Šolstvo v občini
Po treh letih so zbori naše občinske skupščine na skupnem zaseda-nju s četrtim zborom — skupščino občinske i/obraževalne skupnosti — 23. aprila spet obravnavali šolstvo v naši občini. Delegati so imeli pred seboj poročilo o osnovnem šolstvu in izvajanju srednjega usmer-jenega izobraževanja v naši občini, in sicer v letih 1982-1985, toje /a čas, ko zbori o tej problematiki niso razpravijali. Po uvodnih besedah predsednice skupščine občinske i/obraževalne skupnosti Elde Grego-rič Rogelj, ki ji je sledila obšima in bogala razprava, so delegati skupaj poslušali še razlago k osnutku dogovora o temeljih družbenega plana naše občine in mesta Ljubljane za obdobje 1986-1990, nato pa so delo nadaljevali na ločenih sejah.
K poročilu, objavljenemu \ Delegatski tribuni, in besedam Elde Gregorič Rogelj — name-sto povzetka njenega govora ob-javljamo v tej številki z njo po-govor na to temo — so delegati dodali še številna dopolnila, pri-pombe in stališča, tako splošna kot tudi zelo konkretna.
Delegatka osnovne šole Jože iVloškrič se je zavzela za rekon-strukcijo telovadnice na osnovni šoli ob Jarški cesti. Niz pripomb je imela XXVII. konferenca delegacij; med drugim so delavci Glasbene šole iVIoste ponovno opozorili naprostorskostisko, na Srednji šoli za elektroenergetiko pa menijo, da bi kazalo vse pro-grame te smeri prenesti v Moste, saj so za to tu najugodnejše ra-zmere.
Oglasila se je tudi predstav-nica OŠ Tone Trtnik-Tomaž iz Sostrega, ki je poskušala razložiti
vzroke večjega osipa učencev na tej šoli. Pri njih menijo, da gre razloge za to iskati tudi v tem, da imajo v sestavu pet podružničnih šol, kjer poteka pouk v drugač-nih razmerah kot na centralni šoli. Vendar teh šol ni mogoče kar tako ukiniti, saj so centri kul-turnega in družbenega dogajanja v krajih, kjer delujejo. K slab-šemu učnemu uspehu svoje pri-speva tudi nižje kulturno ozračje kraja, poleg tega pa stroko\ na služba ugotavlja, da imajo neka-teri učenci iz tega okoliša pre-majhne sposobnosti za normalno šolo.
Delegata Vida Bogataj in No-vega Polja in Marjan Gostinčar iz Polja sta poudarila, da ni treba kar naprej zapiso\ati in go\oriti, kaj bi morali narediti, marveč kaj bomo postorili. Slednji je tudi izrazil presenečenje s\oje dele-gacije nad zaostalostjo poljske
šole glede na šolski standardl \ Ljubljani in predlagal da se ina ustreznem mestu o tem doreiče kaj \eč.
Brc/' tcž-a\ tndi ni>o na OŠ Leopolda Vlačka-Boruta. Zelijjo. dastrokovnjaki pogledajo. kaj se da storiti za \arno pot njiho\.ih šolarjev, saj sta se na promettni Zadobrcnški cesti. ob kateri stcoji
(nadaljevanje na 2. strami)
Šolstvo v občini
(nadaljevanje s 1. strani)
ta šola, samo v zadnjem mesecu zgodili dve hujši prometni nesre-či, v katerih sta bila udeležena šolarja.
Problema osnovnega šolstva v Novih Fužinah se je dotaknilo predsedstvo OK SZDL. V šol-skem letu 1986—87 bo namreč treba kar pet oddelkov šolarjev voziti k pouku v druge šole. Tako socialistična zveza kot naš izvršni svet menita, da je treba v skladu z nadaljevanjem gradnje v tej sta-novanjski soseski zagotoviti tudi ureditev osnovnega šolstva in družbenega standarda nasploh, vendar s sistemskimi ukrepi na ravni mesta, saj v občini za ta namen ni mogoče zbrati denarja.
Nizkim osebnim dohodkom zaposlenih na osnovnih in sred-njih šolah v-razpravi ni bilo na-menjenih veliko besed. Najbrž tudi zato ne, ker je bil ta problem v zadnjih tednih tudi na dnevnih redih nekaterih repiibliških or-ganov in so že znani nekateri ukrepi, ki se jih lotevamo v Slo-veniji za odpravo tega stanja.
Poleg vsega zgoraj naštetega pa je bilo na tem skupnem zase-danju izrečeno še precej drugih
misli, kot na primer, da smo v šolah na račun izobraževanja preveč zanemarili vzgojo, hkrati pa je tudi res, da se vzgoja ne prične šele takrat, ko otrok pre-stopi šolski prag, ampak že prej, doma. Dogovoriti bi se bilo tudi treba, da bi opremo za srednje šole kupovali z denarjem, zbra-
• Na skupni seji zborov občinske skupščine so delegati sprejeli sklep o pobratenju občine LjubKana Moste-Polje / občino Plužine n Crnc gore. Pobudo za to dejanje so dali predsedslvo naše OK S/-DI. in pred-stavniki občine Plužine. Tako naj bi še boij utrjevali bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodno-sti, krepili sodelovanje med družbe-nopolitičnimi organizacijami, se (e-sneje povezovali v gospodaistvu, knlturi, športu in drugih dejavnoslih.
nim izprispevne stopnje. Pregle-dati velja tudi ustreznost učbeni-kov za osnovne šole. Poudarjeno je bilo sodelovanje vrtcev z osnovnimi šolami, čeprav to v poročili ni omenjeno.
K osnutku dogovora o teme-ljih dmžbenega plana občine in mesta Ljubljane za  naslednje
srednjeročno obdobje so poleg izvršnega sveta, ki je delegatom svoja stališča posredoval pisno, imeli pripombe tudi na zboru krajevnih skupnosti in na zboru združenega dela. Na prvem zboru so pisno ali ustno povedali svoje mnenje delegati iz KS Zalog (glede čistilne naprave), Nove Fužine (gradnja elektro fil-tra v Toplarni, obenem pa so proti pozidavi zemljišč, ki niso že opredeljena za stanovanjsko gradnjo). vse tri krajevne skup-nosti Stepanjskega naselja (tele-fon), Moste in Jože Moškrič--Ciril (dogovor je treba uskladiti s plani KS), Šmartno ob Savi (re-konstrukcija Šmartinske ceste in varstvo vodnih virov), Vevče-Zg. Kašelj (glede širitve Petrola in rekonstrukcija Kašeljske ceste), Novo Polje (trgovina) in 25. maj (našteti, katera barakar-ska naselja bodo odpravljena, pri poglavju o krajevnih skupnostih navesti rešitve za financiranje). Na zboru združenega dela so v razpravi o tej točki dnevnega reda sodelovalt delegati iz Satur-nusa, Geološkega zavoda, Emone, Papimice Vevče, SCT in BTC.
DARJA JUVAN