Ilovi c Študijska knjip.nioa Mirana Jaroa Novo meato f. kongresa SZDLI LETO V.-H. 18 ¥ KOČEVJU, DNE 30. AMULA 1960 Cmm 15 An Prvi maj in obletnica samoupravljanja ) V zgodovini delavskega gibanja V mnogih deželah so se davna ljanja pred desetimi leti je pome- lovnih ljudi, da sl v miru in svo-omenja prvi maj kot dah mno- stremljenja proletarskih množic že nUa revolucionarni preobrat v bodi gradijo srečnejše življenje, da žičnih delavskih demonstracij, v ureaiičila. Prvomajske demonstra- vsem našem družbeno-ekonomskem si zgradijo socializem. katerih so stotisočglave proletarke cUe so sc spremenile v veličastne sistemu. To je bdi prvi korak k Letošnji 1. maj slavimo v zna-množice javno manifestirale med- parade dela. Namesto uperjenih resnični »osvoboditvi dela«, k uki- menju pregleda naših uspehov, ki narodno delavsko solidarnost in bajonetov se stegujejo delovnim nitvi mezdnega odnosa in k uki- zagotavljajo še lepšo perspek- s svojimi gesli napovedovale ne- ljudem v pozdrav roke ljudskih nitvi države kot sile nad družbo. tlVo, še lepši pogled v bodočnost izprosen boj izkoriščevalskemu ka- množic, ki jih pozdravljajo in ob- Delavsko samoupravljanje je de- vstm tem pa morajo biti naše Vitalističnemu razredu. Cvetoči sipavajo s cvetjem. Namesto reg- lavcem dejansko zagotovilo mož- tudi pri tistih milijonskih de- razvoj kapitalizma je ustvarjal ljanja strojnic m eksplozij bomb nost, da upravljajo, ne le posa- lovnih množicah, ki še ječe v oko- se razlega godba, pesem in veselje, mezne gospodarske organizacije, vjh kapitalizma Tudi tem množi- množice proletarcev, ljudi, ki posedovali ničesar drugega, niso kot svojo fizično sposobnost za delo in svoboda. Tu je zmagal proletariat, tu vlada temveč gospodarstvo kot celoto, to cam izročamo naš plamteč to so morali za sramotno nizko ceno prodajati kapitalistu. Strahotno je bilo tudi izkoriščanje otrok, ki so tudi morali delati pod neznosnimi razmerami v tovarnah. Delovni čas ni bil omejen. V nekaterih tovarnah in rudnikih so morali delati tudi po 16 ur na dan. se pravi, da določajo razvojno smer zdrav; izražamo jim našo solidar- Jugoslovanski narodi bodo letos gospodarstva in izvajajo družbeno nos4 j„ jjm zagotavljamo, da je že že petnajsto leto praznovali 1. maj delitev presežka dela. Ves naš go-v svobodi. V svobodi ljudstvo spodarski mehanizem je zasnovan ustvarja čudovite reči, izvaja gi- tako, da je neposredni proizvajalec gantske podvige. V petnajstih le- zainteresiran na produktivnosti delih graditve socialističnega gospo- la in za ekonomsko realizacijo svo-darstva so delovne množice Socia- je gospodarske dejavnosti. Funk- _____listične Jugoslavije dvignile našo cije delavskih svetov se iz leta v Delavci niso imeli nobenih politic- domovino iz popolne industrijske in leto širijo in pridobivajo čedalje >db pravic. Take okoliščine so kmetijske zaostalosti v gospodarsko širšo obliko resničnega demokra-uujno privedle do tega, da je pro- močno utrjeno in razvito deželo, tirnega delavskega samoupravlja-letariat začel iskati izhod iz obup- S poredno z dvigom materialne ba- nja. ^ga Položaja. Iz spontanih stavk ze pa seje dvigala tudi socialistic- Tudi v kočevski komuni so bili organizirano delavsko na zavest delovnih množic, širila doseženi vidni uspehi v gospodar- for^®’ je dobilo svojo najvišjo se je socialistična demokracija. De- stvu, prosveti, zdravstvu itd., pri delay* V Mednarodnem združenju lavsko samoupravljanje je bistve- čemer imajo nemajhne zasluge je na pragu dan, ko bodo tudi or praznovali 1. maj v svobodi. 2ivel Dan dela 1. maj! Ignac Kamičnik LA SE JE V BEOGRADU KONČAL V. KONGRES SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE. KI JE PET DNI VZBUJAL OGROMNO ZANIMANJE N ASIH DRŽAVLJANOV IN IMEL VELIKE ODMEVE V TUJINI. KONGRES JE IMEL ZGODOVINSKI POMEN. SAJ JE Z VSEH PLATI ANALIZIRAL DOSEDANJI DRUŽBENO—POLITIČNI IN GOSPODARSKI RAZVOJ PRI NAS IN DOLOČIL NALOGE ZA PRIHODNJE OBDOBJE NAŠIH PRIZADEVANJ. DELO KONGRESA SE JE ODVIJALO V PLENUMU IN TREH KOMISIJAH: KOMISIJI ZA ORGANIZACIJSKA VPRAŠANJA, ZA DRUŽBENI SISTEM IN GOSPODARSTVO IN V KOMISIJI ZA POLITIČNA IN IDEOLOŠKA VPRAŠANJA. OB ZAKLJUČKU JE GOVORIL PREDSEDNIK TITO, KI JE ZLASTI NAGLASIL DA JE KONGRES PREPRIČLJIVO MANIFESTIRAL POLITIČNO IN IDEJNO ENOTNOST SOCIALISTIČNE ZVEZE. POJASNIL JE TUDI, DA NI NIČESAR NEJASNEGA V ODNOSIH MED SZDL IN ZVEZO KOMUNISTOV. GRE ZA DVE POLITIČNI ORGANIZACIJI, KI IMATA VSAKA SVOJO VLOGO IN NAMEN V DRUŽBENO—POLITIČNEM RAZVOJU PRI NAS. ZA ZAKLJUČNI SEJI SO SOGLASNO SPREJELI POROČILA, STATUT SZDLJ IN SKLEPE KONGRESA. V NOV ZVEZNI ODBOR SO IZVOLILI 175 ČLANOV, MED DRUGIMI JE BIL ZA ČLANA ZVEZNEGA ODBORA IZVOLJEN TUDI DELEGAT KOČEVSKE OBČINE, BORIS MIKOS. V NADZORNI ODBOR SO IZVOLILI 10 ČLANOV. ZVEZNI ODBOR SE JE PO KONGRESU SESTAL. ZA PREDSEDNIKA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI JUGOSLAVIJE JE BIL VNOVIČ IZVOLJEN JOSIP BROZ-TITO, ZA GENERALNEGA SEKRETARJA ALEKSANDER RANKOVIC, ZA SEKRETARJE VELJKO VLAHOVIČ IN KRSTO POPI VODA TER ZA BLAGAJNIKA RADOVAN PAPIČ. Velika proslava 10-letnice samoupravljanja V veliki hali novega obrata ve- 'še v naši domovini, proslavljajo stik daljši govor v zvezi z 10. ob- zainih vrat na LIP Ribnica so se srvoj največji praznik. Proslavljajo ‘letnico delavskega samaupravlrfa- JC ____„„ __________ ________ 23. aprila zbrali na zborovanje, po- ga s proslavami in podobnimi ma- nia. Podčrtal je velik uspeh, ki je v Prvi internacionali, no spremenilo družbeni položaj de- ravno družbeni organi. Vzrasle so svečeno 1. maiu in 10. obletnici de- nifestacijami, proslavljajo ga z de- bdi dosežen v razvoju delavskega ustanovljena leta 1864 lavskega razreda ter odločilno nove tovarne, dviga se kmetijska lovanja delavskega _ samoupravlja- lovnima zmagami, z dograditvijo samoupravljanja na vseh področjih bila __________._________________________ ___________________________, __ ®a Velikem mednarodnem delav- vplivalo na razvoj socialističnih proizvodnja, krepi se skrb za de- nja, člani delovnih kolektivov rib- novfih objektov... Hotel bi, da bi delovanja. Podrobneje je govoril ““»n zborovanju v Londonu. Eno družbenih odnosov in na krepitev lovnega človeka, močno se dviga niških podietll. V lepem številu so tudi tu, na naši proslavi, občutili tudi o delu DS in UO na LIP v Klavnih gesel, ui so v tem obdobju socialistične družbene zavesti. narodni dohodek. Vsi ti uspehi so Prišli tudi detovni Liudje, ki so za- vzdušje, ki že desetletja ob 1. maiiu zadnjem desetletnem obdobju. Uvedba delavskega samouprav- odraz velike zainteresiranosti de- mobilizirala delavske množice in Prebudila v njih razredno zavest, (5 bilo: boj za osem urni delavnik. seto (ur dela, osem ur oddiha, ur kulturnega razvedrila, so . a Kesla demonstrantov na ulicah mdustrijSkih centrov. „ , rveKa maja 1886. 1. je v Chi-ia pa že 65.000, 3. maja pa je uprizorila policija strahoten pokol nad stavkujoflmj delavci, pri čimer je bilo ubitih in ranjenih več sto stavkajočih. Pokol v Chicagu je odjeknil po vsem svetu. Spomin na ta dogodek je ohranjen v praznovanju 1. maja kot dneva boja vseh delavcev sveta proti kapitalističnemu izkoriščanju. Na Ustanovnem kongresu Druge internacionale 1889. je bil proglašen 1. maj za mednarodni praznik dela. Od tedaj naprej se vršijo 1. *naja organizirane delavske manifestacije v vseh deželah. Proletarci bunajo svoje domovine. Njihova domovina je ves svet. Ista usoda, Y Kateri živijo proletarci vseh de-Jih združuje in veže. Združuje ■bh jeklena misel in želja, da se osvobodijo suženjskih verig, v katere jih oklepa kapitalizem. Te svoje misli in stremljenja javno •Manifestirajo milijonske delavske ^božice vsako leto na dan 1. maja. Nobeno nasilje vladajočega kapitalističnega razreda ne more zatreti javnih zborovanj proletarskih •Množic ob 1. maju. Med kordoni vojakov z uperjenimi bajoneti so korakale množice in vzklikale k mednarodni solidarnosti. Marsika- metoff v 'SETS* sTreuS CK BcT p^mo! dato^aU- ^ S plenuma Občinskega komiteja ZKS občine Kočevje 0 delu poročati množičnim organizacijam Posl eni pri Gozdni upravi (KGP) navdaja vse borce za delavske pra- Ribniški pionirji so potem ' zelo Grčarice. vice, tako takrat, ko so še korakali doživeto recitirali zborno recitacijo Na častni tribuni smo videli med v prvih skromnih .povorkah, kot »Iz obroča«, drugim zveznega ljudskega poslan- Pozneje, ko so se ob tem dnevu iz Tovariš Mati ja Maležič je v krajca Živka Bermota, republiškega tovarn in drugih delovišč — tisoči šem nagovoru čestital naiprej vsem ljudskega poslanca Matijo Maleži- in tisoči zlivali v enoten močni ve- zborovalcem, in še ,posebej deJov-ča, sekretarja Ofoč. komiteja ZKS letok, ki je ne le vse glasneje, am- nemu kolektivu LIP. Ivana Fajdigo, predsednika OfoLO Pak tudi vse močneje zahteval svo- Govoril je tudi o velikemu postaneta Ilca. predsednika Obč. od- ie pravice. Prav je tudi, da se ob menu & kongresa SZDLJ. Tovariš bor- SZDL Janeza Ficka, pred- tem času spomnimo vzdušja veli- Maležič je med drugim tudi dejal, sti.Adke UP in drage goste. kih 1. majev v času naše NOB, da se je plačevanje po učinku dela Zborovanje je začel predsednik ko smo vse čvrsteje čutili, kako te zelo dobro obneslo in upa, da bodo Obč. sindikalnega sveta Lojze Ko- usoda malega .delavskega naroda tudi v ribniški občini glede tega šir. ki ie pozdravil vse udeležence zgodovinsko povezana z usodo de- letos naredili še korak naprej: zborovanja. Potem pa so pionirji lavskega gibanja doma in v svetu. Po recitaciji »Himna o svobodi«, ribniške osemletke zapeli »Inter- Prav je, da se mi tu, kot se mili- je bila zborna recitacija pionirjev nacionalo«. Zatem je imel tovariš ioni delavcev po svetu, spomnimo »Dre j ček Andrejček govori«, zatem Bemot krajši govor, v katerem je slavne tradicije borbe naprednih pa je pionirski pevski zbor ribni-med drugim dejal: »Poleg čestitk delavcev, borbe za učvrstitev s ve- Ske osemletke ubrano zapel pesem k prazniku delovnih ljudi — 1. ma- lovne delavske solidarnosti in ma- »Lepo je biti v naši domovini ju, bi vas hotel s temi besedami nifestacije enotnosti razreda...« mlad.« še tesneje vključiti v vzdušje mi- Tovariš Bemot je govoril tudi S tem je bilo zborovanje delovnih lijonov delovnih ljudi, ki v teh o gospodarskih uspehih, ki smo jih ljudi končano. Reči je treba, da je dneh širom po svetu, posebno pa dosegli pri nas in uveljavljanju zelo lepo uspelo. Zborovanje je bilo delavskega samoupravljanja ter o uvod v vrsto proslav in prireditev zgodovinskem pomenu V. kongresa v počastitev 1. maja v Ribnici, So-SZDLJ. dražiti, Dolenji vasi, Grčaricah in Zatem je imel predsednik delav- ostalih večjih krajih v občini, skega sveta LIP Ribnica Vili Lev- -r fu > V £ !(y V petek, 22. aprila je bil v Kočevju plenum Občinskega ko- navane v imenu tistih, ki čakajo, miteja ZKS. Udeležili so se ga sekretarji osnovnih organizacij ZK, kaj bodo komunisti sklenili. Preplan OK ZK Ljubljana Stane Fele ter sekretarja Obč. komitejev ZKS malo je izoblikovanih predlogov, s Črnomelj in Grosuplje, tovariša Hočevar in Jeres. katerimi bi komunisti stopili pred delavski svet, sindikat ali pred ko- Glavna točka dnevnega reda je tivne sile sposobne izkoriščati da- lelktiv proizvajalcev, bila: Vloga osnovne organizaciie ne objektivne pogoje. Najvažnejša Večina osnovnih organizacij je ZK v družbenem življenju. Uvodni subjektivna sila so komunisti, obravnavala tudi delovno discipli- tastrofalnega potresa. Pod ruševi- mokraltične republike (Vzhodne referat je podal sekretar Občin- združeni v osnovnih organizacijah. n0. Nekateri vodilni uslužbenci si nami mesta Lar in Geraš je našlo Nemčiije). Delegacija bo pri nas skega komiteja ZK Ludvik Golob. Tov. Golob je poročal, da so bile dovoljujejo da brez upravičenih smrt kahih 3 tisoč ljudi. Pretekli deset dni in obiskala več mest. V uvodnem delu ie poudaril, da v preteJdem meseou volitve novih vzrokov zamujajo službo. Iz bo- bodo najmanj trije tedni, predno Vodja delegacije je izjavil, da je ie bilo na razpravi na II plenumu vodstev 0Bnovnih organizacij ZK. 1azni pred vodilnimi uslužbenci si bodo lahko razkopali ruševine in praksa dokazala, da utegnejo med- • V začetku tedna je v jugoza- S V Beograd je prišla parla-hodnem delu Irana prišlo do ka- mentama delegacija Nemške de- »ušk in eksplozijami bomb so se nji gospodarski in družbeni razvoj VJ1, grajati. Nekatere organizacije so jasno slišala gesla, ki so naznanja- naše domovine v veliki meri od-*a konec kapitalizmu. visno od tega, kako bodo subjek- V Laščah slo novih delovnih mest _____ ___________________ __ hiš. Mesto Lar je bilo že večkrat ristiti razvoju miroljubnih odnosov, vodstev aktivno delajo v družbe- ge "preveč"podrobno"' vmešavale v porušeno od potresov, nazadnje nadaljnjemu ,popuščanju napetosti ni h organih in množičnih organi- proizvodne programe podjetij in s pred tremi leti. Ob zadnji nesreči v mednarodnem položaju in ohra- zacijah, kar daje jamstvo pašno delo. ______ _________ _______________ Referat Je potem obravnaval de- podobnim pojavom je Obč. komite doslej že večkrat nastopal. za us- tem dušile iniciativo DS in sindikalnih organizacij. Proti takim in lo osnovnih organizacii v gospodarstvu. Tu imajo 17 osnovnih orga- bodo deležni v tem letu orocej in- močju dva milijona pet sto tisoč ^U\h4 ’SjW®* ^ vesticij iz sredstev ObLO in OLO. din, za adaptacijo hleva ter grad- 1,udl' Vsak 14 član koleiktwa .ie Nanizali bomo nekaj podatkov, ko- nja novega hleva na kmetijskem tou bodo dodeljene investicije. Obratu na Turjaku pa 9,500.000 din. Za vodovod ie namenjeno mili- Znatna sredstva so namenjena ion din, za zdrževanje komunalnih tudi za Rob. Tako za gradnjo re- , v nekaterih omanizaciiah ,1Cr, v“‘luul-i **■ naprav 570.000 din, za bentinsko mize KZ, za dograditev zadružne- »Ln«™ vpVv, poslovanje. Sedanji gospodarski sistem moč- ie takoj pomagala vojska, ostali nitvi miru. prebivalci in tuje države. 41 Naš državni sekretar za zu- • Končan je sestanek med pred- nanje zadeve Koča Popovič je na sedmkoma Indije in Kitajske na daljšem obisku v državah Azije, katerem naj bi rešili obmejni spor, v začetku tedna je bil v Paki-ki je nastal, ko so Kitajci zasedli stanu, kjer se je pogovarjal spred- Vsak član ZK. V referatu so bile kritično obravnavane nekatere pomanjkljivo- no vpliva na materialno zaintere- , . t_j- ,. ... .... —-——- siranost delavca kot posameznika ^ ^ sodnikom te države. Objavljeno je in celotnega delovnega kolektiva, vendar ie kitajski bilo da bo Ajub Kan, predsednik EiHBS"» rH EE ~ ^av te črte nepri- povratku združeno Arabski črpalko v Laščah (ta je že dolgo ga dama, za gradnjo hleva za 200 Potrebna) 500.000 din. Obrat »Pie- glav živine in za nabavo plemen-f-ilstvo« v Velikih Laščah naj bi ske živine v skupnem znesku nad brej el za nabavo strojev 900.000 41 milijonov din. 'din, za ureditev obratov v bivšem V Karlovici gradi Poslovna zve-»silosu« in domu Partizan v La- za Kočevje hlev. za kar bo inve-sčah (v omenjenih zgradbah name- stirano precej investicijskih sred-rava »Interobrt« iz Ljubljane ure- štev. Skupna investicijska vlaganja d iti sodobna obrata za svojo pro- za gospodarski razvoj in komunal-izvodnjo) je namenjeno 10 milijo- ne objekte na laškem področju bobov din. V obratih nai bi bilo po do predvidoma znašala okrog 120 Predvidevanjih že letos zaposlenih milijonov dinarjev, okrog 100 ljudi ustvarjena vred- o vseh teh stvareh so raznrav-bost proizvodnje pa naj bi znašala ijali tudi na zborih volivcev. Ljud- tovljena velika zaprtost, stvari so zelo skrivnostno Razne obrav- (Se nadaljuje na 2. str.) 80 milijonov dia. VREMENSKA NAPOVED je so se strinjali s predvidenimi investicijami, saj bodo objekti zgrajeni na njihovem območju, predvsem njim samim v korist. Posebno so bili zainteresirani za raz-, P° sedanji ohladitvi naoovedu- voj industrije, ki bo. kot kaže, po-teio vremenoslovci, da bo prevla- gnala korenine tudi na njihovem dovalo lepo vreme. Padavine je področju. Pričakovati 3. maja. -žem Vsem delovnim kolektivom in prebivalcem Kočevske čestita k prazniku dela Okrajni ljudski odbor znava kot meie. Indijskega pred- liko. sednika je povabil, da obišče Ki- # Francoski predsednik De Gaull teisko. (Degol) je na obisku v Združenih državah Amerike. Sestal se je s predsednikom Eisenhowerjem in razpravljala sta o bližnji konferenci šefov vlad velesil v Parizu. V ameriški prestolnici še niso komentirali izjavo Hroščev a, da bodo zahodne velesile izgubile pravico vstopa v Zahodni Berlin, če bo Sovjetska zveza sklenila ločeno mirovno pogodbb z Vzhodno Nemčijo. • 27, aprila je bil Togo proglašen za neodvisno državo. Togo je na zahodni obali Afrike in je bil do sedaj francoska kolonija. Proslave neodvisnosti se ie udeležila tudi delegacija Jugoslavije. # Od ponedeljka na torek je evropske države zajel mrzel val zraka. V Avstriji, na Madžarskem in drugod je padlo živo srebro do minus 10 stopanj celzija. Ljubljana VSEM NAROČNIKOM, BRALCEM IN DOPISNIKOM Čestita in jih pozdravlja ob i. maju »JCoctvski tisk« UREDNIŠTVO IN UPRAVA »NOVIC« — TISKARNA IN KNJIGOVEZNICA Veličasten nastop gasilcev v Žlebiču POKONGRESNA ZBOROVANJA V OBČINI RIBNICA V ribniški občini bodo v prihod-niih dmh zborov an.i a do vseh večjih krajih (Ribnici, Sodražici, Dolenji vasi. Jurjeviči. Žlebiču in V nedeljo. 23. aprila, je bilo v vso pestro kolono, posebno na so gasilski oraoor. po razvitju pa ie Grčaricah). Na zborovanjih bo go- Žlebiču pri Ribnici veliko gasilsko ugajali konjeniki in dekleta v na- prvi pripel na prapor svoj trak, za voril France Debeljak, delegat na slavje. Omenjenega dne je gasil- rodnih nošah. njim pa so pripeli trakove še ne- V. kongresu Socialistične zveze de- sko društvo Sušje, ki združuje vasi Na častni tribuni so bili zbrani kateri drugi. Potem je imel tov. lovnih ljudi Jugoslavije. Na zb o- Suši.ie, Slatnik in Žlebič praznovalo predstavniki okrajne in občinske Stane Ilc krajši govor, kjer je med rovanjih bo poročal članom SZDL 50 letnico obstoja in razvilo gasil- gasilske zveze, gasilski veterani in drugim govoril o nalogah gasilskih o delu kongresa. skl prapor. pokrovitelj proslave, predsednik društev v socialistični državi, nji- Še pred začetkom slovesnosti se ObLO Stane Ilc. Proslavo ie otvo- h o vi stalni pripravljenosti, da in-IZOBRAŽEVALNE KOMISIJE je zbralo v Žlebiču veliko gasilcev ril tov. Jože Grebenc, nato je ga- tervenira io v primeru nesreče, in Pred kratkim so se sestali na iz vseh predelov ribniške občine, silska godba igrala državno himno, drugem. Na kraju se ie zahvalil seji člani izobraževalne komisije ter ostalih prebivalcev. Okrog dru- zatem pa ie „tov. Jože Ilc v imenu vsem gasilcem za njihovo požrtvo-pri Obč. odboru"' SZDL Ribnica, ge ure popoldne ie krčili V sprevod PGD Siišje imel'daljši govor. Med valno delo in trud. ki ga 'vlagajo Razpravljali so o programu dela iz zbirnega mesta (Pri. rolkah) proti drugim ie,.orisal zgodovino in raz- v svoje delo. komisije za leto 1930. Naloga ko- častni tribuni, ki je bila v bližin: voj društva, ki je bilo ust ao ovij e- misije je predvsem ta, da koordi- železniške postaje Žlebič. Na čelu no pred 50 leti v Sušju. Kmalu nira in skupino z ideološko komi- sprevoda so bili konjeniki v na- po ustanovitvi društva so z last- sijo pri Obč. komiteju ZK in SZDL rodnih nošah za njimi dekleta v ni mi močmi zgradili gasilski dom, idejno usmerja delo izobraževalnih narodnih nošah, ribniška gasilska kjer stoji še danes. Potem so z institucij. Čim bo mogoče, bodo godiba, pionirska desetina, gasilski enominutnim molkom počastili spo- S plenarna Občinskega komiteja ZKS (Nadaljevanje s 1. strani) imenovanih »vaških« organizacij, Ko je tovariš sekretar govoril o ki delujejo na področju mestnega „ , , , . ,,, .. vlogi sindikatov, je dejal, da sindi- okoliša. Dejal je tudi. da so ti kra- nabavili kino projektor (ozkotrač- praporščaki s sedmimi gasilskimi mm umrlih gasilcev, kat dela z družbenimi, zaščitnimi, ji (ki so delavska naselja) še obre- ni)- ki bo izobraževalnemu delu v zastavami, za njimi na gasilske Med igranjem gasilske godbe je in vzgojnimi funkci- menjeni s privatno lastniško men- veliko pomoč. enote. Bil je zelo lep pogled na pokrovitelj Stane Ilc razvil nov kontrolnimi jami. Njegovo delo ni ozko vezano tali teto, ki se javlja v tendencah na podjetje, ampak tudi na delo po individualnem malem icmetij-komune. Komunisti so odgovorni za skem gospodarjenju samostojno In programsko vsake sindikalne podružnice. Delo vaških organizacij delo Ostali diskutanti so se v svojih izvajanjih dotaknili vprašanj problemov v notranjih odnosih v podjetjih in navedli primere, ko je pri- Delovne akcije pred mladino Kočevja Zadnji teden so se v dvorani Z zasluženim denarjem bi ure j e- cesto. Zasluženi denar bodo upo- Na območju komune je 24 osnov- šlo med delovodji do ostrih sporov, množičnih organizacij zbrali mla- vali mladinske prostore, pomagali rabili za pokal in tekmovanje, ornih organizacij na vast Od teh V imenu Okrajne Gasilske zveze je čestital domačim gasilcem k 50 letnemu jubileju gasilskega društva tov. Tone Sobar. Povedal je tudi več spodbudnih besed za uspešno delo gasilcev. Gasilcem je čestital v imenu Obč. gasilske zveze Ribnica tudi tov. Češarek. Potem so podelili priznanja za dolgoletno delo v gasilskem društvu Sušje večjemu številu gasilcev. Priznanje za 40 letno delo v gasilskem društvu so prejeli štirje, za 30 letno delo devet, za 20 letno delo pa pet gasilcev. Pred mimohodom pred častno tribuno, v katerem so sodelovali ko- ___ _______ _____________ Tov. Maver je opisal težave, v ka- dinci Kočevja in se pogovarjali o aktivom, nagrajevali najboljše ganizirali dva izleta v Kolpsko do- V j,n1 n L=J-M ^nrannr t*"1 ™ J? a " deluje 12 organizacij v okviru KGP terih živiio sezonski delavci, tov. sodelovanju na delovnih akcijah, mladince ter pomagali socialno lino in tam obdarili partizanske " ’ ^ L1 3 1 a Kočevje in »Snežnika«. Organiza- Križ je govoril o delavskem uprav- Zborovanju je prisostvoval tudi šibkim. matere, cije na obeh družbenih posestvih ti an ju v manjših podjetjih, tov. predsednik Okrajnega komiteja Mladina Kočevske bo letos še imajo slične probleme kot or- Planinc je razpravljal o potrebah LMS Stane Bernik, zastopnik ob- posebej lepo proslavila 1. maj in ie dejal, da so v Ljubljani presene- ganizacije v gospodarstvu. V teh načrtnega kadrovanja po podjet- čine in drugi. Dan mladosti. Občinski komite je čeni nad razgibanim in plodnim MriLkTh 12 organizacijah je 256 članov ZK, lih in ostalih institucijah. Za uvod je imel izčrpen govor razpisal tekmovanje za najboljše delom mladine v občini Kočevje. ' p k v ostalih vaških organizacijah pa Plenum sta pozdravila tudi se- predsednik Občinskega komiteja aktive. Pomagali bodo okrasiti me- Zaželel jim je. da v aktivnosti ne 187. Za te organizacije je značilno, kretarja Obč. komitejev Črnomelj LMS Stane Stavdohar. Naštel je sto, na vrhovih hribov pa bodo bi popustili in imeli še večje uspe- da je članstvo v glavnem iz vrst in Grosuplje in zaželela komuni- velika dela. ki jih ie dovršila naša prižgali kresove. he. uslužbencev, delavcev, učiteljev, stom v kočevski občini čim več us- mladina, in podrobno razčlenil, kje Letos mineva 15 let, od kar so Zastopnik občine, tov. Knavs, je gospodinj in upokojencev. Pravih pehov. in kako naj mladina letaš pomaga mladinci prvič ponesli Titovo šta- pozval mladino k prostovoljnim lero usnelo^Pokazalo'Te' na mo- kmetov je le 29. V razpravi je sodeloval tudi član s prostovoljnim delom. Poleg zvez- feto. Štafeto bodo letos prinesli v delom pri gradnji Doma množičnih nolitnost gasilcev in discmlinira- Na vasi je čutiti zaprtost naših OK ZK tov. Fele. Med drugim je nih akcij bodo mladinske brigade Kočevje 17. maja. dan kasneje pa organizacij (Dom Partizana) in za- nost Številni udeleženci (prišli so organizacij. V Fari že leto dni niso dejal, da se je sistem dela članov delale še pri raznih lokalnih ob- jo bodo tekači odnesli proti Ljub- prtega kopališča. lz raCT1ih krajev ribniške občine) sprejeli nobenega novega člana v ZK po VII. kongresu ZKJ spretne- jektih, v Kočevju pa pri gradnji liani. 22i. maja bo veliko mladinsko Najvažnejši sklep zborovanja ie so bili z izvirnostjo in potekom ZK. Premalo je zaupanja v ljudi. nil. Govoril je tudi o raznih pro- partizanske bolnišnice. Akti,vi bodo zborovanje in tekmovanje za pokal bil, da bo vsaka mladinka in vsak proslave zelo zadovoljni Organl- V nekaterih drugih organizacijah blemih, ki se porajajo pri delu. pomagali pri urejevanju otroških ITAS. Sodelovala bo tudi mladina mladinec napravil mesečno po 16 zatorie proslave oa ie treba oohva- so razpravljali o drobnih stvareh, Poudaril je, da bi bilo potrebno, igrišč, ureditvi okolice, na vaseh Ribniške doline. 25. maia priredijo prostovoljnih delovnih ur. Postavili liti in reči da so bili v celoti kos premalo razumljivo pa so tolma- da osnovne organizacije uvedejo bodo urejevali klubske prostore, taborniki igro: »Ilegalec«. 6. junija bodo tudi štab lokalnih delovnih svoji nalogi. Žlebič ie bil za to čili perspektivna načela posamez- prakso, da bi člani poročali o svo- delali pri asanaoijah vast v pod- pa^bo fizkultumi nastop Partizana, akcij. priložnost ves v zastavah, kar je vami, pionirska desetina ter gasilci ~ j j ™ , ... domačega in sosednjih društev, so , ^^ed^aL°krTT^L.. ponesli venec na grobove umrlih gasilcev na pokopališče v Jurje-Miimohod oz. parada g: enot je zelo lepo uspela. S tem ie bil uradni del proslave zaključen. Temu je sledilo ljudsko rajanje. A Gasilsko slavje v Žlebiču je zelo jem delu v množičnih organizacijah... ietjih pa pri rekonstrukciji obratov in drugod. Mladi zadružniki Ribnice nih krajev in vasi. V kočevski občini je že precej primerov, da kmetje ponujajo zemljo KZ. Dani so dobri pogoji za krepitev socialističnih obratov pri Kmetijskih zadrugah. Zatem je tovariš sekretar prešel O aktivu mladih zadružnikov v v Ljubljani in Ljubljanske mlekarna naloge, ki jih Imajo osnovne Ribnici smo slišali v zadnjem času ne. S poučnimi ekskurzijami bomo organizacije na mestnem področju, pohvalne besede. Zato smo obiskali nadaljevali. Obiskati nameravamo Tudi za mestne organizacije velja, tajnika aktiva Franceta Čampa, ki Kmetijsko gozdarsko posestvo Koda so premalo storile za sprejem je povedal marsikaj zanimivega o čevje ter »Agrokombinat« (Črnelo novih članov in za vključevanje delu aktiva. in Ihan). mladih ljudi v odbore raznih druž- »Celotni aktiv mladih zadružni- V septembru bomo priredili raz-benih organizacij. Več bo treba kov se je vključil v mladinsko or- stavo, kjer bo prikazano sadiar-storiti tudi v delu z mladino. Za ganizacijo. Talko imamo sedaj pri stvo. čebelarstvo in živinoreja. V oblikovanje mladih ljudi so odgo- Kmetijski zadrugi tudi mladinski načrtu je tudi gospodinjski tečaj vorni vsi komunisti. aktiv. Ena naša članica je v bri- za vkuhavanje in konzetiOVSnje Ko ie tov Golob govoril o kaz- gadi pri gradnji avtomobilske ce- živil, novalni politiki, je poudaril, naj ste Povedati moram še to, da devet bo ta grajena na premišljenih V najem smo vzeli travnik (1 ha), naših članov obiskuie kmetijsko-vzgojnih osnovah. ga pognojili z umetnimi gnojili in gospodarsko šolo v Ribnici.« Ob koncu referata je tov. sekre- stopili z njim v pogodbeno sodelo- Aktiv mladih zadružnikov šteje tar dejal, da mora ostati komunist vanie z zadrugo. 38 članov, ki so vsi iz vrst kme- moralno čist in predan stvari za 26. im 27. marca smo organizirali tov iz okolice Ribnice. Predsednik katero se bori... v zadružnem domu razstavo. Na aktiva je Janez Pakiž iz Dan. Ka- Po referatu ie bila razprava. Prvi njej smo prikazali gnojenje z umet- kor smo videli, so mladi zadružniki •e je prijavil tov Benčina, pred- nimi gnojili in uničevanje plevela krepko prijeli za delo. Zehmo jim, eetkiik ObLO ki je med drugim z raznimi kemikalijami. Prikazali da bi vse zastavljene načrte v tem dedal da osnovne organizacije na smo tudi semenarno in umetno ose- letu v celoti izpolnili. ▼asi še vedno ne vedo, kakšna ie menievanje živine. -r gospodarska perspektiva na vasi. Poleg strokovnega, skrbimo tudi Zato skušajo uveljavljati svoje za politično izobraževanje naših zahteve po širjenju gospodarstva z članov. Doslej smo hneli že dva ustanavljanjem raznih proizvodnih predavanja o problemih socialistič-podjetlj. Ne vedo. kakšna je sploš- ne politike na vasi. Ta predavama na perspektiva komune, čeprav ie bomo imeli tudi še naprej. V načrtu imamo predavama o Mladinci iz kočevskih aktivov so p0 zborovanju so poročali o delu in o prostovoljnih dinske filme, delovnih akcijah. Posebno pridna je mladina pri ITAS. Obvezali so se, da bo vsak napravil po 30 prostovoljnih ur na mesec. Pomagajo pri obnovi del mizarske delavnice, ki U gledali mla- -Mc dalo proslavi lep videz. v tudi s te plati zelo -r Občni zbor Kmetijske zadruge V nedeljo, dne 24. aprila ob 10. njem pristopajo k sodelovanju (kole pogorela, in gradnji nove ha- uri se je vršil občni zbor KZ Ko- operaciji) in je doslej že doseženih 2 mladinca so poslali na avto- čevje. 124 ha. K sodelovanju so pristo- pili kmetje za pridelavo italijanske pšenice, krompirja in travni-čtva. Poudarja se pa, da je treba upoštevati strokovna navodila glede uporabe umetnega gnojila. Pri škropljenju sadja je zadruga premalo naredila, ker j- lastnih sredstev kupiti priključek k traktorju za škropljenje sadja. Priporoča se nahrbtna škropilnica, ki stane 16.000 din. Na zalogi jih ima KZ v Kočevju. Take škropilnice si lahko nabavijo posamezne vasi. Z njimi se škropijo tudi krompirjevi nasadi proti kolorad- _____ ______skemu hrošču. Po lanskem napadu bolezni »škrlup« na sadno drevje. , , _ je nujno, da se nekaj ukrene glede Spodbudne besede predsednika LMS občine Kočevje, Staneta Stavdo- škropljenja. barja, so pritegnile pozornost mladine na zborovanju Nova mlekarna za 1. maj Kmetijsko gozdarsko posestvo ker jim mleka ne bo treba kuhati, Kočevje bo za prvomajske praz- temveč ga bodo samo pogrele. Z nike izročilo svojemu namenu no- novo mlekarno je na Kočevskem Predsednik KZ je podal poročilo, v katerem je kratko in jedrnato orisal delo, ki je bilo izvršeno in naloge, ki še- čakajo. Med poslovnim poročilom tov. upravnika KZ v Kočevju so bile med drugimi omenjene težave, ki V zadrugo se lahko vlagajo tudi kreditne vloge s 5 % obrestmi. Priporoča se pogodbeno pitanje živine — prašičev. Pogodba traja 3 mesece. Veliko se je razpravljalo o Škodi, ki jo povzroča na poljih divjačina, največ divji prašiči, ki raz- -sr-1555“» skusile s tem da ie treba v nil- siliranju krme, o strojni obdelavi kami bodo predelavah in vstekle- obrat, ki je rezultat prizadevanj razsež,nasti in oddaljenosti teritori- . ' pra& ' hovihkr a ihT'ustan a vi jati pod i etn a, zemlje in druga.« ničevali mleko Potrošniki bodo v delovnega kotoktiva za izboljšanje ja ki ga obsega zadruga. "^' občnega zbora ie nakup energetskih virov _ niti kvalificira- družmkov je nadaljeval._ = TL, ^ii ° tiskanimi navo- zadali plan 125 hektarov za leto Za Spodnji log in Zeljne se bodo rtmžniknv ie nadalieval- ži zdravo, pasterizirano in tipi- Potrošnikom bodo ob prodaji po- Za sodelovanje med kmeti so si , , .h mnj« „7a iroooolnitev strokov zna- zirano mleko v steklenicah. S tem stregli s »posebnimi tiskanimi navo- zadali plan 126 hektarov za leto Tw Sod^e ie'v svojem iz- ntesLtiTna mučno Lkurzite in se bo izboljšala kvaliteta mleka, dill o pravilni uporabi pasterizira- I960, ki pa bo kmalu presežen, ker uredili Pašniki. ▼aianju dotaknil vprašanja tako- sl ogledali tovarno močnatih krmil Gospodinjam bo olajšano tudi delo, nega mleka. "K kmetje letos še z večjim zaupa- OlOlOlOlOlOiOlOlOlOlOlOlOlOlOlOlOlOlOOlOlOlOlOlOfOlOlOOlOlOlOiOlOlOlOlOlOlOlOlOlOlOlOlOlOIOl Angela Stropnik Pred kratkim so člani sekretariata Občinskega komiteja ZKS Kočevje obiskali Rudnik Kočevje z namenom, da se seznanijo e proizvodnim procesom in problematiko podietia. Tehnični vodja Miro Gregorc je v jamomernici podjetja v kratkem orisal zgodovino rudnika, niegov razvoj in nihanje proizvodnje v posameznih obdobjih. Na grafikonih so bili prikazi o višini proizvodnje v preteklih letih, rast in upadanje proizvodnih stroškov v posamezn.h mesecih in drugo. Pojasnil le tuli principe eksploatacije rudnih zalog ori nrejšnhh lastnikih rudnika, to je: Trboveljske premogokopne družbe. Premog so bkopavali predvsem v tistih predelih, kjer so bili proizvodni stroški majhni, samo da so tako pridobili več premoga z manjšimi stroški. To nenačrtno izkoriščanje premogovnih zalog ie privedlo rudnik do tega. da ie bilo treba no volni vrsto ukrenov. da ie bilo sploh mogoče pričeti z odkopavanjem premoga na običaien oz. sodobnejši način. O brezvestnem izkoriščanju rudnih zalog in malomarni skrbi za požarno varnost nekdarote lastnikov rudnika, so se obiskovalci seznanili nri samem ogledu jamskega obrata. Pred tem na so ti og’“-dali še dnevni k on in se seznanili za proizvodni proces dela. Obratovodia jamskega obrata tov. Čenčič je ob'skovalce pred Člani Občinskega komiteja \ rudniku odhodom v jamo seznanil s prizadevanjem podjetja, da dovrši začeto gradnjo novega izvoznega vpadnika In nove separacije. To rekonstrukcijo nujno zahtevajo objektivne okoliščine, saj bo treba sedanji Izvozni jašek podreti, ker se prav tu nahajajo največje zaloge premoga. Potem so se dblsKOvalcl, opremljeni s čeladami in električnimi svetilkami in v rudarskih oblekah, spustili po 64 m globokem jašku v jamo. Obratovodia Cenčič je obiskovalce opozoril, kako naj se obnašajo In gibajo v jami, da ne bi prišlo do nesreče. V jami mora biti človek previden. Ze v neposredni bližina jaška so opazili iz sten štrleče cevi, skozi katere pod visokim pritiskom vbrizgavajo od časa do časa apneno mleko ki pogasi eventuelno tlenje premoga za stenami oboka. »Zaradi nepravilnega Izkoriščanja zalog premoga in zaradi premajhnih preventivnih mer pri bivši Trboveljski oremo-gokopni družbi, je leta 1940 nastal velik požar v neposredni bližini izvoznega iaška. kateri bi. če bi se razširil, uničil iašek in soloh onemogočil nadaljno eksnlotacijo premoga v jami«, ie pojasnjeval obratovodia. Med hoio skozi labirinte prog in nadkopov. so obisko- valci opazili vrsto napisov, ki opozarjajo delavce na varnost pri delu. Videli so tudi vrsto naprav, ki varujejo delavce pred poškodbami. Tehnično vodstvo In uprava rudnika T»svečata veliko skrb HTZ dela in osebni varnosti delavcev. »Seveda pa izvajanje varnostne službe zvišuje proizvodne stroške in je treba te stvari vsklaievati z osrednlm ciljem podjetja t. j. dvigati proizvodnjo in zniževati lastno ceno proizvodnje«, je pojasnjeval obratovodia. Te okoliščine vladajo sicer v vseh podjetjih, vendar nastopajo na rudniku nekoliko ostreje glede na večjo stopnjo nevarnosti, kateri so izpostavljeni delavci pri delu. Največ ie zanimanje so Pokazali obiskovalci pri izkopavanju premoga iz posameznih slo lev. Po dokaj težkih prehodnih rovih, v nekaterih se je bilo treba plaziti, so obiskovalci prišli na odkop, Vrsta jeklenih podpornikov zadržuje solni pritisk gornjih sloiev jalovine. Obratovodia ie ooiasnil odkopava-nte: »Pred voino. in še do nedavnega. smo odkopavali premog no principu prečnega odkopa. Po dva do trije delavci so odkopavali premog v širini 3 do 4 m in višine do 3,8 m. Nakopani premog so nala- gali v vozičke in jih odpeljali k zavornid, kjer so jih zapeljali na posebno prevozno napravo (šalo), po kateri so se polni vozički spuščali do izvozne proge. V posebnih primerih na so nakopani premog nalagali na vagončke. Dri katerih se ie snrednia stranica odpirala. S temi vagončki so prevažali premog na drčo, ki je bila speljana na nižjo progo oz. etažo. Iz te nižje etaže so šele premog vozili v navadnih vagončkih k zavornici in na šalo. Ta način izkopavanja je zastarel in so ga skoraj v vseh rudnikih odpravili. Sedaj izkopavamo premog na drug način, to je širokočelno odkopavanje, ki ima veliko prednost pred prečnim odkopavanjem. To Da iz več razlogov: Odkoono čelo ie široko tudi do 30 m, kar omogoča večje število zaposlenih delavcev na enem delovišču in smotrnejšo razporeditev dela; manjša je notrošnja eksploziva, potrošnja lesa predvsem lesenih stoik, katere sedaj zamenjujejo jekleni podporniki, ki so trajno uoorabni. d očim so bili leseni podporniki le za enkratno uporabo. Zamuden način nalagania in odvažanja nakopanega premoga preko drč k zavornici ie zamenjal transportni trak. ki le snelian po tleh, na katerega grabilo ali z lo- patami mečejo nakopani premog. Transportni trak je v veliki meri olajšal fizične najoore delavcev, ki jim sedal ni treba več polniti vozičkov. Z uvajanjem mehanizacije in novih odkopnih metod smo znatno znižali proizvodne stroške v jamskem kopu«, je zaključil ta del razlage zgovorni obratovodia, ki, čeprav ie razmeroma mlad, opravlja že 20 let razne in odgovorne funkcije v jami. Potem je povabil obiskovalce nai mu sledijo, da si ogledajo še druge naprave v rudniku. Ogledali so si strojnico. ki deluje do drugega horizonta. Močan elektromotor vleče na jeklenih vrveh skip, v katerem je nekaj kubikov premoga, ki ga s posebnim mehanizmom zvrne v bunker. Iz bunkerja spuščajo premog v vozičke, ki jih oo krajši progi nortoeio do dvigala. Dvigalo pa jih dvigne po 64 m globokem jašku na svetlo. Od tam ga odbijejo na separacijo, kjer ga operejo in sortirajo. Sortiran premog po debelini ima šele komercialno vrednost, ki ga na nakladalni postaji zvračaio v železniške vagone in ga popeljejo odjemalcem, predvsem za kurjenje lokomotiv in stabilnih parnih kotlov. Po končanem ogledu so šli obiskovalci v kopalnico, se umili in posvežili po naporni poti. Potem so se napotili v Rudarski dom. k;er so imeli razgovor s člani delavskega sveta, zastopniki sindikalne podružnice, člani ZK, mladinsko organizacijo in tehničnim vodstvom podjetja. Predsednik DS Karel Grm je pozdravil goste ln se zahvalil za pozornost, ki ga posveča Obč. komite ZK Kočevje delovnim kolektivom. se zanima za proizvodnjo, za težave, ki spremljajo podjetje, za njihovo družbeno upravljanje itd. Sekretar Obč. komiteja ZK Ludvik Golob ie pojasnil namen obiska In podčrtal, da okoliščine zahtevajo, da se člani Občinskega komiteja bliže seznanilo z delovnimi kolektivi, z njihovimi oroiz-vodnimi plani, s tehnološkim procesom proizvodnje in razmerami, pod katerimi delajo delavci. V sproščenem razgovoru so neposredni proizvaialci pripovedovali razne podrobnosti s nodročia posameznih delavnosti na rudniku, o principih nagrajevanja in obračunavanja osebnega dohodka no ekonomskih enotah itd. Posebno so zainteresirani, da se začeta rekonstrukcija t. i. nova separacija, industrijski tir in glavni izvozni vpadnik čimnrel dokonča, ker bi vsako zavlačevanje teh del lahko imelo za posledico padec produkcije Iz teh razgovorov ie bilo razvidno. kako živo in z veliko zainteresiranostjo spremi iaio neposredni proizvajalci razvoj rudnika kar dokazute. da se zavedate svoie vloge, ki jo imaio kot unravlialci te "a. za komuno tako pomembnegt podjetja. Nace Kamičnlk 9300 odjemalcev elektrike V tem letu proslavljamo 10 let- jejo tendence za nadaljnje izboli-°ico delovanja organov delavskega Sanje njihovega dela. Doslej so or-samounravl j an. ja. Tudi na našem ganizacijsko in tudi v de'u prišli področju, predvsem v Kočevju, najdalj na Rudniku in na KGP , , , .. hnamo nekaj podjetij, tako na Ru- Kočevje. Na KGP imajo uvedeno ^e*-a 1954 je spadalo ”E1®5' napaj3 z električno energijo pod' ®tiku in v nekaterih drugih, kjer tudi višjo obliko upravljanja preko tro« Kočevje v sklop podjetja ročje celotnega bivšega okraja, bo letos poteklo deset let, ko so obratnih DS, le-te nameravajo ave- »Elektro Ljubljana okolica«. Ko _Na vsem^ območip. ki ga zajema izvolili prve delavske svete in Upravne odbore. V zgodovini ne Domeni eno desetletje veliko, za Paše delavsko samoupravljanje pa Domeni ogromno. Y letu 1950, ko so bili izvoljeni Drvi DS in UO, je marsikdo gledal z Ptoaupanjem v to popolnoma no- sti tudi na Rudniku. Lep napredek 83 86 Osamosvojili, so izvolili tudi »Elektro« Kočevje, je sedaj 9300 je bil dosežen tudi v manjših pod- delavski svet in upravni odbor odjemalcev električnega toka, ali jetjih. Opaža se, da je v vseh ko' lektivih prišel do izraza čut od- podjetja. V letu 1954 je štel kolektiv »Elektro« 52 ljudi, sedaj pa govomosti za gospodarski napredek p^orgartikela vskeg a samouprav Ijanja so v obdobju zadnjih šestih let veliko storili za razvoj pod- in dvig storilnosti, ter zavest, da je mogoče le tako dvigniti življenjski standard. Velika mera odgo- vo obljko upravljanja s socialistič- vomosti organov delavskega sa-irni materialnimi dobrinami. Ven j"**- Da je bila ta oblika, kot se ji zPUalu pokazalo, edino pravilna. ^azumijjvo je, da so se pojavljali jet i a, 2300 več kot jih je bilo pred šestimi leti. V tem času se je povečala tudi poraba električnega toka od 4 milijonov kilovatnih ur v letu 1954 na 9,200.000 kilovatnih ur v letu 1959. Pa še podatek o ustvarjenem ^ __ __ čigar področje se razteza na ___________ moupravljania se ie pokazala Uidi vsem območju bivšega okraja Ko- bruto produktu v letu 1954, 'ki je ob sprejemanju tarifnih pravilni- čfvi® *n delno na hrvaški strani znašal 135 milijonov dinarjev, v Ob tej priložnosti so tudi iz- 03 Kolpa m Cabranki. letu 1959 pa so ustvarili 239 mi- merila dela, kot V tem času je dobilo električno lijonov dinarjev bruto produkta. kov. boljšali sisteme v. delovanju delavskega upravlja- so norme in akordi, uvedb so raz- 9,5. kr^ev- grajeno je v teh številkah je skritih na ti- 3® negativni pojavi, ki so ovirali fu Poskušali ovirati ta razvoj. Sko-j desetletje pa ie bilo dosti napak ne vrste točkovnia, tako da v ve- bilo 42 km daljnovodov visoke na- soče delovnih ur, ki so jih vložili čini primerov delavec vsakodnevno Detosti in. .258 km električnega delovni ljudje tega podjetja. V Kočevju z napetostjo 35/20/10' KV, v skupnem učinku 5000 KV A, ki razvoju podjetja so imeli velik de' lež organi delavskega samoupravljanja, ki se vedno boy uveljavlja. Na številnih sejah so razpravljali o elektrifikaciji, načrtih in drugem. Vsekakor so lahko zadovoljni z doseženimi uspehi. V Ključavničarstvu od 6 na 260 milijonov ___c a c umu uvaui »mucu. lahko izračuna dosežem zaslužek, omrežja nizke napetosti. Novih Odpravijendi.'zato lahko'tidimord^ Tak način uvajanja meril proiz- trafopostaj je bilo v tem obdobju te velika večina delavskih svetov vodnje je zelo koristen, kar so po- zgrajenih 27 za podeželsko elek-in upravnih odborov našla sevoie kazali tudi rezultati preteklega le- trifikacijo in industrijo. Med temi mesto in vlogo v podjetju, katero ta, ko so se osebni prejemki ob- te tudi traforazdelilna postaja v ji ne more nihče odvzeti. čutno povečali. Za uspešen razvoj delavskega Letos naj bi kolektivi in delav-samoupravljanja je imel velik po- ski sveti v vseh podjetjih razmiš-men kongres DS leta 1957 v Beo- 1 j ali o nagra jevan ju po enoti pro-gradu, ki je dal smernice za bodoče izvoda. Tak način nagrajevanja delo. imajo na KGP v nekaterih pano- Na področju kočevske komune gah že uvedeno, prav tako tudi na »Spomini bledijo, vendar se kljub sprejeli smo preje dobro premleli, imamo iz vec.nn podjetij, ki imajo Rudniku. Nagrajevanje po enoti temu spominjam nekaterih stvari Med upravnim odborom in delav-voijene ub, ter 14 manjših pod- proizvoda je nadaljnji korak v & prvega obdobja delavskega sa- skim svetom je bila zelo tesna poletu (mani kot 30 zaposlenih), kjer procesu nagrajevanja. moupravljania v letu 1950«, je pri- vezava in smo pomembne stvari ima to samo upravne odbore, de- Volitve novih delavskih Svetov, povedoval Alojz Kuruzar, prvi za podjetje reševali skupno. Tati^**1 svet pa predstavlja ves ko- ki so v teku, sovpadajo letos na predsednik upravnega odbora pod- krat je imelo še vsako podjetje lektiv. V bližnji prihodnosti bodo desetletni jubilej. Organi delav- jetia »Ključavničarstvo«. Kočevje, planske naloge. Plane smo dosegali volili delavski svet tudi v podjetjih, skega samoupravljanja bodo s ko- »Naš kolektiv je takrat štel 27 de- in celo presegali. Trudili smo se Ki sta sedaj še v izgradnji — Ke- lektivi ta jubilei proslavili tudi v lavcev in uslužbencev In 12 vajen- za kvalitetno izdelavo, za zmanj-rroi toyarni ITAS. naših podjetjih. Naj bo desetletni- cev. Imeli smo upravni odbor, ves Sanje proizvodnih stroškov, da smo v v*1 SVeti in upraivni odbori ca vzpodbuda za še boljše delo de- kolektiv pa ie sestavljal delavski lahko konkurirali ostalim sorodnim delu ž ' kolek:tivih 80 dosegli pri lavskih svetov in upravnih odborov svet. Prvi predsednik DS je bil podjetjem.« 26 !ePe uspehe in prevladu- v bodoče. Karel Šulc, sedaj že upokojenec. Takrat smo na sejah UO in DS razpravljali predvsem o razvoju podjetja. Do takrat ie bila izdelava ročna, delali smo na obrtniški na- . čin. Izdelovali smo štedilnike, cevi Med Podjetji, ki so dosegli, v de- izvedena tipizacija vozil. Postopo- za štedilnike, pločevinaste peči, že-®gtletnem obdobju delavskega sa- ma so -nabavljali prikolice za av- lezne ograje in opravljali drobne moupravljania lepe uspehe, brez tomobile 'in tovorne avtomobile, ključavničarske usluge. V.letu 1950 dvoma uvrščamo tuidi podjetje Danes razpolaga »Avto« s 45 to- smo začeli z izdelavo pohištvenega ‘Avto« Kočevje. vomimi avtomobili, 38 prikolicami okovja in napravili koles. Začela V letu 1950, takrat je nosilo pod- za avto in 9 avtobusi. Nosilnost ie obratdvati tudi brusllnica. začete naslov »GAP« Gozdno avto vsega tovornega voznega parka D°djetje (v »Avto« je bilo preime- znaša okrog 900 ton. jT^o.Ieta 1953) je znašala letna Leta 1957 so registrirali podjetje Ush/Za<^a. P1"01716*3 ^ milijonov din. v zunanjetrgovinski register in od arjend bruto promet je iz leta takrat nanrei onravliaio medna- gladko. Skraja delavci kar niso mogli verjeti, da je že prišel čas, da s sredstvi, s stroji pri katerih delajo in s tem kar ustvarilo, sami tudi upravljajo. Iz zapisnikov je razvidno o čem so takrat razpravljali na sejah DS in UO. Dnevni redi so obsegali vrsto analiz o postavljenih planih in njihovi izvršitvi, o problematiki v zvezi z izboljšanjem delovnih pogojev delavcev, povečanje proizvodnje itd. Po analizi delitev sredstev za prosto razpolaganje je možno ugotoviti, da so člani DS imeli pred- seboj rast splošnega gospodarstva, za potrebe šol, komunalne dejavnosti itd. Dodelili so milijone dinarjev kot pomoč za šole, -gradnjo vodovoda, cest, poti, za elektrifikacijo, pomoč študentom, telovadnemu društvu in za kulturne namene. Na številnih sejah DS in UO so tekom let razpravljali o rekonstrukciji obratov, kar je lep del že uresničeno. Ko pregledujemo sprejete sklene iz vseh teh let mazai. lahko ugotovimo, da je bilo delo kljub težavam uspešno. Danes se obrati modernizirajo. Na kraju, kjer so prej stali le zasilni objekti, so sedaj lepe zgradbe, v njih pa stroji z za- ščitnimi napravami itd. Vse to ie trud prizadevanja članov DS in UO. kakor tudi prispevek-prizadevanja vseh članov kolekti-va. S spremembami v sistemu delitve dohodka je omogočeno tudi drugačno razdeljevanje ustvarjenih dobrin, s tem pa tudi drugačen način nagrajevanja — to je po delavnem učinku. Stari načini plačevanja na uro se opuščajo in se uvajajo novi. Z uvedbo nagrajevanja po učinku dela se diferencirajo zaslužki — tisti, ki več ustvarja, naj tudi več prejme.« Danes imajo zaposlenih na LIP že okrog 250 ljudi. Člani delavnega kolektiva delajo danes v dosti bdijSih pogojih, ko pa so jih imeli še pred leti. Precej so se povečali tudi njihovi dohodki. Vse to nam potrjuje, da so organi delavskega samoupravljanja veliko storili za razvoj svojega podjetja, ki se še razvija. Na podlagi izkušeni, ki so si jih pridobili, bodo lahko v bodoče še več storili za doseganje še večjih uspehov. Ob tej priliki čestitamo novoizvoljenim članom delavskega sveta, ki so bili 29. aprila izvoljeni v nov delavski svet, in želimo, da bi začeto delo uspešno nadaljevali. Obratni delavski sveti na Rudniku Na uspehe so lahko ponosni! čeli smo tudi že nikljati. Te stvari omenjam podrobneie zato, ker smo o tem takrat velikokrat razpravljali na sejah UO in DS. Skoro na vsaki seji smo razpravljali o grad- v teto n! ^riM^VoŽle^ijk NŽ V prvem letu delavskega samo- imm-vliania ~uT se omenimo, da so na podlagi te na delavnica. 1953. leto ne puune- 5,180 tisoč ton ižžet^M £*!?_■"detovnic^o^e mehanlč-je pome- 1959 wmnnn 7 /VJ' • 23 nabavo 20 italijanskih tovornih 12 razdrobljenih delavnic smo se 22,175.000. Z avtobusnim OM ^^Supcr orion« _________lMohavlU dobavili v juniju iri ■»X.'ZS vVtTS™ Ltra tem letu so opravili z avtobusi juliju t 1. 4,206.000 potniških kilometrov, lansko leto pa 6,606.000. Zanimivo ie, kako je bilo v letu 1950 s stanjem voznega parka. V 1)0 Dteenjenem letu je Dpdjetje z dkrog 100 tovornimi vo-Kili. Vozila so bila od »Unre«, z Prvega januarja tega leta ,c podjetje odstopilo obrat »Stolna« 5,r,?lzvo1ov' V let? sm,° dogra: »Iitas«, 1. marca letos , , pa so organizirali servisno delav- razpctiagalo nico za prebivalstva. vselili v nove prostore. Nabavili smo nove stroje in povečali število zaposlenih na 39 ljudi. V tem p,.Vj predsednik upravnega odbora letu smo na začeli z izdelavo novih Alojz Kuruzar Pripovedoval nam je, da takrat niso vodili zapisnike sej DS in UO kot sedaj. »Najvažnejše stvari s dili moderno mehanično delavnico in skladišče, v letu 1956 na ie bila dograjena brusilnica. ealvanika in orodjarna. Urejena ie bila tudi ma- sele sem si zapisal v notes, potem _______ _ Za uspehe, dosežene v desetlet- la obratna kuhinja.« Pa sem, kadar sem imel čas, šel v ^Inostjo od 3 do 5 ton. Vsa vo- nem delovanju organov delavske- Prvi podatki o finančnih uspe- pj'sarno' kjer smo' zapisali1 glavne so v letu 1951—1952 odtujili, ga samoupravljanja, gre velika za- hi h podjetja, ki so nam bili doseg- stvari.« v zameno je dobilo podjetje 30 to- sluga DS in UO in celotnemu ko- lHvi. segajo v leto 1931. Takrat je Danes imajo v »Ključavničar- vornjakov — »Fiatov«, z nosilno- lektivu »Avta«. Za dosežene uspehe ustvaril 26 članski kolektiv in 8 s yu* 25 članski delavski svet in ®j° od 7 do 8 ton. S tem je bila so lahko upravičeno ponosni. vajencev 6.763.000 din skupnega Det članski upravni odbor. DS ie bruto dohodka, v letu 1959 pa je dosedaj predsedoval Franc Zajc, p. 1.111 193 delavcev in uslužbencev ter 16 UO pa Rudi Vlašič. Razumljivo ie, D&VGt let V delavskem svetil vajencev ustvarilo 263,863 tisoč da Imajo danes organi delavskega skupnega bruto dohodka. Te šte- samoupravljanja mnogo širšo vlo-Dolfe Jakopin te bil član prvega svet posredujemo članom potom za- vilke nam dovoli zgovorno povedo, 8°'.kot so io imeli pred desetimi delavskega sveta in prvi predsed- pisnika, ki ga razobesimo na oglas- kolikšen napredek ie bil narejen v letl; Osnovo za njihovo delo pa so nik upravnega odbora v letu 1950 no desko. Iz vsakega oddelka so obdobju zadnjih devetih, oziroma dah Prvi delavski sveti in upravni v »Tekstilani« Kočevje. Prvi DS zastopani člani kolektiva v delav- desetih letih in v katerih ie zapo- odbori, ki so tekom let izobliko-je štel 17 članov (zaposlenih je bilo skem svetu. Le-ti potem po ob- oadena vsa bujna rast oodtetia. val|i nove ljudi — upravljalce v okrog 160 ljudi), sedaj pa Šteje 25 ratih obrazložijo podrobneje, očem Brez dvoma so uspehi, doseženi v pravem pomenu besede. Iz prvih Tovariš Jakopin se spo- so razpravljali na seji. Tako so vsi zadnjem desetletnem obdobju, prav začetnih korakov, kier sta se for-o čem so razpravljali na člani delovnega kolektiva sezna- zasluga organov delavskega samo- ma in način dela DS šele obliko- njenii z delom DS. Seje imamo upravljani®. Le-ti so se nešteto- va,a- ie bil storjen zelo velik na-vsak mesec, po potrebi pa tudi krat sestajali na seiah. razpravljali predek. večkrat.« in sklepali — in se učili. Z rastjo Tovariša Kuruzarja smo tudi Kakor v drugih podjetjih, so tu- nodietia ie -asia tudi vloga in po- vprašali, če ie sedaj član DS. Oddi v »Tekstilani« dosegli v času men delavskega sveta in upravne- govoril nam je da ni. da pa je do dl- delavskega samoupravljanja lepe Ra odbora. kandidat za nov delavski svet. uspehe. »Tekstilana« se s svojimi ®v ervem letu delavskega samo- Prav je, da v nove DS volimo tudi 26. april je pomenil za kolektiv kočevskega rudnika velik dan. Tega dne so izvolili nov centralni delavski svet in tri Obratne delavske svete, ki so jih tokrat prvič volili. Na dan volitev je vladalo na Rudniku slavnostno razpoloženje. Pred upravo podjetja sta vihrali partijska in radarska zastava (ze-leno-črna). Zastave so vihrale tudi na voliščih. Volišča so bila tri: na pomožnem obratu, površinskem in jamskem kopu. Najprej smo obiskali volišče na pomožnem obratu. Zvedeli smo, da so začeli z volitvami ob 6. uri zjutraj. Vseh volilnih upravičencev je bilo 127. Do 8.30 ure so, razen nekaj upravičeno odsotnih, v glavnem že vsi volili. Na volišču, kjer so volili volilni upravičenci, ki so zaposleni na površinskem kopu. je do 8.39 ure glasovalo 75 % volivcev. Vseh volilnih upravičencev je bilo 306. Z volitvami šo začeli ob 5. uri zjutraj. P9 še kratek obisk na volišču jamskega obrata. Tu so imeli po volilnem imeniku 291 volilnih upravičencev. Z volitvami so začeli ob 5.45 uri, do 9. ure pa je opravilo svojo dolžnost že 90 % volilnih upravičencev. Predsednika centralne volilne komisije Naceta Kamška smo naprosili za kratko izjavo, koliko bo štel centralni DS in koliko obratni delavski sveti: »Ceptralni delavski svet bo štel 39 članov, katere bodo izvolili iz površinskega In jamskega kopa po 15, iz pomožnih obratov pa 9. Obratni delavski sveti, ti bodo trije, bodo pa šteli po 15 članov.« Ivan Skrabar je predsednik sindikalne podružnice na Rudniku. Zaprosili smo ga. da oove nekaj besed o vlogi in pomenu novih obratnih DS, ki jih bodo danes izvolili na Rudniku. »Vsekakor ie uvedba obratnih delavskih svetov zelo velikega pomena. Osnova obratnih DS je bila dana z uvedbo novega načina nagrajevanja po ekonomskih enotah. Obratni DS bodo imeli svoje pravilnike za poslovanje. Sklepe, ki iih bodo sprejeli na svojih zasedanjih bodo dali na upravni odbor podjetja. Le-ta jih bo realiziral oziroma, če bo potrebno, jih bo dal še v pretres centralnemu delavskemu svetu. Sicer pa se bo forma dela obratnih DS še izoblikovala v konkretnem delu.« Krajše izjave o vlogi obratnih delavskih svetih na Rudniku sta dala tudi dosedanja člana DS Stefan Kolenc, sekretar osnovne organizacije ZK v jamskem obratu in Ludvik Sočdč, predsednik pododbora sindikata v jamskem obratu. Kolenc: »Z ozirom na naš novi način nagrajevania no enoti proizvoda so se povečale tudi kompetence ljudi, ki delajo v tisti ekonomski enoti. Vsi stremijo in delajo za povečanje proizvodnje. Želimo, da bi prišla štednja še bolj do izraza. Vloga obratnega DS na jamskem kopu naj hi bila med drugim tudi ta, da bi začeto delo pri uvajanju novih oblik nagrajevanja še izpopolnjevali, Sočič: »Obratni DS 1» imel opraviti z zelo pomembnimi nalogami — tako vprašanjem Investicij na jamskem kopu. izvrševanjem planskih nalog in ostalim, kar bo prišlo v kompetenco obratnega DS. Osnova dela obratnega DS bo v ekonomski enoti.« Novoizvoljenemu centralnemu DS Rudnika in obratnim delavskim svetom, ki so začeli z delom v obdobju, ko slavimo 10 letnico ustanovitve organov delavskega samoupravljanja, želimo veliko uspehov pri delu. Nad 800 tlanov je sodelovalo v DS na KGP članov, toinja Prvih sejah. »Takrat se delavski svet še ni zavedal pravic, kot se jih danes, seveda tudi dolžnosti. Nismo pojmov kaj ie odnosov sejah smo Otočij razčiščenih delo DS, UO in Dravi te H kai bf storiti dThTšti solidnimi proizvodi” vedno^boVi uve- upravljanja.« ra-iooveduie tovariš veterane, saj bodo le-ti lahko ve- naši proizvodi v domu Tekstilno HavIja oz. se je že uveljavila tudi Kuruzar. »smo se zelo pogosto se- llko pomagali s svojimi izkušnjami, blago^e ie koJ:čite v skladišči v širšem merilu. Spričo predvidene staiah in vsak ukreD- kl smo «a ki so si jih pridobili tekom let... To se je doga teto tudi dragim tek^ rekonstrukcije v bližnjem obdobju stilnim tovarnam, ker je bila ta- bo čakalo organe delavskega sa- »■ |mv /IPA ■ .1 bat n, UEUČ« »tonadi, , tek- ”*^„"avfe S= Nd UP Z6 250 ZapO$leiilh V mesecu maju bodo v tem podjetju imeli volitve novih članov Prvi predsednik delavskega sve- je že upokojen. Zato nam bo go-DS. Novemu delavskemu svetu že- ta na LIP Ribnica je bil Janez voril o delavskem samoupravlja- limo, da bi na podlagi izkušerij Koščak, predsednik upravnega od- niu na LIP dosedanji predsednik dosedanjega DS dosegel v bodoče bora pa je bil Ciril Abrahomsberg. še večje uspehe. Prvi je v službi drugje, drugi pa 8tilnim blagom. DS je sprejel sklep, da naj teče proizvodnja kljub zalogam v nemotenem obsegu na-Brej. Kasneje se je odprlo...« Prvi predsednik DS je bil Ivan ?obe. sedanji predsednik pa Ivan ^olar, podmojster v predilbid. Se-y®da se je način in pomen sej DS 111 UO od prvih sej do sedaj precej bremenil. Tovariš Jakopin, ki je bil razčn toega leta v vseh ostalih devetih letih član DS, je orinovedoval. ka-k° v njihovem podjetju potekajo seje DS. »Pred sejo DS. to je nekaj dni Drete, je razobešen dnevni red sete, Na sejah podrobno razoravlja-too o vseh problemih. Večkrat je bila na vrsti razprava o renkon-strukciji podjetja, o nagrajevanju bo enoti proizvoda izvrševanju blana podjetja, perspektivnem planu tekstilne Industrie Slovenite (in v tem sklonu oersioektivni plan našega podjetja) v obdobju od leta I960 do 1970. in drugih stvareh. Sklepe, ki iih sprejme delavski Delavski svet »TekstUane« o na DS Vili Levstik. »Ne bi našteval, koliko je bilo v obdobju desetih let sei delavskega sveta in upravnega odbora. Povedal po bom nekaj o stanju, kakršno je bilo pred leti. Zagalnica ie bila v leseni lomi in zelo slabem stanju, Delavci, so bili izpostavljeni prepihu ih mrazu. Prav tako je bila neurejena kurilnica, hrusilnica in ■ drugi delovpi prostori. Kapitaliste v stari Jugoslaviji ni brigalo v kakšnih okoliščinah živi in dela njegov delavec. Njim je šlo samo za tem, da bi čimveč iztisniti iz njih. Po končani ljudski revoluciji je žaga prešla v last družbe. Ta ie zaupala vsa sredstva v upravljanje delovnemu kolektivu — ta pa delavskemu svetu in upravnemu odboru nodietia. Vsak začetek je težak, tako tudi pri nas ni šlo vse O desetletnem delavskem upravljanju na Kmetijsko gozdarskem posestvu smo nedavno že pisali. V desetih letih je samoupravljanje tega velikega posestva doseglo tako mesto in uspeh, kot to socialistična družbena ureditev lahko zahteva. Od začetnih težav, ko je v marsikomu prevladovala egoistična misel in želja, da bi samo sam sebi pomagal, so se razvile raznovrstne oblike samoupravljanja. Prvi delavski svet ha našem območju je bil izvoljen februarja 1950, še predno je bila izdana uredba o uvedbi delavskih svetov. To je bil delavski svet Živinorejsko poljedelskega gospodarstva ' Stara cerkev. Prvi predsednik sveta je bil Janez Mikulič iz Gorenja. Septembra istega leta so bili izvoljeni še ostali delavski sveti na posestvih in enotah, ki so se leta 1952 združile v Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje. Pred združitvijo so imeli tudi že nrve obratne delavske svete, ki na se v svojem delu niso znašli in so iih razpustili. Od leta 1952 so že sedemkrat volili centralni delavski svet in štirikrat obratne delavske svete. Skupaj ie bilo v delavski svet do sedaj izvoljenih 811 članov kolektiva. V komisijah delavskih svetov pa sodeluje v vsaki mandatni dobi po 170 članov, od tega polovico ni članov delavskih svetov. Razume se, da so bili nekateri že večkrat izvoljeni v organe unravlianja. Pri centralnem delavskem svetu in v vseh obratnih svetih imaio komisije za sprejem in odnust delavcev in komisiie za bigi jensko tehnično zaščito. Pri centralnem svetu imajo še komisijo za tarife in norme, disciplinsko komisijo, komisijo za razdeljevanje stanovanj, za štipendije in svet centra za izobraževanje. Pri prejšnjem delavskem svetu so imeli še komisijo za organizacijo in proučevanje delavskega samoupravl^nja. Vsebina dela organov upravljanja je danes že tako raznolika in konkretna, da predstavlja vodstvo podjetja z uslužbenci le strokovni aparat, ki izvršuje sklepe in naloge delavskega sveta ter upravnega odbora. Posebnost KGP so obratni delavski sveti, ki jih je skupaj 16. Jasno so s poslovniki določene tudi pravice in dolžnosti centralnega sveta in obratnih svetov. Centralni delavski svet odloča o investicijah, nakupu ih prodaji osnovnih sredstev, tarifni •'",,tiki, komercial* skladih podjetja in o drug:h finančnih zadevah. Pri tako velikem in silno raznolikem podjetju ie nujno, da so najvažnejše zadeve podietja centralno vodene in sredstva usmerjena v enakomeren razve* vseh treh nanoŠ1-*- kmetijštva, gozdarstva in lesne industrije. Obratni delavski sveti sprejemajo in odpuščajo delavce, razpravljalo in odločajo o proizvodniem finančnem planu obrata, o zaključnem in periodičnih obračunih obrata, notranji delitvi čistega dohodka, režijskih’: stroškov in drugem. Ena izmed najvažnejših nalog obratnih delavskih svetov 1e skrb za boljšo in večjo proizvodnjo in s tem za zvišanje čistega dohodka. K prazniku dela in 10-letnici samoupravljanja čestitajo: Tapetništvo in sedlarstvo Kočevje KMETIJSKA ZADRUGA OSILNICA Fololik Kočevje Izdeluje hitro in solidno vse fotografske izdelke in se (priporoča. C JCoceo/e Splošne kleparstvo KOČEVJE DOSEŽENI USPEHI, PLOD NAŠIH SKUPNIH NAPOROV, KAŽEJO, DA UTIRAMO PRAVILNO POT! KOMUNAMA lEBAMKA .-..-— --- KOČEVJE PRVOMAJSKI POZDRAV VSEM DELAVCEM IN USLUŽBENCEM V DELOVNIH KOLEKTIVIH, VSEM TOVARIŠEM IN TOVARIŠICAM, KI DELAJO V ORGANIH DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA IN DELAVSKEGA SAMO-UPRVLJANJA, VSEM KMETOM. NAŠI MLADINI IN TOVARIŠEM V VRSTAH LM! Občinski ljudski odbor Kočevje Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZB NOV Občinski komite LMS Občinski odbor RK Občinska gasilska zveza Občinski odbor ZVVI in druge organizacije, društva ter ustanove TRGOVSKO PODJETJE „Loški potok" KMETIJSKA ZADRUGA BANJA LOKA VSE ZA NAPREDEK KMETIJSTVA! SPLOSNO GRADBENO PODJETJE Zidar K o č e v j e IZVAJA VSA GRADBENA DELA NA VISOKIH IN NIZKIH GRADNJAH. Okrajni zavod za sacialno zovarovanje Podružnica Kočevje Obrtno podjetje mreni* Kočevje m Bonn s poslovalnicami na Rudniku, Start cerkvi, Predgradu in v Tržnici. GOSTINSKO PODJETJE HOTEL PUGLED Z obrati: kavama »Zvezda«, restavracija Kolodvor in gostilne: »Rog«, »Kmet«, »Lovec« in »Pugled«. PRIPOROČAMO SE ZA OBISK CENJENIM GOSTOM! »JCottUUMllcL« USTANOVA S SAMOSTOJNIM FINANCIRANJEM JCačeu/e »Inštalacija« Kočevje izvršuje vsa v Strelko spadaiioča dela hitro in solidno. J fl> l/l D Kočevje d’ Q s poslovalnicami 1 in 2 Kočevje, Kočevska Reka in Dolenja vas. m i Kočevje Zdraifstieni dem KOČEVJE ------------ 3fima ^/adtcui KOČEVJE Kmetijsko gozdarsko posestvo -VB msinbo -5ui lote $, -do rii -ob 6g| -inb n -en rti or vots -fcov'io BSoJaiS s kmetijskimi in gozdnimi upravami, lesno-industrijskim obratom in ostalimi enotami v c J VSE ZA DVIG KMETIJSKE PROIZVODNJE! Kmetijska zadruga Fara KMETIJSTVO — TEMELJ NAPREDKA NA VASI! KMETIJSKA ZADRUGA Dolenja ^ vas Kmetijska zadruga S 0 D R A 2 1 C A Ob 1. maju čestitamo in pozdravljamo vse delavce, kmete, ljudsko inteligenco, mladino in vse druge delovne ljudi v naši občini! Prizadevajmo si tudi vnaprej za gospodarski razvoj Ribniške doline! Občinski ljudski odbor Ribnica OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZKS ______ OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI KOMITE LMS ________ OBČINSKA GASILSKA ZVEZA Občinski odbor RK Občinski odbor Z V VI in druge organizacije ter društva I Splaši« miiarslvt „HRASF Dolenja vas GRADBENO PODJETJE GRADBENIK RIBNICA Kmetijska zadruga RIBNICA VSE ZA NAPREDEK KMETIJSTVA! ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA Z. Z. N. J. LJUBLJANA Podružnica 600-602 RIBNICA 0£) 1 WiB/M m a^e^**c* samouptaoijanfa čestitalo, osem delovnim tjudem: POSLOVIM ZVEZA ZA GOZDARSTVO II KMETIJSTVO Kočevje delu Cast in oblast: £esaa gutaateufa Sadcaiica ★ kmetijska ZADRUGA ROB na Dolenjskem KMETIJSKA ZADRUGA HRIB LOŠKI POTOK KMETIJSKA ZADRUGA DOBREPOLJE pošta Videm - Dobrepolje Kmetijska zadruga GREGOR KMETIJSTVO — TEMELJ NAPREDKA NA VASI! kmetijska zadruga TRAVNIK LOŠKI POTOK S ei 1C Tovarna cementa „15. september in sa|onita ANHOVO Izdelujemo: PORTLAND CEMENT - AZBEST CEMENTNE IZDELKE - SALONIT S M Tlačne vodovodne cevi, kanalizacijske in dimne cevi in cevi za namakanje s potrebnimi spojnimi deli. Valovite in ravne plošče raznih di- menzij, oblik In barv za pokrivanje streh, za oblaganje sten in stropov. DELU CAST IN OBLAST! F f »GRUDA« export — import, Ljubljana Titova 19/VII. TELEFONI: 20-365, 22-547, 22-184; telex 03-117 Izvažamo in uvažamo klavno in plemensko živino vseh vrst in pasem ter vse živalske proizvode in živinsko krmo. Delovni kolektiv Tekstilane tovarne sukna Kočevj čestita in pozdravlja vse delovne kolektive ob prazniku dela in obletnici samoupravljanja Delovnim ljudem Kočevja čestita ob 1. maju <0 M Q> A E (D > O C PO o a. 8 uh -5 Poslovnim prijateljem in delovnim ljudem pošilja delovne pozdrave w. , a Poslovalnica v Stari Mizarsko podjetje ..MIZ1K** Kočevje cerkvi in Pleskarstvo Odjemalcem električnega toka, investitorjem in vsem državljanom čestita in pošilja tople pozdrave kolektiv Prizadevamo sl nuditi potrošnikom kar največ električne energije! VSEM POTROŠNIKOM IN DOBAVITELJEM ČESTITA OB 1. MAJU PRAZNIKU DELA kolektiv TRGOPROMETII s vsemi enotami VASE ZADOVOLJSTVO NASI USPEHI Delavski svet K Rudnika rjavega premoga Kočevje čestita vsem rudarjem in delovnim kolektivom ob mednarodnem prazniku dela in 10-letnici delavskega samoupravljanja DELU CAST IN OBLAST! „4Wo" SPLOŠNO AVTOPREVOZNIŠTVO Kočevje čestita vsem delovnim kolektivom ob Prazniku dela in obletnici delavskega samoupravljanja Prevažamo vsakovrstno blaeo na kratice in dolge relacije 00 solidnih cenah. Kolektiv se še nadalje nrl-ooroča. ' . Si <51 rav' toda zmaga za vsako ceno, medtem ko je na našem koncu “° t aTTars.-rtss1 s sa*?s rsj.'ss: Stropnik Tiskarna v predtekmi, ko so nastopili mla- dostojni športni ravni in ni nam zmaga Nene Uranič iz Kočevja. dinci »Kočevja« proti njihovemu ™ano, zakaj so začeli nekateri ob koncu tekmovanja so prejeli ČESTITKA B moštvu, ker mladinskega moštva tgralcl »Bele krajine« na nešporten jz rojj tajnika Partizana Ribnica Vzornemu očetu Jožetu Adami- nimajo. Naši mladinci so tekmo način vračati Kočevarjem za tisto, tov. Kržana trije prvoplasirani v ču za 76 letnico čestita snaha Me- sicer zasluženo izgubili z 2 ; 0, ven- kar so izgubili v športni borbi. Ce ^gajp skupini lepe diplome, toda z družina. Čestitkam se pri- dar po dogodkih na igrišču ni bilo so že hoteli doma zmagati, bi to _____ _A__ družujejo žena Karolina, sinovi drugega niti pričakovati, saj so dosegli lahko tudi na drug način, REZULTATI Jože, Stanko in Ivan, hčerki Tina se mlajših partnerjev iz Kočevja ne pa z dejanskimi napadi na na- Člani: in Slavka ter vnuki in vnukinje, dejansko fizično lotevali. Tak na- .še nogometaše. !• Obranovuč (K), 2. Mate M. (R), Ko je naše vodstvo uvidelo v 3. Novak (K), 4. Pirc (K), kakšnem položaju se nahajajo naši Mladinci: igralci, jih je že po sedmih minu- 1. Lunder (K), 2. Novak (K), 3. tah igre odpoklicalo z igrišča, kar Pirc (K), 4. Mat6 M. (R). je bilo v tem momentu najprimer- Pionirji: nejše. Naše nogometaše čakajo v 1. Lunder (K), 2. Pirc (K), 3. Šilc prihodnosti težke prvenstvene bor- (R), 4. Metelko (K), be, zato ne moremo iti na riziko, Mladinke: da M jih na »prijateljski« tekmi 1. Uranič (K). 2. Kos (R), 3. Bre-telesno onesposoMIi. g ant (K), 4. Trd an (R). Sicer.™ ?eJ* nekdaj ob go- TELESNA VZGOJA stovanjrh kočevskih nogometnih . _ , , . , . , . klubov v Črnomlju, dogajajo po- . * Inštruktor za košarko Marto-dobni slučaji in bi bil že čas, da ^ Beograda je te dni zaključil bi bil o tem obveščen tudi kak 6-dnevni tečaj za vadnike in sod-viišji nogometni organ. NK »Ko- n^e košarke v Kočevju, čevje« pa naj si v bodoče preskr- ★ Za pohod »Okoli žice okupirabi primernejše partnerje, saj bi ne Ljubljane« je prijavil Partizan bilo še kdaj kakšno gostovanje v Kočevje 11 moštev tekmovalcev. Črnomlju, vsaj v takih okoliščinah, Med nastopajočimi so tudi nekateri popoln nesmisel. Svete »stari kanoni« organizacije. Ob 1. maju čestita vsem delovnim ljudem Zavod za zaposlovanje Invalidov Kočevje KMETIJSKO GOZDARSKO POSESTVO KOCEV JE proda po sklepu delavskega sveta odvisna osnovna sredstva, ki so podjetju zaradi tipizacije nepotrebna. MED STROJI IN OPREMO SE NAHAJA: Več hrastovih sodov in kadi Izruvači krompirja Mlatilnica Zmaj Snopovezalnik Lanz Slamoreznica Tempo Vprežna sejalnica OLT Več dvodelnih sani Več težkih železnih in gumi ves Trosilci hlevskega gnoja Reporeznice Vprežne kosilnice Mlatilnica Hoferš Ročne motorne kosilnice Siloreznice Tempo Brane njivske Mlini za moko Vsi stroji in oprema, ki je namenjena prodaji, se nahaja na upravah posestva. Prodaja se vrši do 15. maja 1960, prvenstveno za sorodna podjetja in kmetijskim obdelovalnim zadrugam. V kolikor teh ni, se prodaja po tem roku vrši tudi za ostale interesente. Za vse informacije v zvezi prodaje se je predhodno obrniti na komercialni oddelek posestva. KMETIJSKO GOZDARSKO POSESTVO KOČEVJE Razpis Občinski zavod za posredovanje dela Kočevje na podlagi 164. člena Z JU razpisuj e: delovno mesto SAMOSTOJNEGA REFERENTA, poverjenika za službo posredovanja dela v Ribnici. Pogoj srednja strokovna izobrazba ali nižja, z 2-letno upravno prakso. Prošnjo z dokumenti o strokovni izobrazbi je poslati do 15. maja 1960 Občinskemu zavodu za posredovanje dela Kočevje. Občinski zavod za posredovanje dela Kočevje K I « E 0 1 6 W O S w s PL k ja o P a *i > 0) "S 3 tl s P, £ Z > a •o P, M M O O Š M SVOJIM ZADRUŽNIKOM IN ZADRUŽNIM ORGANIZACIJAM ČESTITA OB 1. MAJU Kmetijska zadruga-Velike Lašče Sodobno obdelovanje zemlje je eden izmed čini-teljev, ki nam zagotavljajo visok in lep pridelek! TRGOVSKO PODJETJE „KRIM” VELIKE LAŠČE ■ poslovalnicami čestita vsem potrošnikom ob delovnem prazniku Razpis Komisija za uslužbenske zadeve OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KOCEVJB na podlagi 164. člena ZJU razpisuje tale delovna mesta: 1. Referent za plan in analize (srednja strokovna izobrazba ali nižja s prakso v finančni stroki) 2. Referent za imovinsko-pravne zadeve (višja ali srednja strokovna izobrazba) 3. Referent za plače in delovne odnose (srednja strokovna izobrazba s triletno upravno prakso) 4. Sanitarni inšpektor (visoka strokovna izobrazba ali vsaj sanitarni tehnik) 5. Daktilograf (nižja strokovna izobrazba, zaželjena strojepiska). Pravilno kolkovane ponudbe z dokumenti o strokovni izobrazbi je poslati Komisiji za uslužbenske zadeve ObLO Kočevje najkasneje do 5. maja 1960. KOMISIJA ZA USLUŽBESKE ZADEVE ObLO KOČEVJE KOŠARKA Partizan Trnovo : Partizan Kočevje 57 :23 V nedeljo sta se srečala v Kočevju v prvenstveni košarkarski tekmi domači Partizan in Partizan Trnovo iz Ljubljane. Zmagali se premočno gostje z 57 :23 koši. Za domače igralce ie bila ta prva tekma posebno težka, ker so imeli v zadnjem času omejene možnosti za trening. Zadnji mesec sploh niso mogli igrati na dva koša, zaradi česar so se težje znašli na igrišču. Najboljši domačin je bil Dušan Dežman, ki je zaigral zelo dobro. Poraz ni nič posebno hudega, ker ima Partizan Trnovo odlično uvež-bano moštvo, ki velja za favorita tega prvenstva. V naši skupini pod-zrvezne lige nastopajo še moštva iz Liubljane, Kamnika, Domžal Ln Ribnice. Vse prijatelje športa v Kočevju posebej opozarjamo, da ie bil ta nastop košarkarjev otvoritev sezone, v kateri bomo gledali vsakih 14 dni v Kočevju prvenstvene tekme. Mlinsko podjetje v izgradnj i čestita vsem delovnim ljudem ob 1. maju — prazniku dela Kočevje ‘3 Kovinsko podjetje Ribnica VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITA OB MEDNARODNEM PRAZNIKU DELA Na zadnji se.il ObLO Kočevje, ko so razpravljali o družbenem planu in zahtevi prebivalcev kolpske doline, da se jim doma omogoči zaposlitev z ustanavlja>-njem raznih obraitov, je odbornik in predstavnik Kmetijsko gozdarskega posestva inž. Anton Zorc povedal, da njihovo posestvo takoj sprejme več družin v stalno zaposlitev. Med prebivalci K tipske doline in Osilnice je veliko razpravljanj o tem, zato vas prosimo, da objavite, kje lahko dobimo zaposlitev, stanovanje, koliko bi zaslužili in ka,i naj storimo z zemljo, ki jo sedaj obdelujemo? Bomo oproščeni davka in prejemali otroški dodatek? Pod »Želimo hiter odgovor« 215-KGP, inž. ANTON ZORC, šef kmetijsko tehničnega oddelka: Pošljite prošnjo na tajništvo našega podjetja, ali pa se osebno zglasite tam, in v kratkem vas lahko zaposlimo. Za sezonska dela, nekako od maja do septembra, potrebujemo vedno veliko delovne sile. Na vseh kmetijskih upravah pa za stalno spregnemo dobre živinorejce. Zadostuje, da Imate voljo do dela z živino. V štirih mesecih bomo lahko sprejeli 10 do 15 dl-užin, jih za stalno zaposlili in jim nudili stanovanje. Prednost imajo družine, od katerih se zaposli več družinskih članov. Moško delovno silo sprejemajo še na Lesno Industrijskem obratu in za delo v gozdarstvu. Vsak zasluži toliko, kolikor dela. Dobri živinorejci zaslužijo po 20 in več tisoč na mesec, nedelavni pa manj. Povprečni zaslužek je 16 tisoč dinarjev. Stanovanja so v starih hišah ali novih. Samo letos bomo za gradnjo in ureditctv stanovanj dali 60 milijonov dinarjev. Ce meji ali je vaša zemlja na področju našega posestva, jo mi sprejmemo, če ne pa jo mora sprejeti Kmetijska zadruga. 2- 56 Poslovna zveza, sekretar ANTON HRIBAR: Zadruge lahko prevzamejo zemljo od kmetov. Za vsak primer posebej se naredi pogodba o najemu in določi višina najemnine, ki jo zadruga plača. Najemnina se določi od 5 do 10 % od katastrskega dohodka. Koliko bo zadruga plačala najemnine je odvisno od zemlje in gospodarskih poslopij, ki jih nudi kmet in od tega, koliko bo zadruga imela koristi. Naj navedem primer: za 12 ha zemlje in gospodarsko poslopje, se je zadruga obvezala, da bo plačevala letno 15.700 najemnine za zemljo in 44.000 za gospodasko poslopje. Plačevala bo tudi zemljarino (davek) od posestva. V glavnem zemlje in poslopja zadruge ne odkupujejo, ker nimajo tolikšnih sredstev. 3- 57 IVAN ARKO, šef uprave za dohodke ObLO Kočevje: za zemljo, ki jo s pogodbo daste v najem zadrugi, plačuje zadruga zemljarino v višini 10 % od katastrskega dohodka. Tisti, ki prejema najemnino, pa plača davek po lestvici, ki je določena za davek na obrt In samostojne po- f ik 1 Struge v kočevski občini Ob novi upravni razdelitvi občin Marljivo delajo tudi ostale mno-v januarju mesecu, so se Struge žične organizacije: Zveza borcev, na želijo vseh prebivalcev priklju- Rdeči križ, invalidi. Lovska dru-čile občini Kočevje. Stružani se za- Žana itd. Le pri mladini se je ne-vedajo, da z njimi občina ni kdo- ka: zataknilo. Nekaj bo treba ukre- Ljudska tehnika v Laščah INVALID SE ZAHVALJUJE skrbi oz. pospešuje razne tehnične dejavnosti, predvsem pa skrbi za šofertikii naraščaj. V obdobju enega leta je šlo skozi tečaje, ki jih je pripravila Ljudska tehnika, 60 tečajnikov, šoferjev-amaterjev A in B kategorije, in prav toliko mopedistov. Društvo ni dobilo od občine kake posebne materialne pomoči, zato so sami poskrbeli, da so zbrali sredstva. Skupna sredstva, s katerimi so poslovali v preteklem obdobju, so znašala 800.000 din. LIT razpolaga s tremi starimi osebnimi avtomobili, od teh je samo eden uporaben. Po sklepu upravnega odbora društva bodo en osebni avtomobil prodali za polovično ceno aktivu LMS Lašče, enega pa bodo prodali na javni dražbi. Ustanoviti nameravajo foto, radio in etektro-tehnični krožek. Za foto krožek je veliko zanimanja tudi med odraslimi prebivalci. Tudi elektrotehnični krožek bo našel med ljudmi lep odmev. Marsikdo ima doma električne naprave, pa ne zna z njimi pravilno ravnati. Naloga radio krožka pa bo, da bo vzgajal radioamaterje. Pri društvu bo tudi v naprej deloval avtomoto krožek. V počastitev Dneva mladosti bo 25. mati a v Velikih Laščah javna oddaja »Pokaži, kaj znaš«. Na oddaji se bodo pomerili v znanju pionirji vseh šol iz področja bivše občine Lašče. Ljudska tehnika bo podarila zmagovalcu fotoaparat in dve manjši nagradi v skupni vrednosti 10.000'din. Naj še povemo, da je včlanjeno v LT 100 aktivnih članov. -ta veka j pridobila, ker so Struge go spodarski pasiven kraj: zemlja je kraška, industrije na ni. S Ko- ___ „w,«d M. T*.v« * Hz rss HILtS"-0 “ " med je naprosil, da objavimo sledeče: nova cesta Struge-Kočevje. Ribniška šolska mladina je v času občinskega praznika Ribnice Množične organizacije obiskala tudi mene. Sem invalid, v ne spijo. SZDL je . »redstave in podobno brez obeh nog. Preko Novic se povečala število članstva od prejš- Sk P d^t e m D0dlt>bin0-vsem, kd so me obiskali, prav lepo 33 % na 83 vsega prebi- 2elje po zahvaljujem za obisk, ter želim valstva; to je približno sedanja ra- Kultom«« dnmn učencem in učiteljem veliko uspe- ven Y občanskem merilu. Volitve , , . . hov, prvim pri učenju, drugim pa v krajevne odbore SZDL so bile 21. . . . --------_ niti. da bo tudi mladinska organizacija našla svojo pot in normalno zaživela Mladih l judi je v Strugah Vsem organizacijam pa manjka prostor, kjer hi se zbirali, prirejali kulturne prireditve, imeli film- pri pouku. Jože Tekavec, Dane 1. februarja; en odbornik pa je bil z®hteyajo vse množične organiza-na občinski konferenci SZDL iz- ci,e' “P8;10 pripravljalni odbor voljen 'tudi v občinski odbor SZDL. 5,® gradnjo kulturnega doma, ki je Zlata poroka v Velikih Laščah Prosvetno društvo Strugam res nujno potreben. Pri gradnji doma pa -bo potrebna enot- 1. maja bosta praznovala zakonca Anton in Magdalena Sraj iz Velikih Lašč 50 letni zlati jubilej skupnega življenja Anton Sraj je bil rojen leta 1876 v Topolu na Blokah, njegova živ-ljenska družica Magdalena na je bila rojena leta 1884 prav tako v vasi Topol. Oba izhajata iz kmečke družine. Zvestobo in pomoč drug drugemu v dobrem in slabem sta si obljubila leta 1910. V zakonu se jima je rodilo 9 otrok — trije sinovi in šest hčera. Dveh sinov ni več — svoja življenja sta darovala za svobodo domovine v NOB. Slavljenec Sraj se je zaposlil še kot mlad fant v bivši občini Bloke. Zaradi sposobnosti je kmalu napredoval do mesta tajnika. Na tem je zelo agilno. V februarju je sku- nost ne samo vseh množičnih or-pad s KZ Struge izvedlo kuharski ganizacij, temveč tudi vseh vašča- nov. Gradnja bo zahtevala veliko naporov in materialnih izdatkov. mestu je ostal 20 let. Ker pa je bil tečaj za dekleta in žene. Ob zak naprednega mišljenja ni bilo to !1u6ku tečaja na so pripravili skup pogodu takratnim oblastnikom, za- no s šolsko mladino proslavo Dne- Pričakujemo pa tudi pomoč od Ob-to so ga že leta 1937 nasilno su- va žena — 8. marec. Sedaj je v tinskega ljudskega odbora, spendirali, njega in njegovo dru- teku drugi tečaj. Za konec tečaja žino pa so deložirali iz občinske Pa nameravajo pripraviti kuhar-stavfoe v kateri so stanovali. Ta- sko razstavo in kulturno priredi-krat so bili zelo težki dnevi za tev. Pereč problem v Strugah je tudi Zaposlitev ljudi, predvsem mladih in invalidov. Srajevo družino, vendar oče Sraj V februarju je bila ustanovljena Imamo nekaj manjših obratov, ki kljub vsem tegobam ni hotel spre- sekcija Avto-moto društva Struge, pa zaposljujejo zelo majhno šte-meniti svojih naprednih stališč. Tečaj za mopediste in voznike vilo ljudi. Morda hi tu kaj priskoči če iin mati Sraj sta svoje otro- amaterje so organizirali člani sami. čilo na pomoč kako kočevsko pod-ke vzgajala v naprednem duhu. Sin Te dni bodo izpiti za mopediste, let'e (Rudnik) in hi z avtobusom Tone je -bil že pred vojno član KPJ lotiti za voznike-amaterje pa bodo vsakodnevno vozili delavce na delo. in aktiven politični delavec. Tudi koncem aprila. Prej bodo morali V bližnji prihodnosti pa bi se mor-njega so klerikalni oblastniki vrgli dobiti še avtomobil. Baje ga bodo da zgradil ali pa adaptiral kak ob-iz službe, ki je bil zaposlen kot kmalu dobili. Avtomobil, ki ga bo jekt lahke industrije s kapaciteto uslužbenec na občini Bloke. Bil je nabavila Avto-moto sekcija, bo tudi med prvimi organizatorji na voljo tudi množičnim organiza- 50—60 zaposlenih. Načrti so obsežni, dela je mno- Zapustil nas je Filip Cimprič Dne 20. apnila 1960 se je v zgodnjih jutranjih urah razširila pretresljiva vest, da je umrl Filip Cimprič iz Prigorice št. 8 v najlepši moški dobi, star šele 54 let. Trdo je bilo življenje tov. Cimpriča. Ze v rani mladosti je ostal sirota, brez staršev. Vzgajaii so ga drugi ljudje in nikdar ni poznal topline materine in očetove ljubezni. Njegovo življenje je bilo trdo delo. Ko je malo odrastek je že moral služiti svoj vsakdanji kruh. Zaposlil se je tam, kjer je dobil delo. Svoje mlade moči je poceni prodajal raznim bogatim izkoriščevalcem. Ko je dela zmanjkalo tudi klice in je osnova sprejeta najemnina, Ta lestvica začne pri 12 % in gre do 30 °/o. Od 1 do 30.000 je 12 %, pri 100.000 pa 17 %. Plača se tudi občinska doklada, ki pa je veliko nižja od osnovnega davka. 2-31 Podružnica ZSZ, referent za otroški dodatek, SILVA PODPEČAN: pravico do otroškega dodatka ima tisti, ki je v stalnem delovnem razmerju in nima dohodka od premoženja oziroma je plačal manj davka kot 250 din letno, leta 1955 na enega družinskega člana. Tisti, ki imajo zemljo, pridobijo pravico do otroškega dodatka, če zemljo prodajo ali podarijo, in sicer 6 mesecev potem, ko je izdan sodni sklep. Kako pa bo v primerih, ko kmetje dajo zemljo v najem in ne plačujejo več davka, vam ne morem povedati, ker o tem še ni predpisov. Obrnite se na Republiški zavod za socialno zavarovanje, Ljubljana, Kidričeva 5, kjer vam bodo dali odgovor, ki bo veljal tudi za nas. tu, ga že vidimo, kako vihti svojo sekiro v daljnjih slavonskih gozdovih. A trdo življenje ga je gnalo še naprej, kajti povsod je bil majhen zaslužek. Z željo, da bi si vendar seibi in družini uredil lepše življenje, je odšel na delo v Francijo in Nemčijo. Toda kmalu se je prepričal, da tudi tujina reže tanke kose kruha. Vrnil se je domov med svorie ljudi, v čalbranske hribe, kjer ga je zatekla tudi vojna. Takrat ni omahoval, ampak je takoj stopil na stran OF. Bil je aktivist od leta 1942, aktivno se je tudi boril v edinicah partizanske vojske. Zaradi naprednega delovanja je romal tudi po italijanskih zaporih in internaciji. Vse to mu je izpodkopavalo njegovo zdravje in moči in hiral je iz dneva v dan. Po osvoboditvi ie bil večji del zaposlen pri kmetijski zadrugi Dolenja vas. Kako je bil pdk. Cimprič priljubljen- med .prebivalstvom, se le videlo tudi na njegovi zadnji poti, kjer so ga spremljali njegovi tovariši. člani ZB NOV in velika množica ljudi s številnimi venci. Pri hiši žalosti se je od pokojnika poslovil član ZB NOV. Pevci iz Dolenje vasi in Prigorice so mu zapeli nekaj pesmi, a rudniška godba iz Kočevja ie igrala žalostinke na njegovi zadnji poti in tudi pri odprtem grobu, kjer se ie z izbranimi besedami poslovil v imenu občinskega odbora ZB NOV Ribnica tov. Babnik. Pokojni je zapustil ženo in 5 otrok, ki so že vsi preskrbljeni, razen najmla.jšega. Pokojnikov starejši sin je izgubil življenje že v času borbe. Naj mu bo lahka slovenska zemlja. -AV. osvobodilnega gibanja na Blokah, cijam in vaščanom za eventuelne go. volje pa tudi, samo zagrabiti Tone je bil tudi prvi sekretar par- nujne primere. Denar za avtomobil bo treba in izginile bodo težave, tijske organizacije na Blokah (le- so v veliki meri prispevali vaščani ki še tarejo Stružance. Emerlk ta 1941). Leta 1941 je odšel v partizane. Padel ie v boju s sovražnikom leta 1943. Šrajeva družina je pomagala partizanom z vsem kar je premogla. Na njihovem stanovanju so se zbirali prvoborci Novak-Očka, Franc Popit (sedanji predsednik OLO Ljubljana) in drugi. Sraievi so bili izdani Italijanom. Le-ti so Srajevim stanovanje zažgali, sina Ludvika na odneljali ter ga vpričo očeta Sraja mučili in ustrelili. Leta 1943 so stopili v NOV sin Ivan ter hčeri Fani in Zofi. Oče Sraj se ie hotel z begom rešiti pred nenadnim vdorom domobrancev. Na begu so ga ujeli in konfinirali na Rakeku. Tu se je nahajal do osvoboditve leta 1945. Po osvoboditvi se ie takoj aktivno vključil v delo na KLO Bloke in na tem mestu ostal dve leti. Zatem pa sta se zakonca Sraj preselila k hčerki v Velike Lašče, kjer živita v zasluženem pokoju. Anton Sraj kljub visokim letom Glani šolske zadruge na osem- bomo potem nasadili endivjo. še vedno aktivno sodeluje v mn o- letiki »Mirka Bračiča« Kočevje smo Naj še povem, da so se nekateri žičnih organizacijah. Za zasluge, pred kratkim začeli z delom na zadrugarji vpisali v vremenoslov-ki si jih je s svojim delom pridobil šoliskem vrtu. Pognojili, preštihali skl in sadjarski krožek. Kmetij- v NOB, je bil odlikovan, in poravnali smo skoraj polovico ske zadruge nam bodo pomagale Zaslužnima jubilantoma Antonu vrta ter pripravili park pred šolo z nasveti, mi pa se jim bomo od- in Magdaleni Sraj, ki bosta v kro- za nasaditev okrasnih cvetic. Pe- dolžili s tem, da jim bomo ooma-gu svojih otrok, vnukov, pravnu- tenšilj in korenje smo skopali in gali pri delu na polju. D. N. kov in prijateljev praznovala 1. ga prodali v trgovino z zelenjavo. maja zlato poroko, pošiljamo naj- Letos bomo na vrtu pridelali VOJAKI ČESTITAJO ZA 1. MAJ lepše čestitke in želje, da bi bila predvsem zelje, zgodnji krompir, Ob prvem maju, mednarodnem zdrava še dolgo let. čebiilo ter drugo zelenjavo. Na prazniku dela čestitajo in pošiljajo -iem površini, kjer bo zgodnji krompir, pozdrave: fantje iz Novega kota, ki služijo vojaški rok v Stipu; vo- <7.n *7)/IM Ui(nAnSiti n Tatrah jaki Kozina, Lisac, Kolenc in Si- •Ott JJUhl miauo&u v mončlč, ki služijo rok v Slavonski _ ,. .. . .. ... _ . , . ., . Požegi in Ozanič Matija iz v. p- Društvo prijateljev mladine v Sedaj se pripravljajo na prosla- o7na vrfitwn Gorica Velikih Laščah obstoja že nad leto vo Dneva mladosti — 25. maj. dni in pol. Vse do pred kratkim Tega dne bo javni nastop šolske ROB ni moglo prav zaživeti, pod novo mladine. Sodelovali bodo šah isti. Žago v Robu je prvega januarja občino pa so se stvari obrnile na modelarji, lutkarji bodo tokrat pr- letos prevzela Lesna predelovalna boljše. Sprejeli so program dela, vič nastopili z lutkami. Svoj pri- industrija Podpeč. Rdbarska žaga v katerem so zaposlene naloge. Po- spevek bodo dali tudi cicibani. Sol- ima sedaj vse pogoje za nadaljnji živitev dela in razširitev članstva ska mladina si bo tega dne 6gle- razvoj in s tem večjo zaposlitev sta med prvimi nalogami. dala nekatere obrate v Laščah. tamkajšnjih prebivalcev. Zakonca Sraj praznujeta 50-letnico skupnega življenja Šolska zadruga na Bračičevi šali Skozi mala okenca je bilo koma j videti kos neba. Grmovje je segalo skoraj do zidovja. Nihče ga ni čistil. zato se je bohotno razraščalo. Nekaj kor alkov više se je začenjal smrekov gozd in v krogu objemal vso domačijo. Po vejevju se je še držal zmrznjen sneg, ki je zdaj pa zdaj padal na trdno odejo in se trkljal vse do hišnih vrat, da je odmevalo med ozkimi bregovi grape. Potok si je izgrebel strugo tik ob zidu in ga počasti, izpodjedali Jez so odnesle že prve jesenske plohe, le ozka brv preko potoka je kljubovala. Senik je kazal gola rebra in po napol gnilih latah so še viseli šopi očrnelega sena. kdove od katere košnje. Pomlad je bila blizu, dišalo je po njej skozi gozd. A v grapi ie sneg trdoglavo kljuboval, kakor da se ie zaklel, da bo še boli mučil ljudi, ki so že tako dovolj trpeli. Ledene sveče so visele od razpadajočega tramovia. sonce ni prodrlo do njih. V grapi ga že dolgo ni bilo... Tisto jutro ie bilo podobno stoterim, odkar stoii domačija v grapo. podobno ie bilo tudi tistim, ki sta jih preživela Jera in France le v dušah ni bilo enako. Nič več ni bilo Petelinjega oetia, žagani a, gosi in mukanja krave. Vse to je že davno umrlo. Vse ie razpadalo, nekdaj rumena slamnata streha je 'bila očmeia. debela, od saj umazana plast snega se je upognila, ka- ^ Se bomo živeli ----------------------------------- »Ali... ali je mogoče...?« kor, da hoče zdrobiti tramovje. Jera tudi to noč ni spala. Zdelo se ji je, da mora •'riti France. Cula ie korake, razločno jih je čula, pa so se počasi spremenili v klokotanje potoka in pokanje snega. Jutro io ie našlo nenresoano in premrlo. Oči so ji bile udrte in oodolute, koščeni prsti so bili podobni ledenim svečam, ki so na gosto prekrivale mala okenca čumnate. Sama sebi se ie zdela starka, dokler se ni zgrozila ob misli, da bo postala mati. Takrat je vselej sklenila. da mora vzdržati. Otroka je morala dati njemu, četudi sama daruje življenje.... »Ko bi se vrnila ...?« Zakurila je na ognjišču in pristavila lonec z vodo. Bila ie utrujena, bila ie težka a telo brez moči, noge je niso držale. Sedla in stegnila premrle prste nad ogeni. ki je veselo ""asketa!. Voda v loncu je že davno vrela Olupila je dva krompirja ... poslednja . .. Ni mogla več vzdržati. Odkar je odšel on, odkar ie bil zadnto noč pr" njej. je minulo že dolgih osem mesecev. Odšel ie v gozd preganjan od tujca in lastnih ljudi. Toda ona ie morala sedaj nrav ori njih i*ati pomoči... Umret:?! Ne živeti je treba...! Omotala si je noge v cunje in zagazila v ozko gaz, po kateri je zadnjič prišel kurir. Z negotovimi koraki se je vzpenjala iz grape. Potne kaplje so ji stopile na čelo, v bokih jo je peklo. »Samo še to pot...!« Na robu grape je svetilo sonce, vsa vas je bila obsijana. Zdela se ji je prijazna, topla. Usedla se je na podrto drevo, da se odpočije. Skoraj se ie nasmehnila. »Rodna vas!« Tako je bila blizu, pa že dolge mesece ni bila v njej. »Kam naj grem?« ie šepetala sama zase, »mati... ali smem?« Dvignila se je. Pred očmi ji je bila samo domača hiša. Ni slišala smeha in psovk vaščanov. Zgrudila se ie na pragu. »Mati...!« Zvila se je v krčih in omedlela. Ko se ie prebudila ie bila že noč. Vse jo ie bolelo. Skozi napol priprte veke je videla plamenček sveče. »Kje sem ...? Kaj ie z menoj?« Ustrašila se • ie svojega lastnega glasu. Nad nio se ie sklonil obraz. Dolgo je strmela v gube. Bila je mati. Zdelo se ji je, da se ie nasmejala. tudi ona se je skušala nasmehniti. Nenadoma ie od nekje začul a vekanje otroka. Zavedla se je. »Sin je... Leži in odpočil se!« ie čula mater. Toplo jo je spreletelo. Solze veselja so ji stopile v oči, srce ji ie bilo, kakor da ji hoče raznesti prsi. »France... Pridi! Prišel bo mati..., prišel bo k sinu ...« __*__ In prišla je pomlad. Zamotala je dete v plenice. Tega dne se je že dolgo bala, bala se je matere. Sedaj ji je bila dolžna mnogo, dolžna več, kakor bi sama morala poravnati. Morda bi bilo bolje, da je umrla v grapi. Mati jo je pospremila do praga »Alti ste hudi mati?« je boječe dahnila. »Sedaj poidi pomagala sem ti, kakor bi pomagala vsaki — moja hči nisi več! Ze davno si me zapustila ... Kaj bo dejal oče, ko pride? Ubil te bo! Tebe in pankerta, čeprav sam ni dosti boljši.« Zaloputnila je vrata, da so se stresli podboji. »Koga...? Kaj ste dejali? Pan-krta?« »Kar si skuhala, še pojej! Nisi več moja hči! Pojdi!« je čula izza vrat. Obstala ie na pragu. »Pankrt... pankrt .. ,!« Nenadoma se je spomnila. Saj nihče ne ve, da je bil tisto noč doma! Zahlipala je. Na sosednjem dvorišču so stale žene in krohotajoč stiskale glave in kazale s prsti nanjo. Stisnila je dete na nrsi in zbežala za živo mejo preko njiv in se brez diha ustavila nad grapo. Usedla se je v travo. Odvila je plenice in poljubila dete, ki je grabilo za prsi... »Njegov si, njegov! Naj govore, kar hočejo! Ti si moj in njegov...!« Bila je srečna. __*___ V grapi je postalo bolj veselo. Včasih je odšla, da je prinesla malo hrane, včasih se je ustavil zakasneli kurir, le on se ni oglasil. Sedaj ni več toliko mislila nanj, Čeprav ga je vsako uro in noči pričakovala. Neko nedeljsko jutro je odšla z detetom v cerkev. Ni vedela, kaj jo je gnalo tja. Morda samota. Bila je prva. Sedla ie v prvo klop in kakor otrok strmela v sohe. Prihajale so žene in zviška pogledovale nanjo in sedale daleč od nje. Začula je pritajen šepet, ki je postajal vse glasnejši. Sprva se ni zmenila zanj, dokler ni začula: »Prišla je v cerkev s pankrtom, partizanskim namkrtom.« Vštala je in se počasi obrnila, držeč dete v naročju. Zdelo se ji je, da so vse podobe in vsi ljudje postali režeče pošasti s stoterimi glavami. Hotela je zavpiti, a je samo zmajala z glavo. Tu ni imela kaj iskati, nikoli več ka,i iskati. Stopila je iz klopi in. ponosno dvignila glavo ter sto- ' pila med množico. Vse je utihnilo, nekateri ljudje so povesili poglede... Prišla je zima in pomlad. Neko majsko jutro jo je prebudilo prasketanje pušk. Otrpla je poslušala-Nenadoma ie začula korake. Zdelo se ji je, da pozna te korake. Rahlo je potrkalo. »Ali je on!? Kdor koli!« Bosa je stopila skozi dimnico. Srce ji je burno bilo. Dvignila ie zapah. V polmraku je zagledala moškega. Ni videla lica, a je vedela, da je on. Molče jo je postava prijela za roko in jo povedla v izbo-Prižgala je lojenko. »France.. > Več ni zmogla. Objela sta se. Oči so mu obstale na spečena Otroku. »Najin sin?« je dvignil dečka in ga ponesel proti oknu, skozi katerega je bila rahla svetloba ranega jutra. »Pravi si, sin moj,« ga je držal na rokah. V oči se mu je prikradla solza. Položil "a je nazaj v posteljo & jo odvedel k oknu. Nad grapo ie ndelo nebo v jutranji zarji. Dol£° sta stala. Potem jo je privil na pr®i' močneje kakor takrat, ko sta prvi5 prestopala prag te izbe. »Moj France...!« je dahnila. »Jera..., poglej, zarja! N°" zarja, svobodna draga... Se mo živeli !r