jim vec časa za poučevanje. V društvih, ki so v neposredni bližini, vadimo, če je le mogoče iste pesmi, da omogočimo o priliki morebitnih izletov, ali pa skupnih prireditev skupne nastope. Cesto manjka enemu zboru potrebnih moči za samostojen nastop; z združitvijo raznih zborov je to potem izvedljivo.
2.) Telovadne igre. Telovadba bodi naravna. Uči naj mladino naravnih .kretenj in pa prave hoje. Telovadba pa obsegaj tudi najpotrebnejše nauke iz olike. Važni so tudi izleti. Izleti pa, pri katerih ni petja so mrtvi. S petjem izpodbujamo tudi malomar-neže k resnemu delu. Izogibajmo pa se gostilen in —• alkohola. Vse sveje delo lahko uničimo z enim samim obiskom gostilne.
3.) Narodne igre. V vsaki občini je nekaj običajnih, narodnih iger. Dobro bi bilo, da jih zabeležimo in vadimo z mladino. To je tudi narodno blago, ki ne
Mnogo le.pih narodnih iger najdemo v cn ji žici »Dr. Ljudevit Pivko — Telovadne igre, I. in } ’ ^se naše delovanje pa prevevaj ljubezen do Miznjega. Tako lahko vzbudimo v prihodnjem človeku pravi socialni čut.
Izobraževati pa bi bilo treba tudi starejše, uka-željne ljudi. V nadaljevalnih tečajih, ki bi jih obisko-vali, naj bi se poučevalo v obliki medsebojnega razgovora, .kakor dela z uspehom naš tov. Mercina. Sta-tejše, ukaželjne ljudi iz svojega kraja vadi n. pr. v •kmetijstvu, navadnem knjigovodstvu, prometnem računstvu, spisju i. t. d. To bi bilo pravo izobraževalno delo, ki bi nudilo obiskovalcem obilo koristi.
II. Ljudska predavanja. Na Francoskem in tudi v '■meriki vodijo učitelji vse izobraževalno delo med narodom, fu smo mi mnogo zamudili. Zberimo predavatelje in .pošljimo jih med nared. Naš odsek bi sestavil imenik vseh predavateljevi ki bi jih poraz-delil po snovi predavanja. Imenik bi objavili v našem glasilu, da bi vsakdo vedel, kam se mu je obrniti v svrho predavanja. Naj bo pa tudi sleherni izmed učiteljstva pripravljen na kako krajše predavanje. Vire za sestavo predavanja bi mu naznanil naš odsek. Vsak predavatelj naj pa vzame v ozir:
1.) Poklic poslušalcev. (Na kmetih bi bilo govoriti o čem drugem nego v mestih.)
2.) Domovino; V ljudstvu je vzbuditi' ljubezen do rodne grude. Odkrivati mu mioramo v lahkorazum-
i'vi besedi vse krasote ožje domovine. V vsem, kar nas obdaja (gorovje, vodovje, razne prirodne izpre-nmmbe, zemljišča) je mnogo povedati iz gospodarnega, zemljepisnega in zgodovinskega stališča.
2- Duševno življenje človeka — leposlovje. Podajmo ljudstvu bisere našega pesništva, Približajmo za ‘<ra'tek hip pesnika ljudstvu, da bo zraslo med njim zanimanje za lepo ‘knjigo. Podajajmo tudi poezije v prozi; novele, povesti in narodne romane. Vse to preonašanje naj se vrši ob priliki gledaliških iger. ^kušajmo si nabaviti tudi skioptikene, ker so za predavanja neprecenljive vrednosti.
Ako bomo hodili po tej poti, mera roditi naš trud gflen sad._________________
Šolska vesti.
Opozorilo. Od več strani smo izvedeli, da napada n slovenski .politik na shodih po deželi tudi naš
stan z raznimi- pavšalnimi obdolžitvami. Ker je naša naloga, da čuvamo nad lastnim dobrim imenom, hočemo temu zagrizenemu nasprotniku učiteljstva tudi odgovoriti. Pozivamo tovariše, da sporočijo vodstvu »Zveze« vsak slučaj in ga tudi podrobneje opišejo, seveda le v strogo objektivni luči. Vsako prebiranje škoduje stvari sami, ker je potem ne moremo uspešno braniti.
Težke besede. V »Edinosti« cd 5. maja t. 1. je napisal neki dopisnik iz Vipavske dioline daljši dopis, ki slika razmere, v katere je zašla naša dežela v pol-drugoletni dobi tuje vladavine. Dopis je naperjen proti tistim, ki v tej žalostni debi, ko bi se moral vsakdo postaviti v službo kulturnega dela za nared, mirno stoje ob strani in »se tope v lenobi, koristo-lovstvu, bojazljivosti itd.« Res je! Duševnost našega nareda, ki je bila že po vojni tako močno oškodovana, se nikakor ne more otrest i ugonabljajočega vpliva sedanjih razmer. Tudi je res, da leži velik del krivde tega vidnega propadanja na naši takozvani inteligenci. Vzroki, da je naša inteligenca taka, ne izvirajo morda samo iz sedanjih raizmer, niifci niso nujna posledica vojnih dogodkov, ampak zlo, ki se je nepričakovano pokazalo, ima svoj izvor še v predvojnih časih. Naši boljši sloji niso imeli nikdar pravega razumevanja za naloge, ki so jim bile odmerjene v kulturnem in secijalnem življenju naroda. Politična šola naših strank ni ustvarila iiz njih mož trdnih idej in jasnih programov, ampak podala nam je puhle frazeologe in priganjače posameznih »bogov«, ki so mislili morda res pošteno, a si niso znali ustvariti iz svojih učencev trdne podlage, raz katero bi im ogli narodu podajati resnične kulturne vrednote. Danes se tista doba nedela krvavo maščuje. Dela je dosti, a delavcev premalo!
Dopisnik je tudi iztaknil neko novo rano, ki se je pokazala na našem narodnem telesu: narodno izdajstvo. Ljudje, ki niso kovali značaja v trudu in znoju pravega dela morejo res postati izd!ajniki. Vendar pa mislimo, da je metoda, s katero hoče naš dopisnik zdraviti te ljudi, povsem napačna. Ne z loparjem po njih, ne s kamenjem in pestjo, ampak s kruhom in dobro besedo stopimo k njiim, ki so nam pljunili v obraz. Pouka in vpliva na zmedeno duševnost je treba, ne pa zasramovanja in groženj. iPo dopisnikovi metodi ne pridemo daleč. Čudimo se tudi, da je mogel raztegniti svoje cbdolžitve o narodnem izdajstvu, kar na cele stanove. Če bi bilo njegovo pripovedovanje resnično, potem nima naša inteligenca v sebi več poštenih ljudi. S svojo težko obdolžitvijo je udaril tudi naš stan, specielno starejše učiteljstvo. Mi vemo, da je vse naše učiteljstvo, tudi starejše, včlanjeno v »Zvezi«, ki si ravnokar ustvarja program za podrobno delo med narodom. Če je v našem stanu izjema, ki hoidi svoja nemarna pota, je stanovska .organizacija tu, katera ima edina pravico in dolžnost slučaj preiskati in izvršiti, če je potrebno, tudi civilno j usti fikacij o nemarneža. Proti takemu splošnemu sumničenju, ki poda navadno le toliko, česar ni mogoče prijeti, bo pa znal naš stan primemo nastopiti, da obvaruje svoj ugled in spoštovanje med ljudstvom, ki ga mora vzgajati. To smo hoteli pojasniti dopisniku iz Vipavske doline.
Izpiti učne usposobljenosti za ljudske šole. Gen. civ. komisarijat sporoča, da bodo imeli izpiti' učne usposobljenosti za ljudske šole tudi v bodoče svoj praktični značaj, in bo tedaj vse izpraševanje težilo za tem, da ugotovi izprašančeve zmožnosti v učni meltodi, ki jo je uporabljati pri' posameznih predmetih v ljudski šoli. V ustmenih in pismenih nalogah se bodo obravnavala le glavna vprašanja iz pedagogike in metodike. Izpraševalne komisije se bodo ozirale po potrebi tudi na navedbe v .prošnjah izpra-šaincev z ozirom na italijanska dela, ki so jih podrobneje proučili. Kandidati pa morajo vsaj v glavnem poznati šolsko zakonodajo starih in novih pokrajin Italije in njenih pred- in pošolskih inštitucij. Pri ustmenih in pismenih preizkušnjah bodo izpraševalne komisije presodile, če je Izprašančevo poznanje učnega jezika tolikšno, da tudi omogoča pri učencih učne uspehe, ne samo v jezikovnem oziru, ampak tudi v ostalih predmetih šolskega pouka. Po uspehu izpraševanja bodo iste komisije presodile izprašančevo splošno izobrazbo in bcido po potrebi izpraševale tudi iz leposlovnih, zemljepisnih in zgodovinskih del Italije, o katerih bodo izprašane! navedli v svojih prošnjah za pripustitev k izpitom, da so jih natančneje obdelali.
V olajšavo študija italijanske šolske zakonodaje priporoča oblast »Zbirko okrožnic in ukazov italij. •oblasti«, ki obravnavajo- p.reuredbo šolstva v okupiranem ozemlju od'junija 1915 do danes. Zbirka izide v kratkem in se razpošlje vsem šolskim vodstvom. Imenovala se bo »Šol sk a ♦ z akom oda j a «. (Legislazione' scela.stica di A. Namias).
Pozivajo se vsi civ. komisar,ijata in okrajni šolski nadzorniki, da v najkrajšem času organizirajo na zahtevo učiteljstva tečaje za šolsko zakonodajo, pedagogiko in metodiko, da se tako uspešno pripravijo j
učit. kandidati na izpite. Programi, predavatelji in kraji, kjer naj se tečaji obdržijo, se določijo v sporazumu z gen. civ. komis arij atom, ki bo nosil tudi vse denarne stroške.
Da dobijo učiteljski kandidati zadosten čas za‘ študijsko pripravo, se določi termin izpitom uspo-sobljenja na prve dni julija t. 1.
Rok za vlaganje prošenj je podaljšan do 20. maja t. 1.
V debi do julija meseca se bo določila tudi vrednost izpričeval učne usposobljenosti, pridobljenih v okupiranem ozemlju z ozirom na ona, ki so bila pridobljena na učit. učiliščih v starem kraljestvu.
Izpiti učne usposobljenosti za meščanske šole. Gen. civ. kcimisarij.at je poslal vsem okr. civ, konii-s&rijatcm, tržaškemu, goriškemu in rovinjskemu magistratu ter učiteljišč in prvega ženskega liceja okrožnico, v kateri sporoča, da je Centralni urad za nove pokrajine sestavil izpraševalno komisijo za izpite učne usposobljenosti na meščanskih šolah. Izpiti začnejo 25. t. m. Kandidate povabi k izpitu komisija sama. Interesirancem se naznanja, da znaša pristojbina za izpite posameznih skupin 35 L, za izpite iz posameznih predmetov pa je plačati 20 L. Predpisano pristojbino plačajo kandidati takrat, ko se predstavijo komisiji.
Družba sv. Cirila i Metoda za Istru u Trtu zaipo-čela je sa svojim delovanjem. Svi dopisi se šailju na Ime predsednika g. Dra. E. Slavlka, ul. Fabio Filzi 10, a novčani doprinosi na blagajnika g. Grubišič Anta, činovnika Jadr. Banke u Trstu. Tajnička pisarna na-laizi se pak u ul. Torre bianca 39, koja uraduje svaki dan, osim nedelje i Svetka od 2-7.
Dne 29. t. m. sastali su se u Trstu družbini i pokra- , jinski učitelji: gg. Licul, Nežic, Iskra, Sirotič i Svetličič, da postave temelj budučoj plači družbinih učitelja i da izračunajo koliko su ovi bili prikradeni na berivima ikroz celo ratno vreme sve do sada. Bilo je več skrajno vreme, da se u torne nešto pod.uzelo, jer je prijašnje Ravnateljstvo upravo gnjavilo svoje učiteljstvo, te ni je čuda, ako se cd 44 učit. sila izselilo 30.
Poziv učiteljstvu i ostalim ljudima dobroga srca.
Obitelj Anbuna Štigliča (nadučitelja iz Poljana, cpči-na Veprinac), silno strada radi nesnosnih prilika moralnih i materi j alnih. Žena mu kod kuče okr už ena sa sedmero nejake dječice, od kojih najstarija ima tek 12 godina. Znamo svi', kako smo u raitu stradali, a ovako brojna obitelj pogetevo užasno. On je morao trošiti u zaitvoru u Trstu, trošiti na djecu, opet je molio i suprugu za pcmioč. Sve to je pak uzrokom, da je ona zaipala n strašni očaj. Molila je lijevoi i desno, a sve samo krasna obečanja. Suprug kuburi u Italiji, a ona usdiše :kod kuče. Molilo je i učiteljsko društvo, da se vrati ali ne pomaže ni to. Sada neki vele, ida če biti premeštjen u .okolicu Trsta. Opisivati muke i stradanja je suvišno, jer si svako može prestaviti, kako može gospodja izlaziti sa dve trečine plače □akon svih pretrpljenih muka, pa još uz današnjo skupoču. Zato je svijesno učiteljstvo, na svojoj- zadnjo) skupštini bilo sabralo 100 L kao malu moralnu i materijalnu pomOč. Dapače i nared, kod koga je bio učiteljem oko 25 godina, deško gleda tu nevdju sveg nadučitelja, pa mu je njegov bivši' učenik kcid njegovih prijatelja sabrao lij epu svoticu od 400 L. To je sve skupa strašno — žal osno, ali iistinito.
'foškim srcem gledamo na sve to, štoga se obračam do cijelokupnog našeg svijesnog učiteljstva, a i ostalih ljudi dobra1 srca, da se sjete malenom pripo-moču na cvu isjpačenu obitelj, na sedmero nevine i nedužne dječice. U cijelom okupiranem području imade oko 600 učitelja Jugoslovana, pa kad bi svatko stegnuo na 1. maja 2 L od svoje plače, bila bi to lijepa svotica, ikejom bi se otrla mnoga suza ispa-četne gospodje, i ova inevolja bi bila bar nekako sno-sljiva. Kad je nared, kod koga službuje več toliko godina, sabrao coakvu s v o tiču, jer vidi sve patnje, to. sam siguran, da ovaj poziv ne če biti glas vapiju-čega u pustinji, več da če čovjek dobra srca nasto-ja.ti, da lakša život inajci i- djeci. Ne radi se tu samo o novcu, več to neka bude i utjehom cibitelji, da ima jošte ljudi dobra srca. Sve inolbe na sve Strane ne pomažu, dalde dužnost je, da se sjeti te obitelji, tko može.
N ova c nek se šalje na Upravu pučke škole Poljane p. Ičiči - Istra, koja če to kasnije izničiti gospodji.
•Na hrvatskoj pučkoj školi u Pazinu službuje učitelj s a preko 19 (de vetnaest) godina službe, U mesecu julu gcd. 1919. povratio se je iza svetskog rata u domovinu i prijavio školskim oblastima, da nastopa ovoje dosadašnje definitivno učit. mesto, te molio, da mu ne doznači platu i zaostatke. Kroz ovih 10 meseci požurivao je više puta pismeno i usmeno on sam, predstavnici učiteljskih organizacija i niže škol. oblasti, d;a se več jednom reši ona mclba, jer da do-tičrak ne može živeti — cd zr^ka!	%
Ovih dana, naken 10 meseci, primio je doznaku plače i to kao privremeni početni učitelj — dakle platu najnižeg stepena — zagonetka! —
Stran IV.
učiteljski list
Evo rešenja ove zagonetke: Dotični je učitelj sve-sian Jugo s love n. Bivše austrijske oblasti proganjale su ga zbog poliitičkih i v o j n ie ki h pregreha1, digle ga sa službe, plate i. t. d. Mnogi Italiiani bili su .proga-njami od bivših austrijskih oblasti zbog istih »delikta« — ali su i>h sadašnje oblasti uspostavile u službi i plati. . . Zašto ova dvojaka mera? Evo- zato! Srame se zvanično redi i po tv rdi. ti pred kulturnim svetom, da je bivša avstrijska vlada imala pravo, kad je ipro-gamjala, mučila i vešala Jugoslovene zbog njihovih ideala, pa hode, da o.nako furtimaški, utuku u maiteri-jalno/n i moralnom pogledu one, koje nije mogao dobiti u ruke — Lang.
Ustanovitev »Tržaške šolske vzajemne zavarovalnice.« Dne 24. aprila t. 1. je imel tajnik »Šolske vzajemne zavarovalnice v Italiji«, prof. K. Rugarli iz Milana, v dvorani mestne zbornice predavanje o lej inštituciji. K temu predavanju-so bili povabljeni vsi ravnatelji in voditelji mestnih in srednjih šol v Trstu. Predavatelj je v umljivi besedi raztolmačil smotre te inštitucije in koristi, ki jih nudi svojim mladim članom. Pojasnil je razmerje med njo in »Narodno podporno hranilnico« (Cassa nazionale di Previdenza), ki je nekako v zvezi z njo. Po živahni razpravi se je ustanovila tudi tržaška podružnica tega zavoda. Njeno častno predsedništvo je sestavljeno iz načelnikov raznih šolskih oblasti. V odbor so bili izvoljeni, poleg profesorjev, tudi predsedniki j tukajšnjih učiteljskih društev, med katerimi ije tudi naš tovariš Iv. Daneu, Za glavnega zastopnika za Primorsko je bil imenovan učitelj P. Zcldan. Ta zavarovalnica je bila ustanovljena prvič v Italiji na neki šoli v Milanu po vzorcu enake francoske ustanove »Petites Ami-cates« in se je polagoma razširila po vseh šolah kraljestva, tako da šteje sedaj nad 1000 podružnic z ogromnim številom članov in bogato imoviioo.
Otroci morejo biti včlanjeni za vso dobo šolske obveznosti, t. j. 6-8 let. in plačujejo tedenski prispevek 10 vinarjev. Prispevki se vlagajo v »Narodno podporno, hranilnico«, ki doplača iz lastnih sredstev za vsakega člana letno 3 L. Poleg tega zneska dobijo mali člani v slučajih bolezni še dnevno denarno podporo a v dobi okrevanja za isti znesek pravico do bivanja v klimiati črnih gorskih postajah ali pa v morskih kopališčih. Če pa nadaljujejo s plačevanjem članarine (letnih 30 L) po šolski dobi imajo tudi pravico do starostne pokojnine; v slučaju delovne nesposobnosti vslede bolezni začenja pravica do pokojnine že od1 17 leta dalje. Delo, ki ga povzroča upravljanje »Šolske vzajemne zavarovalnice« je enostavno in ne jemlje mnogo časa. Dnevna podpora za učence v slučaju bolezni znaša v prvih treh mesecih 50 stot., a za nadaljne tri mesece pa 25 stot. Član tega zavoda je lahko vsak, bogat ali ubog, a nihče ne sme plačevati večjega zneska od tedenskih 10 stotink.
Čemu ta molk? Pravimo, da smo organizirani, sta-nioivsko organizirani in tudi ponašamo se s tem, ker rejs je čudno, da je prišlo enkrat do tega. Vendar pa človek zaman išče v svojem glasilu znakov najmanjšega zanimanja za prvo življensko potrebo! — Nočem na dolgo in široko razkladati, pač pa hočem navesti samo par suhih dejstev. Delavec-zidar za služi z osemurnim delom dnevno 23 - L; v isten
Urednik Dornik je pridal zvezku še kratek življenjepis, ki pojasnjuje dobo, v kateri je živel in delal Fr. Erjavec. Vezana knjiga stane 24 K.
»Visokošolski mladini!« Pod tem naslovom je izšla v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani knjižica, ki prinaša nastopno predavanje ljubljanskega' vse.uči-liškega prof. dr. K. Ozvalda. V njem je predavatelj ugotovil, česa treba našim visokošolcem, da vznikne iz njihovih vrst cimpreje nova kulturna^garda, naša bodoča inteligenca. Knjižica velja 2‘60 K.
Družba sv. Mohorja, ki se je iz Celovca preselila v Prevalje (Koroško), je Izdala letos sledeče knjige: 1. Koledar za 1. 1920. (Izšel je v osmerki - 128 str.) — 2. Katoliška cerkev. — 3. Življenje svetnikov (2. zv.) t— 4. Sorodstvo v prvem členu. — 5. Kako si ohranimo ljubo zdravje (2. snopič) — Udnina znaša sedaj 10 jugosl. kron. Račun za 1. 1918 izkazuje dohodkov 2S7.078’99 K, izdatkov 288.735 05 K; primanjkljaja 1.656'06 K. Matično premoženje koncem tega leta je znašalo 120.569'23 K. Udov jie bilo 1. 1918. 88.020, to število je v sled vojnih homatij padlo 1. 1919 na 59.677. — Povzeli so se koraki — kakor pravi »Mladika« — da se dovoli uvoz knjig tudi za člane v našem zasedenem ozemlju.
»Mladika.« To je naslov novemu slovenskemu me-
sečniku, ki je začel izhajati v Gorici. Prva šte
vitka
naslednjo vsebino: Uvodnik. — L. C.: Vam,
krščanski mladeniči. Dr. J. Ličan: Pšenica in Ijulka.
kraju živeči učitelj-voditelj pa 11 - L dnevno, seveda z vsemi dokladami.*) Da ni to nikako sorazmerje, razume vsak otrok in, da je ueitelj-sejalec kulture, bolj potreben stan v človeštvu kot vsak drugi, o tem tudi ne bo treba še razpravljati. Zelo žalostno je, da ne pridejo za to poklicani’ ljudje do tega spoznanja; da, celo učitelji sami ne! Mari ne vemo, da stoji delodajalec vedno na svojem trdnem stališču in da ne bo darežljivo stegnil roke in pomagal tistim, ki so potrebni pomoči? Zahtevati in še enkrat zahtevati, če hočemo, da se bo sploh razpravljalo o našem bednem stanju! — Toda mi čakamo vztrajno čakamo! Seveda, da se moramo potem ukvarjati z raiz-ličnimi pristranskimi zaslužki (tajništvi, vojnimi odškodninami in še hujšimi opravili:)! Ni čuda, če se dandanes redčijo naše vrste, saj je popolnoma naravno, da gre človek za'boljšim zaslužkom in za manj Irudapolnim življenjem. Čenvu se čudimo splošnemu pomanjkanju učiteljev in nastavljanju različnih podčastnikov v naše vrste? —
Vem, da nisem osamljen v tem naziranju, in treba je govoriti, če treba tudi z dejanji! — Viller Albert.
:i) NB. Delavec plača za hrano 4 L dnevno, učitelj 8 I. dnevno!	’
Književnost m umetnost.
Fran Erjavec: Izbrani spisi. I. zvezek. Povesti. Uredil Ivan Dornik. V Ljubljani 1919. Založila Jugoslovanska ^knjigarna. S sliko. Str. 228. — Knjiga je druga izdaja Erjavčevih povesti, katere je bil pred 30 leti i#ed.ij prof. Levec ter jih izdal s krasnim življenjepisom pisateljevim. Devetero povesti in povesile — mod njimi prave umetnine — ima ta zvezek.
Ivan Rejec: Ruski kmet in komunizem. Stanko Stanič: Blagoslov dela. Slike iz bcljševiške dobe. J. G.: Pisma dekliškim srcem. — Pripovedni del. I. K.: Kvišku in naprej. Poklonitev. J.: V Album. — To in ono. — Strani 24. — »Mladika« izhaja 20. vsakega meseca v Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna« v Gorici, — Uredništvo in'Upravništvo v Gorici, Gosposka ul. 2 (knjigarna). — Naročnina znaša za vse leto L 8. — Namen »Mladike« je: udejstvovati krščansko-kulturni program, vedita slov. ljudstvo k napredku po poti pouka in izobrazbe n,a podlagi katoliških načel ter baviti se tudi z društvenim življenjem. — E.
Vabilo na naročbo. Goriškega Koledarja za 1. 1920 smo lani pripravili prvi natis v 10.000 izvodih, k:i je bil oddan v 10 dne. Prisiljeni smo bili pripraviti koj drugi natis v 7.000 izvodih, ki je bil oddan, tako da je ostalo založništvu na razpolago le par sto izhsov za eventualna nadaljna naročila.
Slovenski narod v. zasedenem ozemlju je s tein pokazal, da hrepeni po dobrem narodnem berilu.
S prihodnjo izdajo Goriškega Koledarja naimeruje-mo napraviti važen kotak naprej. Zato vabimo naše pisatelje in pesnike na sodelovanje.
Dobili bi radi več kratkih povesti in drugih spisov, ker mislimo izdati poleg Koledarja še eno knjigo.
V Koledarju samem bi radi objavili fotografije mladeničev in mož naše dežele, ki so padli v vojski. Tudi fotografije civilnih oseb, ki so padle na svojem domu, bi nam služile. Enako naj se nam dopošljejo fotografije drugih vojnih znamenitosti. Fotografije, ki predstavljajo važne dogodke našega časa, bi nam bile tudi dobrodošle.
»Narodna Tiskarna« je pripravljena dati pisateljsko nagrado za doposlane spise, ki se uvrstijo v Koledarju. Enako bo povrnila vse morebitne stroške za doposlane fotografije.
Ker hočemo pripraviti slovenskemu narodu v zasedenem ozemlju dve na vsebini bogati knjigi, ki bodete med drugimi gotovo najbolj razširjeni med našim ljudstvom, zato uljudno vabimo pisatelje na sodelovanje. Slovenski narod jim bo za to hvaležen. »Narodna Tiskarna«, ulica Ventturini št. 9.
Učiteljski pedagoško-književni list. Učiteljsko Udruženje v .Beogradu je začelo znova izdajati »Učitelji),«, kateremu je urednik tov. Mih. Stanojevič. V prvih dveh zvezkih poroča tov. Flere o sedanj: slovenski pedagoški književnosti. Naročnina za šole znaša 36 dinarjev; učitelji, člani Udruže-nja samega, pa plačajo letnih 24 dinarjev.
Začasno nemško-slovensko kemično terminologijo kot preddelo za enoten jugoslovenski znamstve-no-tehnični slovar bo izdal kemični inštitut ljubljanske univerze.
»Novi Život«. V Beogradu je začela .izhajati ta revija, ki ji je lastnik dr. Momčilo Ninčič. Bavi se s politiko, s finančnimi in naredno-gos.podarskimi vprašanji in s književnostjo. Stane do konca t. 1. 52 dinarjev. Uprava je v Beogradu, Vuka Karadžiča br. 18.
V Ljubljani so imeli meseca aprila edin sinfonični koncert, na katerem so proizvajali skladbe Masse-Koncdrt je vodil ravnatelj slov. opere Rukovina. Takrat so se tudi prvič izvajale tri pesmi L. M. Škerjanca, mladega, zelo nadarjenega slov. skladatelja.
Gramatičkc primedbe. Francosko društvo »Srpska nacija u Francuskoj« odštampalo je u zasebnu knji-žicu članek Emilije Vigncn »Gramatičke primedbe«, kciji je izišao v »Revne Yongoslave«. Članak izlaže
na praktičan način teškoče francuskog jezika za Jugoslovene. Od naročite koristi je za one,, koji po-činju učiti francoski i za nastavnike koji ga prednju Cena je knjiži 1 dinar. Obrabiti se našem kulturnomj odboru u Parizu 9, rue Michelet) ili samem društvu! »Srpska nacija u Francuskoj« (Nation Serbe en France).
Klavirski koncert sta priredila v Ljubljani dne 19,| aprila t. 1. virtuoz Anton Trost im njegova soprogal Claire Trost-Fiedler. Koncert pa je bil slabo obis-j kan — znamenje, da je kulturno središče postalo [ pr e c ej m at erialis trdno.
■:r
Razne uesti.
f Henrik Schremer. V Mariboru je umrl dne 14. aprila t. 1. gepod Henrik Scheiner, ravnatelj državnega moškega učiteljišča istotam in predsednik »Slov. Šolske Matice«, Pokojnika smo poznali vsi slovenski učitelji kot vzornega in duhovitega pedagoga, kot vodnika na našem šolskem polju.
Narodno gledališče v Ljubljani, ki ga je prevzela država, bo prejemalo na leto 600.000 K državne štipendije.
Za referenta umetniškega oddelka v ministrstvu za fhosveto v državi1 SIfS je imenovan največji sedanji srbski književnik Bora Stankovič.
Velika potreba nadaljevalnih šol. Neki dunajski j list se peča z veliko škodo, "ki jo trpi na svoji temeljni izobrazbi mladina, ki je hodila v šolo za časa vojne. Da se ta primanjkljaj na duševnem razvoju vsaj nekoliko nadomesti, bi bilo treba ustanoviti nadaljevalne šole, katere bi morala obiskovati vsa mladina do 18. leta starosti.
Učiteljski kongres v Beogradu. Vodstvo »Zaveze« v Ljubljani je prejelo iz Beograda sledečo brzojavko: Kongres učiteljstva odložen na 18. julij. To je skrajni rok. Odlaganja ne more biti. Predsednik: Dim. So-kelovič. — Učiteljsko udruženje v Beogradu (UJU) je bilo prvotno sklenilo, da se vrši kongres dne 23. maja t. 1. Ker bi se ga moglo ~v tem času udeležili le majhno število učiteljstva iz daljnih pokrajin Jugoslavije, so vse učiteljske organizacije posredovale, da se kongres preloži, kar se je tudi zgodilo.
Industrijsko-trgovski muzej. V zagrebški - Domovin'!« je napisal macedionski poblanec AgatonoHe članek o potrebi ustanovitve indiu sirijsko -1 r gov i n -skega muzeja za državo SHS,
Splitski mestni magistrat je sprejel -od soproge nekega profesorja značilno prošnjo za krčmarsko koncesijo. Profesorjeva družina ne more izhajati s pičlo plačo- družinskega glavarja.	.
Učiteljska Banka, V Beogradu nameravajo ustanoviti Učiteljsko Banko, ki bi imela podružnice v vseh glavnih mestih kraljevine SHS. Osnovni kapital bo znašal 1,000.000 dinarjev.
Beograjsko vseučilišče dobi iz Carnegiejevega fonda 4 in pol milijone dinarjev za svojo knjižnico. Del svete se porabi za zgradbo velike biblioteke, ostanek pa za nabavo knjig .in oprave.
Učiteljski konventi v Švici. Mesečnik domačih učiteljskih konferenc v našem, smislu Švica ne pozna. Namesto v konferencah posameznih pod vodstvom nadučitelja — ki ga Švica tudi ne pozna, zakaj vodja šole jie voljen za gotovo dobo oid učiteljstva na šoli — se zbirajo učitelji v učiteljskih kenventih, kjer se združujejo po skupnosti interesov. Tako imajo svoj konvent učitelji 1.-3. razreda primarnih šol in je v njem predmet posvetovanj elementarni pouk. Konventi za 4.-6. razred teh šol (realni razredi) razpravljajo1 o realnih predmetih. Konvent za višja (7.-8.) primarna razreda obravnava povečini praktično, učno snov (o- gospodarstvu, tehničnih straneh itd.). Svoje konvente imajo še učitelji spe-eijailnfih razredov, sekundarni učitelji, učitelji(ice) za ročna dela in otroške vrtnarice. Vse učiteljstvo pa se po potrebi shaja v okrajni (mestni) učil konvent, kjer se razpravlja dn sklepa o skupnih zadevah.
L
Trgovinski minister je odredil, da o tvorijo obrtne in 'trgovske šole v Baru, Podgorici in Danilovem j
Gradu.
V čeških stanovskih listih se bije oster boj proti j orgljarjenju učiteljstva, češ, da je to za učitelja ne-j dostojen posel.
Izšla je v Zagrebu maredba o razširjenju Narod- ! nega muzeja, ki dobi še nov oddelek za predzgcdo-J vinsko dobo.
V Velesu v Macedcniji je umd pred meseci vojvo- j da Jovan Babunski, ki se je udeleževal na čelu j srbskega četniškega gibanja revoliucijonairnih akcij v Turčiji in Macedomiji. Do leta 1905. je bil še Ijud-skošokki učitelj, potem ,pa je zamenjal šolo za pušk'9 in preživel vse viharje balkanske in svetovi!v vojne. Macedonci ga opevajo v junaških pesmih, ki so postale prava narodova last. Bil je 'tudi cd Francozov odlikovan z redom častne legije.