UDK 808.63-3:801.323.9"1744"
Martina Oroten
Filozofska fakulteta, Ljubljana
GOVORNO IN KNJIŽNO BESEDIŠČE V MEGISERJEVEM SLOVARJU
1744
Ob prvi se druga izdaja Megiserjevega štirijezičnega slovarja (Dictionarium quatuor linguarum 1592 oz. 1744) na podlagi (diahrono utemeljene sistemsko različne glasoslovne, oblikoslovne, besedotvorne) realizacije in razlikovalne poimenovalne leksike razširjenih sinonimnih nizov v M2 prepoznava kot koroški govorni (avtohtoni in neavtohtoni) in knjižni inventar ob tradicionalno knjižnem, prevzetim iz M,. Gre za načrten soobstoj dveh delno diferencialno razvitih struktur besedišča (v Mj je arhaičnejša, po obsegu skromnejša - 8575 slovenskih ustreznic). Za 12613 slovenskih ustreznic povečani slovenski (sinonimni) inventar M2 dokazuje obstoj tudi leksikalno izvirno oblikovane starejše slovenske knjižne različice v koroškem deželnem prostoru.
Hieronim Megiser's first (M,) and second (M2) edition of Dictionarium quatuor linguarum (1592 and 1744, resp.) are compared from the point of view of the phonological, morpho(no)logical, derivational and lexical differences of the Slovene equivalents in M2 with respect to M,. The inventory of M2 is twofold: a Carinthian spoken (autochthonous as well as adopted) and literary inventory is added to the traditional lexicon taken over from M,. Thus M2, exceeding M, (which has 8575 Slovene equivalents) by 12,613 equivalents, demonstrates the existence of an older literary variant of Slovene in the Carinthian area, a variant that was shaped in an original way also as regards its lexis.
Ob dosedanjih obravnavah in primerjavah obeh izdaj nemško-latinsko-sloven-sko-italijanskega slovarja (Dictionarium quatuor linguarum, Gradec 1592 in Celovec 1744)1 je bilo med drugim opozorjeno na znatno razliko o slovenskem deležu besedišča. Prva izdaja iz konca 16. stol. (nadalje M[) vsebuje ob nemško-latinski geselski besedi na 344 straneh 8575 slovenskih besed ustreznic (Thesaurus Poly-glottus, Frankfurt 1603 pa 10445 slovenskih besed2), druga izdaja iz srede 18. stol. (nadalje M2) na 783 straneh pa 21188; torej kar 12613 slovenskih izrazov več. Vredno se je zamisliti, kaj vse je lahko razlog za tako spremenjeno številčno razmerje v korist slovenskega jezika.
Glede na navedena dejstva je nujno upoštevati več dejavnikov: raven slovaro-pisja v danem času, namene slovarjev oz. slovaropiscev, slovensko knjižno tradicijo, slovenski (deželni) jezikovni prostor ter čas nastanka M] in M2, nadalje razmah besedišča v dvestoletnem knjižnem razvoju, pa tudi dejstvo, da je bil sestavljavec Mj, protestant H. Megiser, po rodu Nemec, ki se je slovenskega jezika naučil, njegovo besedje spoznaval iz slovenskih protestantskih knjig, pa ga tudi sam zbiral v treh deželnih prostorih (Kranjska, Štajerska, Koroška3), predelovalec M2 pa izobražen jezuit, koroški Slovenec, ki je izhajal iz materinščine ter obvladal tudi sistemsko tvorbo besed. Tako je razumljivo, zakaj M! ob nemški iztočnici navaja
1	Glej uvod v preurejeno prvo izdajo Megiserjevega slovarja iz leta 1592: Annnelies Lägreid, H. Megiser, Slovenisch-deutsch-lateinisches Wörterbuch, Wiesbaden 1967.
2	J. Stabej, H. Megiser, Slovensko-latinsko-nemški slovar (preurejen Thesaurus Polyglottus, Frankfurt 1603), SAZU, Ljubljana, 1977, str. XXIII. Važna je Dukatova ugotovitev o uporabi slovarja Favsta Vrančiča, Dictionarium quinque nobilissarum Europae linguarum, Benetke, 1595, kot vira za hrvaško besedje.
3	O tem več v navedenem uvodu J . S t a b e j a .
predvsem enobesedne medjezikovne pomenske ustreznike, večbesedne nize, med-dialektalne slovenske (deželne) sopomenke pozna le v obsegu, znanem iz Dalmatinovega oz. Bohoričevega Registra v Bibliji in »slovarčka« v slovnici Arcticae Horulae (1584). M2 pa ob vsakem nemškem izrazu v geslu išče in zavestno oblikuje slovenske sopomenske nize. Gradi jih na različne načine: uveljavlja deželno razlikovalno besedje domačega in tujega izvora, tudi besedotvorne vzorce, upošteva tradicionalno knjižno besedje govornega in knjižnega izvora, ob besednem primanjkljaju se odloča za opis pomena, ki ob obstoječih izpeljankah dobiva tudi vlogo pomenske razlage nerazumljive tvorjenke ali tudi popačenke. Prav ta »tipologija« slovenskih sopomenskih nizov v M2 je predmet našega zanimanja. Spričo omejenega prostora bo tokrat le nakazana.4
Že A. Lägreidova in J. Stabej poudarjata, da je izdaja Megiserjevega Dictiona-riuma iz 1. 1744 povsem predelana. Predelavo je na pobudo in ob pomoči koroškega deželnega glavarja Johana Antona Goesa5 izvedel slovenski koroški rojak Anton Miklauz iz Železne Kaple (Eisenkappel) in nam tako na posreden način razkril tradicionalni slovenski koroški deželni jezik kot posebno staro, nadnarečno tvorbo, ki jo ob prisotnosti koroškega deželnega razlikovalnega bese-dja slutimo že v Registru Biblije (1584).6 Lägreidova pravi: »Die Verfasser der neuen Auflage geben dem Wörterbuch be w u s s t (podčrtala M. O.) das Milieu der einheimischer kärtnerisch-slowenischen Sprache und hoben dies auch mit Nach-druch hervor. Die neue, umgearbeitete und vermehrte Ausgabe des Dictionariums ist so zugleich auch das erste slowenische Wörterbuch, in dem ein bestimmter slovenischer Dialekt auffallend bevorzugt wird« (str. XVI.-XVII). V zvezi s tako izrečeno sodbo se nam zastavlja ključno vprašanje značaja slovenskega besedišča v slovarju. Ali M2 po svojem slovenskem besednem inventarju odraža le govorno besedje koroške dežele ali to stopnjo tako s svojimi starimi (16. stol.) in sodobnimi (18. stol.) knjižnimi novotvorbami bistveno presega? Do kakšne mere je v njem prisotno skupno slovensko besedišče? Kako ga prepoznamo in ločimo od »deželnega«? Že količina slovenskega besedja (naštetih je 21 188 izrazov) na prvi pogled ponuja sklep, da mora biti v predelanem slovarju prav knjižni delež bistveno prisoten, saj po dosedanjih inventarizacijah sodeč, narečni slovarji slovenskega jezika le ne dosegajo tako visokega števila gesel.7
4	Analiza gradiva se v pričujočem prispevku opira na prvo in drugo, predelano, izdajo Dictionari-uma (1592, 1744), ker je tako omogočena neposredna primerjava gesel. Iz nemške iztočnice je razvidna vzpodbuda za knjižno novotvorbo že v M,; pomnožena še z adaptiranim nemškim besedjem, tudi s kalki, izstopa zlasti v M2. Ta »pot« h knjižni tvorbi besedišča je v preurejenih slovarjih Lägreidove in Stabeja zabrisana, gre pa za važno ugotovitev o prisotnosti knjižnega besedišča.
5	Zdi se nujno poudariti razumevanje tedanjega deželnega glavarja za kultiviranje slovenskega deželnega (knjižnega) jezika. S tako odličnim natisnjenim slovarjem prav dvojezična koroška dežela prehiteva Kranjsko in Štajersko, kjer so gotovo tudi zaradi neugodnih gmotnih razmer rokopisni slovarji obležali v samostanskih knjižnicah (npr. Kastelčev - Vorančev, Hipolitov, Apostlov - in tudi Vodnikov!).
6	Prav koroški »delež« Registra je bil posebej izpostavljen v prispevku M. Orožen, Leksikalni doprinos Koroške k slovenskemu knjižnemu jeziku v 18. in 19. stoletju, Zbornik IX. seminarja za SJLK, Ljubljana, 1973, 45-58. Tudi v obredni terminologiji M2 je čutiti odmev časa Brižinskih spomenikov (npr. modlitua, kerjtenza, odpujtiki, appat, modlit; Gojpojnik - avgust, Kriejnik, prashnik Cr. roshenzvet - junij)
Očitno vzdrževanje kontinuitete M2 z arhaičnejšo besedno dediščino protestantskega obdobja po M), vrsta knjižnih izpeljank za imena dejanj za različne stvari s področja tvarne kulture in za abstraktne pojme ob istih in dodatnih nemških geslih, številne imenske in glagolske zveze v vlogi pomenskih razlag oz. skladenj-sko-besedotvornih podstav za možno novo tvorjenko, tudi frazeološke zveze ob še manjkajočem slovenskem izrazu M2 - vse to priča za obstoj zavestno gojenega knjižnega jezika, katerega besedišče je tako prožno, raznovrstno, da zlahka ponazori nemško geselsko besedo kot večpomensko. Bistvena razlika med M, in M2 je prav v zapolnitvi nemške geselske besede s slovenskimi besednimi ustrezniki. Mi ob nemški geselski besedi praviloma navaja en slovenski besedni ustreznik, redkeje dva ali niz narečno različnih izrazov (vključujoč panonsko besedišče), M2 pa obratno - predelovalec Miklavc razmišlja predvsem o pomenskem razponu nemške geselske besede; želi jo pomensko enakovredno izčrpati, zato tudi v oblikovno-besedotvornem in leksičnem pogledu oblikuje tako različne sopomenske nize. Sopomenski nizi M2 so vsestransko zanimivi; zgovorno kažejo na zavesten soobstoj skupnega, tradicionalno knjižnega, pa tudi sočasnega govornega in knjižnega besedja (diahroni razpon), kot tudi na prisotnost deželnega besedja slovenskega in nemškega izvora (npr. vigred, hrodi - rebra, zanietit, bratr, dro; en bart, loter, hica, junfrava, itd.). Ti slovenski sopomenski nizi nam ob nemškem geslu razkrivajo vsestransko zanimivo problematiko razvoja slovenskega in prilagojenega prevzetega besedišča (glasoslovno, oblikoslovno, besedotvorno in pomenoslovno) ter nas posredno obveščajo o celotni razvojni podobi slovenskega jezika v deželi Koroški. Tem bolj, ker M2 ob posameznih geslih upošteva in preverja tudi sobesedilno ustreznost besed slovenskega sopomenskega niza. Nemško geselsko besedo postavlja v tipično nemško sobesedilo, ki ga nato skladno s slovensko rabo pomenskih ustreznikov obravnavane geselske besede tudi prevede.8
Za besedišče M2 je v glasoslovno-oblikoslovnem pogledu značilna tista knjižna norma, ki jo kasneje zasledimo uzakonjeno v Gutsmanovi slovnici (Windische Sprachlehre, 1777). Na vsaki strani slovarja smo priče soočanja dveh delno različnih razvojnih struktur - starejše knjižne, osrednjeslovenske, in kot kaže, »mlajše«, razvojno »prehitevajoče« deželne, koroške. Predvsem na glasoslovno-oblikoslovni ravnini obstaja med njima več kot zaznavna »napetost«, ki je posledica zgodnjega različnega razvoja dolgega naglašenega (delno tudi kratkega naglaše-nega in nenaglašenega) vokalizma, tudi konzonantizma (12. do 14. stoletje), delno
7	Črnovrški slovar I. Tomi nca (SAZU, Ljubljana, 1964) presega 9000 gesel. Slovar beltinškega prekmurskega govora (F. in V . Novak, Pomurska založba, 1985) obsega 8000 gesel; v končni stopnji izdelave pa je Narečni slovar kostelskega govora J. G r e g o r i č a , ki bo še obsežnejši (približno 14 000 gesel). Glej S . Horvat, Jože Gregorič in njegov slovar kostelskega govora, JiS XXXIV (1988/89), št. 3, 73-75. Najobsežnejše je zasnovan »graški« Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten (uredniški odbor: S. Hafner, E. Prunč, L. Karničar, H. Pfand 1). Izšla že dva zvezka (A-B, Dunaj, 1982, in C-dn, Dunaj, 1987).
8	Prav ta nemško-slovenska sobesedila z izrabo sopomenskih nizov so kot slovaropisna novost posebej dragocena. Izvrstno razkrivajo govorno podobo slovenskega jezika v koroški deželi ter njegovo knjižno zgradbo, prepleteno z določenimi razlikovalnimi prvinami tradicionalnega knjižnega jezika. Zgled prepleta dveh različnih struktur tudi v besedišču.
oblikoslovja,9 pa tudi oblikovanja delno različnih besedotvorno-leksikalnih poime-novalnih sestavov v slovenskem jezikovnem prostoru.10
Tako se predvsem skupno slovensko govorno besedje M[ in M2 načeloma pojavlja v dveh glasoslovnih različicah - osrednjeknjižni in koroški. V sopomen-skem nizu se pogosteje na prvem mestu pojavlja beseda s koroško glasovno vrednostjo, tej sledi »kranjska«, pogosto posebej zaznamovana s krajšavo Car. (»hrvaško« občutena, panonska s krajšavo Cr.). Soočanje slovarskih gesel M) in M2 nam tako razkriva vrsto starejših in tudi mlajših koroških glasoslovnih pojavov (redkeje je izpričana delna in popolna redukcija nenaglašenih samoglasnikov, e-jevsko akanje, narečna palatalizacija velarov, feminizacija nevter (perete, vrate, jetre), pristojne so narečne oblikoslovne končnice, zlasti spremenjena razvrstitev izbirnih končnic pri posameznih sklonih, npr. (dnevi-dni, lasje-lasi itd.). Po »neustreznih« glasoslovnih odrazih je mogoče prepoznati »nedomače«, tradicionalno knjižno besedje kot nadomestilo za »deželni« besedni primanjkljaj ali tudi v deželnem prostoru udomačeno zgodnjo popačenko. - Ugotovljena dejstva ponazarjamo z ustreznim gradivom po posameznih problemskih sklopih, osredinjamo pa se tokrat predvsem na glasoslovno variantnost, ki izkazuje dokajšnjo regularnost.11
1. Dolgi jat: kranjsko knjižno e, ej - koroško ie/i (e):
М^	Kleinkind - majhinu deite; M2: Dieteze, mihono diete, Car. maihono deite.
Mi:	Blind - slep; M2: Sliep, slep, slepez.
M,:	Ding - rezh; M2: Riezh, rezh.
Mj:	Liebe - lubefan; M2: Lubiefen, Car. lubejan.
Mj:	Milch - mleku; M2: Mliku, Car. mleku.
M|i	Bauch - trébuh; M2: Tribuh, zrevo.
M,:	Neft - gnésdu; M2: gniesdu, Car. gnesdu.
Mi:	Fähl - kosha; M2: kosha, mieh.
Mi:	Saat - Sjanje; M2: Sietva, sjanje.
9	T. Logar, Pregled zgodovine slovenskega jezika, Informativni zbornik seminarja za SJLK, Ljubljana 1974, 103-113. O Gutsmanovi kritiki tradicionalnega koroškega knjižnega jezika prim. J. Toporišič.
10	Poimenovalne razlike v slovenskem besediščnem sestavu se nam razkrijejo zlasti v besedilih knjižnih različic 18. stoletja, so pa po izvoru starejše (alpska, panonska slovenščina). Ob prenovljeni kranjski (ob izločitvi tipično dolenjskih glasovno-oblikoslovnih prvin, tudi leksikalnih arhaizmov) izstopa koroška v Megiserjevem slovarju 1744, v delih Št. in M. Kiizmiča ter njunih naslednikih - panonska, vzhodnoslovenska. Ta odkritja so prinesle raziskave Razvoja slovenskega besedišča (raziskovalna naloga v sklopu jezikoslovja. Znanstveni inštitut FF), ki se jim nosilka M. Orožen že dlje časa sistematično posveča. Objavljeni rezultati: Razvojne smernice v besedišču Dalmatinovega in Japljevega prevoda Biblije (1584-1784-1791), Zbornik XX. seminarja za SJLK, Ljubljana 1984, 249-274; Vprašanja prekmurskega knjižnega jezika (ob osrednjeslovenskem in kajkavskem hrvaškem), JiS XXXI (1985/86), št. 6, 191-197; Narečni in kontaktni sinonimi v Dalmatinovem prevodu Biblije, zbornik razprav iz slovanskega jezikoslovja (T. Logarju ob sedemdesetletnici), SAZU, 1989, 213-231.
11	Vse glasoslovne podrobnosti žal niso izčrpane in podrobneje razložene, tembolj, ker je pisava izdaj dokaj neenotna, (zlasti sičnikov in šumnikov), potrebna natančne raziskave. Navidezni odstopi od pokrajinske razvojne faze dvoglasnikov ie > i in ue > u so razložljivi kot primeri postopne monoftongizacije, znani iz rožanščine; e za jat (npr. streha, met < imeti) je odraz razvoja starega, skrajšanega in nato podaljšanega akuta v koroški narečni skupini. Oblikoslovna razlikovalnost besedja tokrat ni posebej obravnavana, razvidna pa je iz ponazarjevalnega gradiva drugih vprašanj. - Nakazana tipologija besedišča M2 zahteva podrobne besedotvorne in pomenoslovne raziskave, ki bodo sledile.
M!.- Mainen - mejniti, shtimati, mneti; M2: Mienił, shtimat, meiniti, mneti. M,: Holtzhawen - derva Jekati; M2: Druve jekat, der ve ziept (!). M,: Bildhawer - Kir pilde dela; M2: Kiri pilde dila.
2.	Dolgi (ckf. etimološki) ó (kranjski knj. u) - kor. ue, u, o:
M]: Furt - brud. M2: Brued, brud; M i '. Marek - musg; M2: Mue fik, musg. Mj; Bruck - muft, mojt; M2: Muefl, mofl. M,: Lang - lug; M2: Lüh, lug. Mp Ganfs - gujs; M2: Gofs, gujs. M,: Schweifs - put; M2: Puet, Car. put, kri. M]: Gewalt - muzh; M2: Muzh, Jilla, gvauth. M/: Hiilf - pomüzh; M2: Pomuezh, perpomaganje. M,: Gott - Bug Cr. bog; M2: Bug, Cro. Bog.
3.	Izglasni nenaglašeni etimološki o (kranjsko knj. -u) - kor. -o, -u:
Mp	Armuth - vbushtvu; M2: Buftvo, fromaftuo.
M,:	Feintschafft - sovrashtvu; M2: sovraftvo.
Mi:	Baum - drevu; M2: Drevo.
Mp	Gewand - oblazhilu, guant; M2: Oblazhilo.
Mp	Korn - shitu; M2: Shitu.
M,:	Fewerzeug; - ognilu; M2: Ognilo, ognivo.
Mi;	Hammer - kladivu; M2: kladivo.
M,:	Kirsbaum - zhreshnovu drevu; M2: Zhesnovu drevu, zhesna.
M,:	Heilfam - jdravu; M2: Sdravo, sravo.
M,:	Dinn - tenku; M2: Tenek, tenko.
Mp	Hefftig - Jilnu, Jlu, Cro. krutu; M2: Silnu, slu, ramino, Cro. krutu.
Mi:	Hafpel - Spuelrad - Sukaunik; M2: Motovilo.
M,:	Gut - Blagu; M2: Blagu, bogaftvo.
4.	Dolgi polglasnik (kranjsko knj. a) - kor. e, a: (Kratek in nenaglašen polglasnik - e, i: desh/dish).
Mi: Dorf - vaJs; M2: Vefs, vafs.
Mp	Miefs - mah; M2: Meh, Car. mah.
Mp	Flachs - lan; M2: Predivo (-lo > џо; predilo), làn, len.
M,: Mangel- pomankanje; M2: Pomenkanje, Car. pomankanje.
M,: Hundftern - pajsja jvesda; M2: Pefja sviesda, Car. pajjia Juesda.
Mp Lugin - lashâ; M2: Lesha, lasha.
Mp Fuefspfad - ftesa; M2: Stesda, ftefa.
5.	Dolgi / (kranjsko knj. oUul) - kor. ou:
Mp Lang - dolg; M2: Doug, dolg.
M,: Gall - sholzh; M2: Shauz, sholz.
M,: Schepper - volna; M2: Vouna, Car. Volna.
M,: Schneck - polsh; M2: Poush, Car. polsh.
Mp Faitt - toljt, majtan; M2: Touft, majten, debeu.
Mp Wulff- vulk; M2: Vouk, poshreshna Jverina; Mp M2: vulzhiza.
M,: Zäher - Sélsa; M2: Soufe, jok, jokanie, klepetanje, płakanie.
M,: Geldfchuld - denarski dolg; M2: Douh na denarjeh, denarfki dolg.
Mp Anfüllen - napolniti; M2: Napounith, dapounith, Car. napolniti.
M,: Schlipfferig - puljezhe; M2: I'oufko, gladku, pulfezhe.
6.	Dolgi /-(kranjsko knj. er, ar) - kor. ur, er, ar (položajno pred w - u):
Mj". Feb - vérba; M2: Vurba, verba; M2: Vurh gore, vurh hishe. M2: Schwancken /das ijt an Schwindel leyden - Se v' glavi vurtil.
M2: Der menjch ijs braun /tragt auch ein braun Rock - Ta zhlovek ie arjav, nojji tudi en arjavo Jukno (nenaglašen).
M2: Mein liebe Mutter macht mir ein Eyer-Schmaltz - Lubesniva moja mali, ozvrite mi vel Storite mi eno zverzho.
M2: Heut ijt Finfternufs an der Sonnen /an den Mondjchein - Dons jonze merknuje, dons mijonz, vel luna merknuje.
Poleg nakazanih dokaj dosledno izpričanih pojavov (predvsem) naglašenega vokalizma naj opozorim še na dosledno, sistemsko obliko nedoločnika na -t/-č. Nedoločniški -ti/-či je knjižno-kranjski; v sopomenskem nizu se pojavlja kot »izposojenka«:
7.	Oblika nedoločnika na -t/-č:
Mi'. Biegen - nagniti, pokloniti, perpogniti; M2: Perpognit, perklonit, nagnit.
M]i Beflecken - vmajati, omadejhiti; M2: Omadeshvat, v'mafat.
Mi: Kennen - Snati; M2: Pofnat, fnat, vedet.
Mi: Klopffen - klukati; M2: Poterkat, terkat, klukat.
M,: Kummen - priti; M2: Prit, perbandrat.
Mi: Kriechen - lajiti, lejti; M2: Lafit, left, perziafit.
M,: Kotzen - bluvâti; M2: koslat, ziesh dajet, fe tergal, vun metat, pluvat.
M]: Schlaiffen - vlejzhi; M2: Vliezh, Car. vleizhi.
Mi: Schlinden - poshrejti, poshirati; M2: Poshrit, poshirat, Car. poshreiti. M,: ZerKnutfchen - Jtréti; M2: Stliezh, s'touzhi, Jtreti.
Za koroško deželno (in skupno slovensko besedje) je značilna tudi delna preobrazba (delna redukcija) nenaglašenih samoglasnikov, zlasti izpad polglas-nika. Vendar ne gre za sistemsko doslednost, pač pa za vzporedne pojave ob ohranjenem (knjižnem) vokalizmu, zato navajamo le posamične realizacije iz M2, zaznavne predvsem ob geslih z dvojezičnim sobesedilom. Ker ta slovenska besedila nastajajo spontano, brez zgleda v Mi, prav tu prihajajo najbolj do izraza razvojne smernice glasoslovja, oblikoslovja, besedotvorja in semantike, značilne za koroški slovenski deželni jezik. V ponazorilo nekaj tipičnih primerov, značilnih tudi za posamezna gesla M[, M2:
Mi: torek, M2: Tork, torek; Mt: Malin, M2: Mlin, malin; Mt: Palz, M2: pauz; M,: Svinéz, M2: S'vinz, s'vinez, Cro. Olov; M f. konez, M2: Konz, kraj; Mt: birizh, M2: Berzh, utavuz, Car. birizh; М^ ojjl, M2: O fou. Nadalje primeri iz M2: tovarsh, ofnutk, shrok, sholoz, anjauz (angele), gvauth, rabi, hizn, dnar, shen-tuat, grushovuz, farm, junz, norz, dons, itd.
Dokaj opazna je delna redukcija nenaglašenih samoglasnikov (i, u ter glagol-skih predpon ne-: na-, raz-lrez-: arz-, itd.): М^ junak, M2: јепак; М^ vun poiti, M2: Vun jeti; M(: lijsiza, M2: Leffiza; M^ sdaj, M2: sdei, jedai; М^ divje kure, M2: Deuja kura; M,: Jlamnik, M2: Slamnek, slamnik; M2: Shimehiushnek, M2: Pitounek. Posamični primeri: jeniza, sèkno, lopo (lepo), beinoeht (božič), v miro velpokojo (-u/-o, v daj. in mest. ed. m. in s.); niemo, brato; navernik, nazhiftoft, naframno shelie; fe arsvefelit, arskorazhit, arshlofit, arshloshanje (*razlože-nje, razlaga), arspushat, orsmozhit. - Občasni primeri švapanja (vate < late, zevo
< celo, padua < padła). Der Baum ijt ungefallen - To drevo je okuli padvo, vel to drevo fe je poderlo!) nakazujejo važno razliko med govorno in knjižno podobo jezika v koroški deželi. Vidno je, da se jih predelovalec M2 zavestno izogiblje. Ostali so v sobesedilu predvsem kot znak govorne norme.
H glasoslovni variantnosti skupnega besedišča pa so svoj delež prispevale tudi razlikovalne razvojne spremembe v območju konzonantizma. Gre za več vrst pojavov, ki pa se niso vsi uveljavili enako dosledno. Medtem ko je prehod končnega - ł > ulu v vseh znanih kategorijah (samostalnik, pridevnik, deležniška oblika m. spola na - /) kot tudi pred soglasnikom splošen, podobno tudi predhod sklopa šč > š, pa so primeri narečne palatalizacije velarov omejeni na posamezne besede (druji, anjouz, draje liete); prav tako prehod v > b pred sprednjimi (celo zadnjimi) vokali (sberina, zbietje - cvetje, veberca, beinocht, berbat - verbat) wuzhele, Car. zhibele; dokaj značilen je prehod vzglasnega in končnega g v h (hös-hla - gajila, hosha - gošča; rueh - rog, itd), večinoma vse te pojave zasledimo v slovenskem sobesedilu ob posameznih geslih.
1. -/ > u (v besedju domačega in tujega izvora):
M2; Meer-Salz/Stein-Salz - Morska fov, vogarjka fov (sol).
M,: AJchen - pepel; M2: Pepeu.
M,: Bad - kopi; M2: Kopeu.
M,: Ochs - vol; M2: Vou, Car. Vol.
Mj: Spital - shpital, M2: Shpitau.
M,: Hol - votel; M2: Votou, luknajt, Car. votel.
M,: Saur - kijsel; M2: Kiseu, Car. kijjel.
M,: Sackpfeff - meshniza; M2: Pishou na mieh, meshniza.
Mp Meldung - oglashenje; M2: Meudanje, oglashenje.
M,: Salb - shalba; M2: Shauba, shalba.
Mp Galg - galga; M2: gauge, galge.
Deležniške oblike m. spola zasledimo predvsem ob geslih, dopolnjenih z nemškim sobesedilom oz. slovenskim prevodom; nenaglašeni samoglasnik se po barvi prilagaja končnemu -l > u-ju in tvori z njim značilno skupino (npr. -il > ou ; з1 > ou ; -al > ou ; -rl > ru):
M2: Ich werde der Gutthat ingedenck Jeyn. - Icjt worn na to dobruto mislou, vel iejt ne worn na to dobruto fabou.
M2: Er hat Jich von denen Soldaten entlediget. - On /e je od sholnerjou skupou, vel rieshou.
M2: Da ich Jchlaffete / die weil hat er mich befohlen. - Ko Jam jeft Jpau, med tem je on mene
okradou.
M2: Heut ijt ein hitziger Tag. - Dons ie en topou vel hizn, vel vrozh dan.
M2: Bey dem Gejell-Priejter hab ich mein Beicht abgelegt. - Per kaplano Jörn jeJt mojo Jpoved dol poloshou.
M2: Ich habe Jeine Faljcheit entdeckt. - Jejt Jörn nigouo fausinjo, na den dau, vel povedou, odkriu.
M2: Die Brücken ijt zujamm gefallen. - Ta muejt fe je poderu. M2: Er hat geschworen. - On ie perfegou, on fe ie farulou. M2: Das Glajs ijt zerbrochen. - Glash fe je ubou.
M2: Den Vorabend dejs Heil. Bartholomei hab ich nicht gefajt. - Na bilo Juetiga Jerneja fe nifom poftou.
Er hat mir Jein Gut fail geholten
On je meni Jojo Huebo naprudei pojtavou.
Še nekaj primerov švapanja v sobesedilu:
M2: Diana hat ihr Jungfrajchaft verlohren / Sujana war ein keujche Ehefrau. - Dina ie Joi krienz sgubila, Sujana je bova ena pojtena shena.
M2: Den fertigen Winter hat es vil Schnee Lachnen geben. - To lainjko simo smo prezei puafsou vel plaffou jmöli.
M2: Was hat dir dije Nacht geträumt. - Kai fe je tebi dons to nozh finjavo.
Dokaj regularna odločitev za izmenjavo soglasniškega sklopa šč s š je značilna za gesla in slovensko sobesedilo. Disimilirani primeri že pri M[ kažejo na starost tega razvojnega pojava v gorenjski, koroški in štajerski narečni skupini (različni razvojni rezultati so obstajali že v 16. stol.).
M|! Weiber Mandel - shenski plash; M2: Shenski plaish, guant.
M,: Weidenbujch - verbishe; M2: Verbishe < "vrbišče (vrbovje, vrbje).
Mi: Unkraut - kokojl; M2: Kokoil, hdu shkodlivu shelishe.
Mi: Speicher - kashza; M2: Kasha, Car. kashzha.
Mi: Waif - Jorota; M2: Srota, fapushen otrok.
Mp Schrötter - rogazh: M2: Kleshar, rogazh.
M,: Gleijsnerey - hinaujzhina M2: Hinaushina.
M,: Kriegsman - vojszhak, sholner; M2: shounier, soldat, Car. sholnier, voiszhak. M,: Schmeltzen - s'pushzhati; M2: s'pushat, arspushat, prelijat.
V sobesedilu:
M2: Sie haben ihn mit glüenden Zangen gezwickt. - Niega Jo oni s resbielenemi klieshami shipali (kleščami ščipali).
M2: Er leydet in der Früh grojjen Schwindel. - Niemo Je natishe (na tešče) v'glavi verti, vel v glavi moti.
M2: Gwand-Biirjt. - Gvantna s hie t, metliza h'vantu.
M2: Getafte Seel - Kershana dusha (prim, e-jevskega akanja).
Vrsta obravnavanih razlikovalnih pojavov v območju vokalizma in konzonan-tizma mora biti že zelo stara. Uveljavitev o-ja za knjižni nenaglašeni izglasni etimološki o > u (16. stol.), prodor -/ > u v vseh ugotovljenih položajih, ou za prvotni zlogotvorni l, oblika nedoločnika na -tl-č - vse te in še druge skupne pojave zasledimo že v slovarčku Alasija da Sommaripa (Vocabolario italiano e schiavo, Videm 1607). Smer teh pojavov s koroškega deželnega prostora proti jugozahodu (Štivan pri Devinu) kaže na obstoj zelo stare knjižne različice, ki jo je knjižna norma 16. stoletja »preglasila« in na določen način »nevtralizirala«. Vrsta njenih značilnosti pa se je uveljavila v kranjskem knjižnem jeziku sredi 18. stoletja. Že samo besedišče M2 potrjuje zanimiv preplet dveh razvojno delno različnih struktur na vseh jezkikovnih ravninah. 12
12 Na ravni besedišča so opazne posebne »stične točke« koroške knjižne različice s knjižnim jezikom J. Japlja; kažejo se v izločanju dela besedišča, značilnega za knjižni jezik 16. stol. (npr. jutrinja, osobejnik, hlapčiček, kula, nej, nejmam, mej, ništer aku, uie/vre, iše itd.). Kaže, da je tudi za razvoj razlikovalnega besedišča značilna razmejitev glede na zgodnji razlikovalni razvoj dolgih naglašenih samoglasnikov (i, ę, ç, ö, 3 in [).
Na najznačilnejše »tipološke« glasoslovne razlike besedišča M2 je bilo opozorjeno zato, ker omogočajo prepoznavanje starega skupnega slovenskega govornega in knjižniga besednega inventarja in s tem določajo tudi specifično koroški govorni in knjižni besedni inventar; glasoslovne različice gotovo vplivajo na omenjeno visoko število slovenskega besednega inventarja. M2.
Vendar težišče Megiserjevega slovarja iz leta 1744 ni v glasoslovni variantnosti, ampak v postopkih oblikovanja sopomenskih nizov.13 Za pravilno razumevanje tako in ne drugače sestavljenega sopomenskega niza ob nemški geselski besedi je treba upoštevati vrstni red razvrstitve slovenskih ustreznikov. Le-ta razodeva avtorjev jezikovni nazor. Koroška raba se praviloma pojavlja na prvem mestu. Za to pričajo prav preureditve sopomenskih nizov Mlt ki so pogosto razširjeni še z »deželnimi« izrazi (npr. Mt: kelder, Cr. pivniza, kliet, konoba, M2: Kliet, keuder, kelder, Cro. piuniza, konoba; М^ vienaz, krona, kranzl, shapel, M2: Krienz, krona, kranzl, vienaz, shapel; Mj: Hetzen - drajtiti, nedrajtiti, M2: Nagovorit, podmarnuat, nashuntat, nadrashit, Car. nedraftiti, draftiti).
Praviloma se z nemško besedo v geslu sooča niz slovenskih sopomenk (od 2 do 6) časovno in krajevno (ter knjižno) različnega izvora; enobesedne ustreznice so redke (npr. Fal - padez; Eier - Jaize, Filum - Nit, Hass - Sovrajhtvu). Če v koroškem deželnem prostoru obstaja drugačna beseda kot v kranjščini, pride na prvo mesto (pogostnost rabe) domača (npr. Hausstür - Vrate, hishne duri, duri, Car. dauri; Meldung - Meudanje, oglashenje; Mj: Hinckend - hrom, shantau, M2: Krumpaft, krulou, shantou, hrom, hroma ft; М^ Histori - djanje, M2: Zhuda, hiftoria, djanje, perhodesh; M,: Frühling - fpumlad, mlad lejtu, M2: Vigred, jpumlad, mlad leitu; M,: Gart - vert, M2: Lokoushe, gartl, Car. vert; Mj: Fein
-	lep, M2: Liep, zheden lubesnju; M^ Ernft - resnoba, Cr. JerpuJt, M2: Riefnoft, rejnoba, Cro. Serpuft; M^ Ellend - reva, nuia, edinojt, M2: Riva, teshava, nuja, edinojt; M,: Eng - tejjan, M2: Vofek, tejjan, itd.).
Kot je že iz navedenih primerov razvidno, so v nizih prisotne tudi stare popačenke, pa tudi kalkirane zveze:
M,: Kolb - fakl, kolba, M2: Pazi, zepiz, hlod, kolba, robata paliza, Car. robatiza, falkl; M,: Karch
-	vus, M2: Vus, gare, zakerl; M,: Koch - kuhar, Cr. Sokazh, M2: Kuhar, Koh, Cro. Jokazh; M,: Kamyn - camin, M2: Dimnik, rauhfang; M,: Schreibung - pijanje, M2: Shribanje, famerkanje, Car. pifanje; M,: Leyten -pelâti, obrâzhati, M2: Vishat, vishovat, pelât, obrazhat; M,: Prachtig - prahtig, M2: Offerten, preufe'en prahtig; Mj: Hencker - rablin, hagar, rabi, trinog, M2: Kabl, henkar, freyman, rablin, hagar; M,: Fürnehmen - naprei vseti, M2: Naprei vfet, priedvfet, predfe vfet; M,: Tafch
-	tashka, M2: Tashka, toshel, harshat, doushak, shakl, ronzl; M,: Hungern - lazhan bit, M2: Lazhan bit, tazhen perhajat, po, jedi lushtat; M,: Geberen - roditi, M2: Rodit, povrizh, na sviet perpravit).
V posameznih geslih (imena poklicev, imena dejanj, abstraktnih pojmov) zasledimo vrsto besedotvornih izpeljank pri vseh besednih vrstah z nekaterimi tipičnimi »deželnimi« obrazili14:
13	Ob soočanju geselskih ustreznikov M! In M2 je naša pozornost usmerjena k razvojno-jezikovni vsebini vprašanj (oblikovno-pomenski podobi in preobrazbi besedja v sopomenskih nizih M2), ne toliko na samo leksikografsko metodo obdelave (tehnično ureditev) gesel, ki je prav tako sporočilna. V primerjavi z obdelavo besedja v M, je vidno napredovala.
14	Izdelati je treba opis besedotvorno-pomenskih kategorij vseh pregibnih besednih vrst; pri vseh je v primerjavi z besedjem M, viden napredek v tvorbi, ki je prvenstveno knjižna.
kushei, olei; Srotle, bifouz - bezeg; modlitua, shlushua; taftinja, kohinja; shlushaunik; premaga-vuz, premagar; britvar, kovalnik, dojiza itd.
Napredek v tvorbi izstopa zlasti ob soočanju gesel Mi in M2:
Mi'. Pfaff - far, M2: Mashnik, dohounik, far; M2: Gefell-Priefter - Kaplan podrushnik, odhudnik; M2: Nay-Nadel/Stöft-Nadel - shivauniza, kouterniza; M2: Saufferin - pyanzhinja; M2: Lands-Knecht zu Fufs / Lands-Knecht zu Pferd - Nogazh, koinnazh; M2: Teutsche Reuter / Hungarifche Reuter - Nemski raitery, vel konjnazhi, vogarfki jesdazhi; M2: Schindel-Nägel / Boden-Nägel / Schar-Nägel / Schuh-Nägel - Shintlerij, podnarij, shrornöglni,shebize. M2: Tauff-Sambftag - Kerftentza vel kerftenza, vel völka fobota; M2: Weib - Shena, zhloveckina; M2: Teublin - Golobizhi; Mt: Bäwrn
-	kmetiza, M2: Paurinja, Car. kmetiza; M,: Natherin - shiukinja, moshkra, M2: Shivilla, shiukinja, moshkra; M^ Magd - dekla, M2: Dekla, shlufauniza- M,: Lefterung - shentanje, M2: Shmagovanje, löstervanje, shentuvanje, kletva; M]: Reichthumb -bogaftvu, M2: Bogajtvu, premoshenje, famoshe-nje; M,: Dutten - sijek, M2: Sijek, zifei vimzhiz; M,: Nachtigal - nahtigal, M2: Nachtigal, Car. slovitzh, Car. М^ Majejtet - velizhajtvu, M2: Mogozhnoft, s'vetlueft, velizhaftvo.
Besedotvorno gradivo je neizčrpno, tvorjenke često vzpodbujene ob geselski besedi, do izraza pa prihajajo tudi govorni besedotvorni vzorci.
Zanimivi so tudi sopomenski nizi z razlago manj razumljivih besed, celo s frazeologemi:
M,: Holtzfchuh - Zokle; M2, Zokle, lesni zeuli.
M,: Hurnwirt - leno; M2: Leno. Kiri kurbe gor dershi.
Mj: Eyerklar, - belak; M2: Belak, to biele od jaiza.
M|! Eyerdotter - Zermlak ; M2: Zermeniak, to armene od jaiza.
M,: Fiir/prech - odvetnik, besednik; M2: Besednik, prosnik, odvetnik, kateri fa eniga drugiga govori vel proffi.
M,: Fait - debel perhajati ; M2: Toujt, debeu perhajat, masho redit.
Mi; Nater - gad, kazha od Jmija, M2: Krienzhefta kazha, kazha od smija, jara kazha;
M]: Nas weif s - nofazh, shpotliviz, M2: Spotliuz, nojazh, kir fi rad fpot diva;
M2: Fähig - kir lahku sapopade, ma eno doro glavo; M2: Es fchecht - gormi, grum bije, grum treska; M2: Es taget - Se déni, fe den diva, den gori gre, seria gor gre, beshi; M2: Ich hab mir vorgebildet - Mi je v'shin padlo; M2: Wilsgott - Aku Bug ozhe, zhe Bug da, aku je boshja vola, al Bogu dopade.
Opazno je zastopano zlasti ekspresivno narečno besedje, npr. koslat, zhiesh dajet, fe tergal, vun metat, pluvat, pa metaforični pomenski prenos (Shpotliuz
-	Nofazh!), okrepljena predponska tvorba glagolov (kratit, perkratit, okratit) in vidske razlike. V Mi in delno tudi v M2 je zaslediti gesla, ki so izražena le z govorno podstavo, tvorjenka je nastala šele kasneje. Tovrsten »besedni primanjkljaj« je značilen za nekatere glagole, samoglasnike, pa tudi prislove.15
M,: Folgen - Po navuki fturiti, folgati; M2: Sa enim drujem jeti, po nauko ftorit, bogat, folgat, po enem drujem ftorit.
M]: Kniipffen - vosle vefati, vkup vesati; M2: Voslat (tvorjenka že obstaja), na vofou vefat, v'kup ve fat, vosle vejati.
M|: Fiirdern - naprej pomagati; M2: Nap rei pomagat, perpomagat. Mi: Mifstrawen - nikar favupati; M2: Nikar saupat. M,: Müntzen - denarje kovati; M2: Denarje kovat.
15 Opisni pomen je pogosteje izpričan ob nemških geselskih zloženkah, za katere v slovenskem besedotvornem sestavu ni povsem ustreznih vzorcev. »Rešitev« se oblikuje postopoma - opis pomena, imenska ali glagolska fraza, ki postaja frazeologem, na tej podlagi pa je že možna izpeljanka po določenem besedotvornem vzorcu. Ob soočanju latinske, nemške in slovenske besede spoznavamo različne postopke besedne tvorbe. (Zanimivo vprašanje kontrastivnega besedotvorja.)
M, : New-machen - novu delati, ponoviti; M2: Ponovit, novo ftorit ali delat.
M] : Offenbaren - ozhitu fturiti, na fnanje dati; M2: Arsdenit, ozhitno ftorit, na fnanje dat, na den perpravit.
M,; Radbrechen - vkulu plejti; M2: Na kolu djat, na kolu vefat, Car. v kolu plefti. M| Rathsfragen - fvejta vprashati; M2: obrathuvat, obrath, barat.
M,: Scheichs fehen - krishom gledati, berliti; M2: Shiilgaftu gledat, krishom gledat, nahilje gledat Cro. berliti.
Vrsta nemških samostalniških zloženk je izražena bodisi samo z imensko zvezo, ali pa je že prisotna izpeljanka, ki se kasneje v knjižnem besedišču ni obdržala; obstaja seveda vrsta dobrih tvorjenk:
Mil Rebblat - tertin lift, vinske terte lyfl\ M2: Vinske terte lyft, tertin lyft, lyft od terte (tri možnosti).
Mp Ochfenftall - volouska shtala, volouski hleu; M2: Volouski hliu, volouska Jtàla, volounik. Mp Bleykugel - Jvinzhena kugla; M2: S'vinzhena kugla, kugla un s'vinza. Mp Bundsgenofs - eden kir je vsavesi; M2: Eden kir je v favefi, v punto. Mp Buchladen - shtazuna hbuquam, bukqariza; M2: Gbölb, ftazuna h'buquam, buquariza. Mp Comeetftern - lajjata Jvésda; M2: Lajjata JveJda.
M, : Freyherr- flabodni Go fpud, frayer; M2: Fraj gospud, fraijer, baron, slabodni gospud. Mp Weberftub - thalzhna hisha; M2: Hkauzhna hisha, al hisha ja hkainje.
Posebno zanimivo poglavje M2: so prislovi, glasoslovno in oblikovno zelo razčlenjeni, npr. M2: Dou, douta, dolun, podfe ; Riefen, farefnizhno, re-fnizhno, per refnizi, shiher; Posdu, posdnu, kefnu, itd. Načinovni prislovi še ne izkazujejo povsem ustaljene oblike prav zaradi pogostih kalkiranih gesel. Načinovni prislov geselske besede je npr. preveden z različnimi načinovnimi sklonskimi zvezami in celo pridevnikom. Izpostavljamo predvsem ta tip, ker je bil kasneje iz knjižnega jezika izločen.
Mp Letzlich - h'puflednimu, nakànzi; M2: h'slenimo, h'puflednimo, h'konzu, nakonzi. Mp Unwillig - nerad, snevoljo; M2: Nerad, fnevoljo, s'teshavo, nevoljen.
Mp Unwiffentlich - nevejdejozh; M2: Neveidejozh, nefaftopnu, neprevidnu, neparnemu, napek, okornu.
Mp Warlich - refnizhnu, temo je taku; M2: Refnizhnu, temo je taku, bres ufiga zuibla, faguishnu. Mp So offt - taku goftu; M2: Toliku krat, toliku bart, taku goftu.
Gesla s sobesedilom v nemščini in slovenščini so dodatek v M2. Bilo je že poudarjeno, kako zelo so sporočilna prav glede na razlikovalni (in mlajši?) glaso-slovno-oblikoslovni razvoj knjižne koroške jezikovne različice. Prav ta sobesedila jo dokazujejo. V njih je bogato zastopana tudi knjižna (in govorna) besedotvorna izpeljava vseh besednih vrst. Razkrivajo nam bogatost in primanjkljaj slovenskega besedišča, predvsem pa sopomensko zamenljivost različnih besed, tvorjenk oz. niza v istem sobesedilu, pa tudi »vezanost« določenih besed na določeno sobesedilo v slovenščini:
M2: Das Oshjen loch hab ich um drey Sibner erkauft. - To jigo, vel jarm Ja vole Jom jejt kupou Ja tri Jedmize.
M2: Von wegen der Metz bin ich zum Soldaten geben worden. - Sa, volo te kurbe, vel loterze, Jo me h'shounierjom dali.
M2: Schönes Wetter haben gern die Wäfcherin. - Liepo vreme majo rade te perize, vel perille. M2: Er lebt haydnifch. - On po aidousko shivi, vel on shivi kokar en aid.
M2: Schau was vor ein PoJJen er hat angefangen. - Vidish, vel gledai, vel polöi kai Ja eno hudobo je on pozheu.
M2: Er kotzet das Getranck / er kotzet das Blut. - On kosla, vel ziesdaje to pitje, on vûnmezhe, vel pluje to krij.
M2: Sambeln das Allmofen. - Petlat, buga jeme prof fit, po tem mihinem kruho jiti.
M2: Er kommt feiten zu uns. - On malo kedai h'nam pride: vel on po rietkem vel rietko h'nam pride.
M2: Deine Mutter gibt ein Hebamm ab. - Tvoja mati babi, vel tvoja mati babijo.
M2: Mache das heilige Kreutz. - Stori ta fueti krish, vel pokrishei fe.
M2: Er ijt kaum und kaum naher Haufs gekrochen. - On je kumei, no kumei h'dumo perziafou, vel perliefou.
M2: Sie haben Rauff-Haendel. - Oni fe tepejo, vel fe pipajo, vel fe koleju, vel fe bojujejo.
M2: Er hat ihm in Schlaff umgebracht. - On ga je vfpietji, vel v'fpanji okuli perneshou (oblikosl.
razl.).
M2: Frage ob Jich deme al/o befindet. - Pobarei, aku, fe, vel alife, vel zhe, fe temo, tako, fnaide.
Navedeno gradivo prvenstveno ponazarja zamenljivost, torej pravo sopomen-skost besed v slovenskem sinonimnem nizu. Opozoriti pa želimo še na drugi vidik, ko sopomenke v nizu sobesedilno niso zamenljive, pač pa »vezane« na pomenska polja besed, ki tvorijo bodisi imensko, bodisi glagolsko sintagmo:
M2: Schnaltzen mit Fingern / jchnaltzen mit der Peitchen. - S'perjti luskat, s'höshli (z gajžlo) pokat.
M2: Leftern einen Menfchen / leftern H. Gott. - človeka smagat vel / löftruat, boga preklinjat vel sbogam shentuat.
M2: Satter Mensch / fattes Pferd. - Nasilen vel sit zhlovek, nafuetran koin.
M2: Hinläjj'ig in Gebett / hinläj'fig in der Arbeit - Nemarn vshebranji, vtragliu modlilui, faulafl, vel vtragaften v. delu.
M2: Kefich vor die Hiinner/Kefich vor die Vögel - Kotiz fa kure, foglaush sa tize.
M2: Metzen ein Kalb I melzen ein Ochfen. - Klal, vel faklat, to, telle, pobit, tiga volu, vel vola.
M2: Er herzfchet: Sie herzfchet. - On gofpoduje, ona gospodini(l).
M2: Mildern den Menfchen / mildern die Straff. - Krotit, vel potalashit, tiga zhloveka, pomenshat, to, ftrafo.
M2: Am Pfahl hangen / am Pfahl flehen. - Na ftoku, vel ftebro vifel, na prangerjo flat. M2: Auf denen Fingern pfeiffen. - Na perfie shvishgat, shvisgat, kor, en, hoftnik. M2: Rafender Menfch / rafender Hund. - Arsjefan zhlovek, stekou pes. M2: Rennen zu Fufs / rennen zu Pferd. - Tezhi h'nogam, skonjam dirjal.
M2: Reif fen einen Strick / reif fen ein Haufs / reif fen einen Zaum. - Reflergat, ta ftrik, resdrit, to hisho, resdjat, ta, pleuet.
M2: Schändlicher Menfch / fchändliche Red. - Gerd zhlovek, nefpodobna beffeda. M2: Drifchel-Schwenckel Glocken-Schwenckel. - Na rozhniki zepiz, v'fvonu knöbl. M2: Strecken die Hand / flrecken das Tuch. - Stegnit to roko, napet to fokno.
Težko je v kratkem orisu zajeti tako zanimivo glasoslovno, oblikoslovno, besedotvorno in pomenoslovno problematiko Megiserjevega slovarja iz 1. 1744, ki na eni strani poskuša dvesto let staro besedišče (M^ ohraniti in tako vzdrževati stik s knjižno tradicijo, obenem pa uveljaviti tudi ta del besedišča, ki je v govorjeni besedi in knjigi zlasti v Koroški deželi nastajalo po 16. stol. Pa tudi tisti knjižni delež, ki ga je sam predelovalec Miklauz ustvaril ob nemških geslih. Sožitje arhaičnega in sodobnega, knjižno in govorno besedje slovenskega jezika mu je enakovredno, upošteva pa tudi vse tujejezično, kar se je v koroškem deželnem prostoru in deželnem jeziku udomačilo.
Premoč slovenskega besednega deleža v sopomenskih nizih je še velika, tvorba besed, uravnavana po ustaljenih knjižnih in govornih (lokalnejših) besedotvornih vzorcih, je v popolnem razmahu, dvojezične ustreznice-popačenke, delno tudi
pomensko ali stilsko »vezane«, v avtorju še ne vzbujajo purističnih nagnjenj. Njegova predstavitev besedišča nas prepričujejo o normativni izdelanosti, funkcij-sko-zvrstni izrazni moči in stilistični razgibanosti slovenske koroške knjižne različice v prvi polovici 18. stoletja.16
SUMMARY
The lexicon of any language, any literary language in particular, is subject to partial, short-term changes more so than its phonological and morphological systems. The changes are conditioned partly geographically, partly sociolinguistically, esp. in the areas of education, science, and culture. An important developmental factor is contact with the civilization and culture of a neighboring language. Hieronymus Megiser's Dictionarium quatuor linguarum (1592 - M,) and its amply enriched réédition (1744 - M2) involve a consideration of the German, Latin, and partly Italian and »Croatian« languages, namely of their (literary) lexicon.
The Slovene lexicon in M2, drawn from the literary as well as spoken language, exhibits phonological, morphological and word-formation characteristics not present in M,. A prominent feature of M2 is that it often gives two or more synonymous equivalents where M, has a single equivalent. The common Slovene word stock is augmented by regionalisms: phonological/morphological/derivational variants, loan translations, adapted borrowings, neologisms (the latter are above all thematically determinable: certain derivational and semantic categories, types of terminology). A lexicographic innovaton of M2 is a semantic verification of its series of synonyms by putting them into a context (a German-Slovene translation); the context illustrates the (in)congruence between, and the overlapping of, the semantic fields of the German headwords and their Slovene equivalents. At the same time, the series of synonyms reveal (the degree of) the presence of differential evolutive elements taken over from the spoken language.
The sizable vocabulary added to M, (which has 8575 equivalents) in M2 (which has 21,188) shows, beside the traditional literary lexis, an existence of a differentially developed lexical structure of the Carinthian Slovene literary variant at the beginning of the eighteenth century.
16 Prva zasnova pričujočega prispevka, ki vprašanja razlikovalnega besedišča M, in M2 šele načenja, je bila predstavljena na Slavističnem srečanju Univerz Ljubljana-Celovec (Slawistentagung, 28.-30. oktober 1987).