11 Prostor 1 mJm X 54 m/m гл uradne naglase «0 vül, za podano In reklame 1 aad 10 objav popust VpraSanjem glede lasemtov naj ae priloži oglase 40 vtn., — Prt naročila znamka za odgovor. slin *L I, prltlUao. — ŠL M. » celoletno naprej plačan . K 84*— celoletno . . polletno ........ 43*— polletno . . . 3 mesečno ....... 21*— 3 mesečno . . i 4 T*_ * m »• » • » »» * h . Novi naročniki naj poSljejo v prvič naročnino vredno Na samo pismena naročila brez poalatve denarje se ne K 95*50-- 26-. 9*- po nakaznici, ozirati. AL C, U Tolofee «tov. M. Posamezna Številka velja 40 viMric«, Važnost Ro Asa s stališča politične Manie.* Vojvodstvo Koroško je tvorilo do Jeseni leta 1918. eno od provincij v bivšem avstrijskem cesarstvu. Sever in zapad iste zemlje je obljuden z Nemci, Jugovstočni del pa s Slovenci. Slovenski narod se je odrekel Avstrije in vsake zveze z Nemci in tvori danes integralni del kraljestva Srbov. Hrvatov in Slovencev (SHS). Potrebno je utrditi mejo med obema etničnima elementoma na Koroškem, da bi obenem postala 1 politična meja države SHS v ovi deželi. Površina vojvodstva koroškega meri 10.328 kma in Šteje po oficijelnem ljudskem štetju od leta 1910. skupno 389.740 prebivalcev. Od teh sta dve-tretini nemški, a ostala tretina je slovenska (120JS10), kakor je to dognal profesor M. Potočnik po metodi objektivnega strokovnjaka. Slovenci zavzemajo 3253 kma celokupne vojvodine. torej eno tretino površine, kar raz-merno odgovarja številu slovenskih prebivalcev. O zgodovinski statistiki in pomikanju jezikovne meje od severa na jug, to je na škodo slovenskega življa, se bode govorilo v posebnem poglavju ovega spisa. Koroško ima v glavnem obliko pra-vokotnika, katerega dolge strani tvorijo na severu in jugu grebeni visokih planin: na severu kristalaste visoke Ture (Hohe Tauern. Grossglockner — Veliki Golek. 3796 m), a na Jugu Karnijske Alpe (Podnik). Karavanke (Stol 2239 m) in Savinjske Alpe (Grintavec 2559 m). Navzhodu teče meja med Koroškim in Štajerskim po s!ernenn Gorice ali v nemškem izgovoru Koralpe (2141 metrov), ki je sestavljena od kristala-stega kamenja. Na svojem zahodu se dotika vojvodstvo Koroško vzhodne meje Tirol a. Koroško ima v glavnem gorat značaj, samo se izmed poedinih planin v področju Južnih Apneniških Alp (Südliche Kalkalpen) razprostirajo rečne doline v zapadnovzhodni smeri. Negde se ove ozke doline razširjajo v kotline (Celovško polje) ali pa dajo mesta Jezerom (Vrbsko jezero — Wörthersee; Mflstatsko jezero — Mlllstät-Hersee; Blažko jezero — Faakersee).ki poletu privabijo zaradi svoje slikovitosti mnogo tuicev in turistov iz daleč. Letna kopališča (kurorti) Poreče (Pörtschach), Vrba (Velden), ki so še na slovenskem terenu, so poznana izven Koroškega pri tujcih. V jrlavnem je sever in zapad dežele, kjer živijo Nemd. gorat. dočim Je slovenski jugo-zapad nižii In obdarjen s polji Največie polje je Celovško polje, ki se proteže na zapad do Beljaka. V njem se Je oko* In leta 1600. p. Kr. izkristalizovala slo* Ovl članek le IzSel v pariški revi« »Revue des Balkans« №. 4 (mesec april 1919). venska država (Karantanija). na njem je stala prestolica skozi celi zgodnji srednji vek (Krnski grad) in tudi današnje glavno mesto Koroškega, Celovec. leži na tem polju. Tu je središče vsega kulturnega in političnega življenja vojvodine Koroške, a posebno še slovenskega jugovzhoda dežele. Koroške reke in potoki pritekajo razen malih izjem Dravi, ki njihovo vodo odvodi Črnemu morju. Razvodje med Adrijo in Pontom leži pri slovenski vasi Zabnice, 814 m iznad morske površine. Od tukaj se svet znižava proti italijanski meji (Pontabeli 571 m), kakor tudi v smeri k Beljaku (Villach 508 metrov). Koroško ni dežela poljedelstva, niti vinoreje, ker se tem« protivi njena plastika in njeno podnebje, temveč je v glavnem soosobna za živinorejo (pa-stirstvo). mlekarstvo, gozdarstvo ter zlasti rudarstvo. V geološkem pogledu se odlikujejo planine kristalastih meta-morfnih slojev, ki ležijo severno od Drave (Ture. Noriške Alpe. Svinška planina, Korica), po bogastvu mineralov. Posebno je treba naglasiti produkcijo železa, ki je bila poznana pri starih Rimljanih, kakor zaradi obilnosti. tako tudi zaradi dobre kavovosti. Rimski rudnik Candalicae je še danes pod imenom Hüttenberg najvažnejši kraj na Koroškem za toplenje železne rude. Na jugu Drave nahaja se svinec na več mestih: Plajberk. Možica, Rajbelj in v obilni meri. Po ozkih koridorih, ki ph tvori Drava in njeni pritoki, vezan je promet nemškega Hinterlanda tam do Mün-chena in Hamburga s Trstom in Istro in ostalimi jugoslovanskimi deželami. Pri zlivu reke Žile v Dravo, to je pri mestecu Beljaku (Villach). križajo se komunikacijske linije, koje vode na eni strani v Tirol in v Bavarsko, na drugi strani pak u južnome pravcu preko Pontetie v Furlanijo. preko Predila v Goriško i Istro, preko Podkorena pri izviru Save v Kranjsko, a po dolini Drave u jugovstočni smeri u jugosla-vensko Panonijo i na Balkanski polotok. Malo mestece Beljak na dotiku Jugoslov. (12 milij.) s silno nemško na-cijo (75 milijonov) nima lokalni po-lični značaj, kakor to mnogi mislijo. ampak bo od svetovno politične va ž n o s t i, koma bode pripadel Beljak, ki tvori s Celovcem in Trbižem strategični in ekonomski ključ, važen za Jugoslovane, da bi se lažje branili, pripraven za Nemce za ogrožanje in teroriziranje jugos!ovanske države. Odgovorni državniki na svetovni konferenci mini naj si dobro premislijo, komu prisodijo Beljak, ali državi malo-brojnih Jugoslovanov (SHS). ali pa Nemški Avstriji, koja se bo brez dvoma prej ali slej pridružila Veliki Nemški (Gross Deutschland). Beljak v rokah Nemcev znači sigurno germanizaci-jo Trsta in celokupnega slovenskega terena izmed onih dveh točk. a toie germaniza-cija poknežene grofije Goriške. V rolcah Italijanov ne bo namreč imel Trst nikake pozadinc, od katere bi mogel črpati svojo življensko silo, ker Italijanom samim (Benečija, istočasno LombarUija) bo beneška luka bližja in cencjša za njihov eksport in import, nego oddaljeni Trst in tako bo ostal Trst brez italijanskega in brez narodnega rezervoarja, iz kojega bi črpal svojo komercijalno silo. Tako ostanejo samo Nemci in Jugoslovani, da rešijo življenfe in obstanek Trsta. Jugoslovani ne bodo hoteli iz poznatih političnih razlogov, i tako bodo morali Italijani pustiti v Trst Nemce, koii bodo za v kratkem času mirnim potom popolno osvojili Adrijo in Balkanski polotok z a svojo ekonomsko domeno. Dolina Drave je staro razbojišče izmed Nemcev in Jugoslov. tam od kraja VI. po Kr. stoletja naprei. V Dolini gornje Drave so imeli Nemci običaj da zbirajo svoje vojne čete iz Bavarske in da tu prikupljeni in zedinjeni prodirajo čez Dravo k Tržaškemu zalivu ali pa na jugoslovanski Balkan. Beliak, ki leži na staroslovanskem terenu (še I. 1849 bilo je njegovo predmestje slovansko) mora iz navedenih vzrokov pripasti državi SHS. V tem slučaju, v rokah Jugoslovanov bo Beliak znaČil sigurno kontrolo nad gibanji in pod vzeti i Nemcev, pa bilo to vojaške ali komercijalne narave. Važnost Beljaka kot strateg, in ekonomsk. ključa je dobro izprevldel Napoleon I. in ga zato ni hotel v Schöbrunskem miru (1819) pustiti pri Avstriji, niti ga Je da! od njega tvor-jeni kraljevini Italiji, ampak ga Je priklonil Idriji koja je bila v etničrem pogledu jugoslovanska m se je razprostirala od Beljaka na jng do črnogorske meie. Mesta Gorica, Trst. Reka, Zadar, Spljet leže na Balkanskem polotoku in po principu Gladstonovem »Balkan Balkanskim narodima. morala bi iih konferencija Miru prisoditi kraljestvu Srbov. Hrvatov. In Slovencev. Ako to ne bo tako, ova mesta bodo prej aH slej po sili ptirode področena tam kamor spadajo. Pariz, 2. aprila 1919. Nlko Zupanič član delegacije kraljestva SHS. na mirovni konferenciji. Vladislav Fabian Mir narodov". f»' Pariz, 17. aprila 1919. Pred dvema dnevoma Je začela »četvorica« pretresati vprašanje Italijansko-jugoslovanskih meja. Torej so se vendar enkrat lotili te brez dvoma naikočljiveiše zadeve. Kaj so možje sklenili to boste gotovo telegrafskim potom že zdavnaj prej zvedeli, predno dospe moje pismo v Ljubljano. Vendar bo marsikoga zanimalo zvedeti. kako se »sklepa o usodi narodov« tu v Parizu. Ta četvorica se je zaprla v soba Tam se ti štirje kakor kakšni olimpijski bogovi posvetujejo, kaj bodo ukrenili z nami ubogimi Jugoslovani. Da bi k tem posvetovanjem povabili jugoslovansko delcgacijo ali vsaj enega delegata. to iim niti v glavo ne pade. Gospodje: Pašič, dr. Trumbić in dr. Zol-ger morajo lepo mirno čakati v hotehi »Beau site« v Rue de Presbourg, medtem ko oblastniki sveta vadljajo za Jugoslovansko kožo. Da ne bo pomote: to se imenuje samoodločba narodov. O Trstu in o Goriškem se sploh ne pogovarjajo, ker to je »izven debate,« gre se Ie za Reko in za Dalmacijo. Amerika ie menda »za nas« in baje tudi Anglija. No, pa to ste gotovo že zvedeli telegrafskim potom. Ti ljubi dvanaj strnili jonski jugoslovanski narod, tako vadljajo nad teboj štirje možje! Pripravljajo Ti mir, ki je nož v Tvoje srce, mir. ki Je začetek neizprosnega boja na življenje in smrt za pravico in poštenje. Zapadna Evropa je udarjena s slepoto; meščanska in kapitalistična Francija je pijana od zmage in misli, da ima že cel svet pod svojimi nogami. Samo da vidite, kako postopajo proti domačemu proletarija-tu, nekako tako kot da ]e z Nemd vred bil tepen v tej vojni tudi proletariat celega sveta. Na Francoskem danes besni skrajna reakcija. Vendar ta reakcija ne bo imela dolgega življenja, ker se ljudske množice čimdalje bolj energično gibljejo. Nesreča ie pač, da se mir sklepa baš v času, ko ima reakcija še toliko močL Pametni Francozje trepetajo za usodo svoje dežele radi norosti njenih vlastodrŽ-cev in s strahom čimdalje večje mase uvidevajo. da tiger Clčmenceaa vodi Francijo v prepad . . . Mir. ki se sklepa v Parizu. Je čisti mir krivice, nasilja, brezvestnostL Predvsem pa Je to mir neskočne slepote. Francoski vlastodržci Iščejo zaveznikov po celem svetu. Ali oni Jih ne iščejo za francoski narod, ki zasluži simpatije, temveč za francosko vladajočo kasto. Zato ni čudno, če so izbrali baš take komoanjone kot so Italijan Sonnino, Rumun Brati a nu itd. Glejte, koga protežirajo, pa boste videli, da Je to dražba, v katero nikar ne uvajati jugoslovanski narod. Mi lahko zahvalimo Boga in okoliščine, da ne sedimo za Isto mizo s temi izvoljenci. Ker ta »milost« bl se v prav kratkem času strahovito maščevala nad nami samimi . . . Ko so ti veliki duhovni sklenili tak >mir,« aH se bomo mi Jugoslovani uda-jali otožnim mislim? Ne in ne! Uvidimo raje. da je celo sreča za nas, da nas Antanta ni božala, ker bi nas to božanje lahko bilo hipnotiziralo hi vzbudilo v nas megalamonijo in reak-cijonarstvo, kakor pri drugih ljubljencih zapadnih oblastnikov, n. pr. pri Ru-muncih. Poljakih, tudi Cehih. Zahtevajmo pravico ln samo pravico, pravico zase kot narod, pravico tudi za vse druge narode. Dajmo pravico vsem članom in slojem svojega naroda in privoščimo Jo pripadnikom vseh drugih narodov. Dvajseto stoletje je napočilo v znaku evangelija, ki prihaja od Amerike, — kakor je prišel prvi evangelij pred dva tisoč leti... Učimo se iz domače zgodovine. Ko je prišlo na Slovensko krščanstvo, ga velik del naroda ni hotel sprejeti m moralo mu je biti vsiljeno Sele z ognjem in mečem. Pri tej operaciji smo zgubili ogromni del svojega nacijonal-nega teritorija. Nikar ne ponavljajmo sedaj, ko prihaja drugi evangelij, kal podobnega. Hodimo v spore dno s korakom časa. Ne JokaJmo se radi obnašanja mogotcev v Parizu. Bil Je Čas, ko je tudi Babilon bilo neizmerno mesto; danes še trava ne raste na pesku, lcl ga pokriva . . . 0 umetniški vzgoji naSega naroda. Misli in predlogi k preosnovi aatfk flat Fr» Sober-(Dalja.) Kakor razvijamo čut za foilbo in gojimo sluh, tako nam je gojiti Cat ва lepoto vpodnbljejoče umetnltte spretnosti e tei . da gojimo tisto organe, ld so delavni. ketf-r тк„ .«-> rpodaMJaje-fi umetnik: to jo гаииеб ob» la raket 2e zdavnaj ao spomali peaagogft te potrebo in že zdavnaj oo Jo utemeljevali umetniki, če ne pri nas, pa v Ameriki. Angliji, Franciii In Nemčiji- — Zlasti umetniki trdč, pa prigovarjajo jhn tndft učenjaki na univerzah r vsak* otrokaK, d» eelo izobr;ižfuTC nedoetajs sti pravilnega «г^Аавј*. Ni trditve kar na hip rÄztuüna'Utl-kdo je ne verjamei^83* niti ne ve, nima- Saj tudi slepec ne pogrela lepote barv, če jih ni nikdar videl« ToMro pa bi bilo to resnico dokazati na stotini zgledov, — prav drastičnih zgledov— Zlasti se to kaže pri risanja, kak» nedostatno razvit je vid- — Učenec ne vidi, kako teče črta, ne vidi oblike, ae sence, ne barve- Sele ko ga učitelj opozori zaznava to, mimo česar je pre} fiel--Takih nedostatkov odkrije ski ponk na stotine- — Pa tati v vndnem življenju i™«™» obilo ta epadajočih zgledov* Vsaki dan po večkrat gledat na svojo uro. Pa če te plešam, kako je pisana Številka Mri, no-piči jo! — v večini slučajev n» bo* tega znal, ker nisi opazoval zavedaš! —, Učenec, ki je imel učitelja leto dni, o» ne ve, spomniti, kake brki ima; če ga hipoma nepripravljenega pračaft, H jih ne bo znal popisati- Otrok narlfte hiU okna na streho, če tudi bi mu bilo bak LISTEK. Albert «6: nekoliko e laii narodni ooii. (Dalle.) S tem sem opisal najvažnejše tipe ženske in moške slovenske narodne noše. Jih je pa več. saj ЈШ je v »Car-niotiji« iz leta 1844. opisanih dvanajst samo is Kranjskega. Ker utegnejo marsikoga zanimati hidi starejši opisi slovenskih narodnih noš, hočem tu nekatere navesti. Pri nošah štajerskih Slovenk sem že omenil, da le £e leta 1227. opisal narodno nošo Lichtenstein. V knjigi »Goriška in Gradišča nsk a« pa piše S. Rutar na strani 67„ da nam je srednjeveško kmetsko nošo opisal Francesco dš Toppo o priložnosti slovesnega shoda patn-jarha Bertranda v AkvUeJo (28. oktobra 1334). Tam ataroo: _ »Prihajali so prebivalci tz kraških gora s temnimi kapami. « rdečinr čopom, obšitimi s koŽuhoviiK> ali vWrO-vino. Nosil) so sive jopiče ln kratke hlače, Id so mahUale brez gumbov pod k£ lenom. in Izpod njih so se kazale rdeče ali pa višnjeve dolge nogavice. Nekateri so nosili tudi visoke, debele in podkovane škornje, ter držali v rokah aH pa na ramo naslonjeno debelo gorja-ča Prišle ав Ш U m na oni strani Goriškega, in so nosile na glavi belo strnjeno ruto. ki je visela po hrbtu doli. ter