Uililft
plačana ¥ gofovfvC
L. V., St. 28 („Jutro" XII., 158 a)

Ljubljana, ponedeljek 13* julija I93I
proo
y
Cena 2 Dir
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon it 8122. 8123, 3124 8125, 8126.
fnseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova aL — TeL 8492 is 24».
Podružnica Maribor: Aleksandrova eesta St 18 — Telefon St 2456.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St * — Telefon St 190.
Podn«znM>? Jesenice: pri kolodvor« it. i<)0.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42.
Podružnica Trbovlje: t MS dr. Bausa-
gartnerja.
Ponedeljska Izdaja
Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se I posebej in velja po pošti preje-L mana 4 Din, po raznašaieih do-I stavljena 5 Din mesečne.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefos št 3122, 3123, 3124, 8125 in 3128. Maribor: Aleksandrova eesta 13. Te*
lefoo St 2440 (ponora 2662). Celje: Kocenova uL 3. Telefon it. 190
BKeaBancsaoamsaM
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pe tarifa.
ŠTUKELJ JE DO
V PARIZU NA PRVEM MESTU
Pričetek velikih telovadnih manifestacij v Parizu — Prisrčen sprejem jugoslovenskih Sokolov — Sprejem pri predsedniku republike - Krasen uspeh našega Sokola v prvem delu svetovnih
tekem
Pariz, 12. julija, d. Včeraj so se začele mednarodne tekme za svetovno prvenstvo v telovadbi. To pot tekmujejo posamezniki in ne vrste, kakor običajno. Zato je borba tem boli napeta in ostra. Dosedaj vodi v tekmah ju-goslo venski Sokol Leon Štukelj, ki je od vseh tekmovalcev dosegel največ točk, namreč 115. Za njim se vrste Če-hoslovak s 113, Finec s 112, Švicar s 111 in Italijan s 107 točkami. Tekme se še nadaljujejo in se lahko vrstiti red še bistveno spremeni. Zlasti se nadejajo Francozi, ki so doslej odrezali zelo slabo, da se bodo plasirali mnogo bolje. Tudi Čehi računajo z gotovostjo, da bodo lahko zasedli prvo mesto. Vendar so tudi jugoslovenski tekmovalci v iz-borni formi. Potek tekem vzbuja v javnosti tako veliko pozornost, kakor doslej še nobene mednarodne telovadne tekme.
Pariz, 12. julija, "d. Danes so se pričele v Parizu velike gimnastične svečanosti ob priliki 501etnic2 obstoja Mednarodne telovadne unije. Na svečanosti je prispela nepregledna množica telovadcev iz Francije, Belgije hi Lukserniburgu, prišle pa so tudi močne delegacije drugih narodov, katerih telovadne organizacije so včlanjene v Mednarodni telovadni uniji. Med drugimi je v pretekli noči prispelo nad 500 jugoslovenskih Sokolov, ki so se vozili s posebnim vlakom in ki jih vodi drugi
podstarosta Sokola kraljevine Jugoslavije br. Paimkovič. Pod njegovim vodstvom je danes daputacija jugoslovenskih Sokolov položila na grob francoskega neznanega junaka prekrasen venec. Ta čin pietete do herojske Fran-
cije S2 je razvil v prisročino manifestacijo francosko-j ugoslo vensk e ga bratstva. Prisostvovali so mu tudi zastopniki francoskih telovadcev, raznih francoskih kulturnih organizacij ter kot zastopnika vlade popularni vojskovodja in invalid iz svetovne vojne Gourrand
ter državni podtajnik Moreau. Po manifestaciji so bili kot predstavniki ju-goslovenskega Sokola podstarosta Paunkovič, savezni načelnik Bajželj in član sa vezne uprave Smertnik sprejeti v avdijenci pri predsedniku francoske republike Doumerju.
Pariški tisk pozdravlja v posebnih člankih na iskren način jugoslovenske Sokole in poudanja, da sta med njimi tudi dva svetovna prvaka. »Pariš nridi« omenja, da je Sokol najmočnejša organizacija Jugoslavije in da mu stoji kot starešina na čelu prestolonaslednik Peter, čegar slika v sokolskem kroju je razširjena in popularna po vsej državi. Tudi »Ere Nouvelle« naglasa veliko vlogo, ki jo je igral Sokol v jugo-slovenskem narodu pred m po ujedi-njenju in ki jo zlasti igra sedaj pri preporodu naroda. Tudi pariška javnost je sprejela jugoslovenske Sokole iskreno in prisrčno. Pripravljalna dela za njihov sprejem je vodilo uradništvo našega pariškega poslaništva skupno s člani pariške jugoslovenske kolonije.
Danes popoldne se je vršil na ogromnem pariškem aerodromu prvi javni nastop. Mimo predsednika republike Doumerja so med drugimi defilira-li tudi jugoslovenski Sokoli in Sokoli-ce, ki so s svojim discipliniranim in bravuroznim nastopom zadivili vso ogromno množico gledalcev in želi nepopisne aplavze ,
o«
Svečano odkritje sporni nske plošče na rojstni
hiši kralja Aleksandra
Ob ogromni udeležbi naroda se je svečanost razvite v spontano narodno manifestacijo ljubezni in zvstobe do kralja
Cetinje, 12. julija.. AA. Danes je bila na svečan način odkrita spominska plošča na hiši, v kateri se je rodil Nj. Vel. kralj Aleksander. Svečanosti je prisostvovalo na tisoče ljudstva iz vse banovine ter številni Sokoli, ki so imeli zlet na Cetinju. Ob 9. dopoldne je korakala povorka Sokolov po * zastavami okrašenih ulicah.
Povorka se je ustavila pred komando divizije, kjer je Sokole pozdravil zastopnik Nj. Vel. kralja general Maksimovič. General Maksimovič je med drugim dejal; da mu je čast, da more pozdraviti hrabre Sokole, ki predstavljajo fizično moč, ki jo bodo dali na klic kralja na razpolago kralju in domovini.
Pred domom »Slobode« se je povorka ponovno ustavila. Na balkonu je bil ban zet-ske banovine Uroš Krulj z višjimi uradniki Po navdušenih ovacijah kralju in Jugoslaviji je pozdravil bana starešina Sokola .iz Kotora, prof. Martič. Ban je v svojem odgovoru dejal, da je srečen, da so prišli Sokoli na Cetinje in ravno današnji dan izbrali za zlet. Plemenita in zdrava je ideja vzgajati telesno in moralno moč, kakor to rteia Sokol. Konec banovega govora so množice pozdravile s ponovnimi navdušenimi manifestacijami kralju in domovini.
Povorka je nato krenila proti domu, kjer se je vršila svečanost odkritja plošče. Na velikem trgu kralja Aleksandra je bila zbrana velika množica ljudstva, med njimi mnogo kmetov v lepih narodnih nošah. Pred samim domom je bik) zbrano duhovni štvo, sokolstvo in vojska, med njo četa mornarice. Videti je bilo mnogo društvenih zastav. Ob 11.30 je dospel ban, malo nato pa zastopnik Nj. Vel. kralja general Maksimovič. Predsednik občine Miloševič je v lepem govoru izrazil radost Cetinja in zet-ske banovine o priliki današnje slavnosti. Zaprosil je bana g. Uroša Krulja, da odkrije p lOŠČO.
Ban je imel nato govor, v katerem je dejal, da z velikim veseljem odkriva spominsko ploščo na hiši, v kateri je zagledal luč sveta naš ljubljeni kralj in vladar. Zahvalil se je občini, da je priredila ob tej priliki tako lepo slavje. Srečna usoda je dovedla blagopokojnega kralja Petra Osvobodilca,
prvega kralja ujedinitelja Srbov, Hrvatov in Slovencev, pred 48 leti kot kneza Kara-gjorgja na Cetinje, kjer si je v tem orlo-vem gnezdu ustvaril svoj dom. Iz srečnega zakona s kneginjo Zorko je zagledal v tem domu luč sveta naš slavni kralj, odrejen po Bogu za tako veliko delo, ki ga je izvršil v vojni in miru. V toku vsega svojega življenja mu je bil glavni cilj dobrobit ljudstva, s čimer si je pridobil ljubezen in spoštovanje naroda. V tem malem domu se je rodil ta veliki kralj, v katerem sta se združili dve vladarski hiši in M je z neumornim delom ustvaril za vedno ujedinjeno kraljevino Jugoslavijo.
Ban je nato odkril spominsko ploščo z besedami: »Nai živi Ni. Vel. kralj Aleksander Karagjorgievič in Njegov vzvišen vladarski dom!« Navzoči Sokoli in množice so priredile ponovne veličastne manifestacije ljubezni, zvestobe in vdanosti do Ni. Vel. kralja. Z navdušenjem je bila nato sprejeta brzojavka Ni, VeL kralju, ki io ie prečital ban. Brzojavka se glasi:
O priliki današnje svečanosti odkritla spominske plošče na zgradbi doma. v katerem je Vaše Veličanstvo zagledalo luč sveta, v prisotnosti 2000 Sokolov na zletu in vsega cetinjskega meščanstva hitim, da izrazim z največjim navdušenjem zvestobo in vdanost ter najtoplejše žeHe za dolgo življenje in zdravje Vaše in Vašega slavnega doma na srečo in na ponos naroda in države. Cetinie ie srečno, da more biti mesto rojstva Vašega Veličanstva in srečni so meščana, da Vas morejo šteti za svojega prvega meščana.
Nato je metrooolit Gavrilov v nrlsotno-sti številnih svečenikov izvršil posvetitev plošče.
V oficirskem domu je bila nato zakuska. Ob 20. ie ban zetske banovine Uroš Kruli priredil banket v Grandhotelu. Sokoli na so priredili veliko sokolsko akademijo. Istočasno ie občina organizirala veliko razsvetljavo. tako da so odsevale gore v svetlem siju do Jadranskega morja m do vseh krajev Črne gore. Po vsem Cetinia *e bila prava ljudska veselica, kjer so gusiarji peii narodne pesmi in prebivalci plesali narodne plese.
Svečana otvoritev bakarske proge
Ob navzočnosti prometnega ministra in velike množice je bita nova proga izročena javnemu prometu
RoVar 17 ti iH i a £_ Danes je bila z nike zgarbeške direkci je in mnoge druge. Bakar, 12. julija. c. i>anes J	Qb 9.35 je prispel vlak na kolodvor Ba,
kanpostaja. Tu je goste pozdravil zagtop« nik Bakra župan Čamjiuga, kateremu se je zahvalil ministre Radavojevič, nafkar ^ je sledila slovesna otvoritev železnice. Kras tek govor je imel še tamošnji rojak bivši savski ban ŠiAovič. Ob vsej železnici od postaje do luke je stafl gost špalir prebi* valetva, ki je z navdušenjem pozdravljalo prvi vlak na novi progi. Na kolodvoru Sv. Basbara Koetrena je bila posebno svečam manifestacija domačinov s Sokola, šotteko
velikimi slovesnostmi otvorjena nova ze» lezniška proga Bakar^oetaja—Bakar*luka, ki nima važnosti samo za bhan]e brate, temveč za vso državo,	-s ^
sestavljen iz salonskih vagonov m ves okrašen, je odpifaal davi ob poi ™ greba ter popelijafl seboj na otvoritev nove ■nroge mnogoštevilne odlične osetoe, med njimi ministra za promet inž. Radivojeva* ča, pomočnika Senjanovira, generalnega direktorja državnih železnic sreplowc^za-gretbškega pocEbana dc.
deco in velikim sJavHokcm z napisom »Sretao bilo«. Na postaji Bakar ^pristani« šče pa se je zbral ves Bakar. Našo mornarico je zastopal komtreadmiral Bučar, z vi« šjiimi oficirji. Minister Radivorjevič je v svojem otvoritvenem govoru poudarjal zla« sti težkoče, ki obstojao danes ne samo v naši državi, ampak povsod na svetu 2 ozirom na železnici promet, ki ima močnega konkurenta v motornih vozilih. Tem večje važnosti je za nas nova železniška proga, ki značd novo zveizo z JadTanom. Ob 11. se je vršila svečana seja mestnega zastopstva, s katere je bila odposlana Nj. Vel. kralju udanostna brzojavka. Bakar še ni imel toliko gostov jn tako lepega dne že od L 1922., ko s® bila tam koncentrirana vsa jugoslovenska oblasitva, ker je bil takrat Sušak še okopiran.
Zeppelinov polet po Avstriji
Dunaj, 12. julija. AA. Davi ob 8.30 se je ob burnem pozdravljanju sfcotisočev gledalcev spustil na letališču v Aspernu »Grof Zeppelin«. Dr. Eckenerja je pozdravil zvezni predsednik Miklas, kancelar Buresch, minister za trgovino Heinl ter predsednik oi2« čine Seitz. Ob 9.30 je krenil »ZeppeMn« iz Asperaa na krožni polet po Avstriji Leta se med drugim udeležijo zvezni kancelar, minister za notranje zadeve in minister za trgovino.
Novo razburjenje v fašističnem tabora
Rim, 12. julija d. Izjav® papeža, ki jih je podal pred češkoslovaškimi romarji o položaja Katoliške akcije v Italiji, so izzvale ▼ fašističnih krogih novo še hujše ogorčenje. Fašistični tisk ostro napada Vatikan, ter mu predbaciva, da je zopet kršil mednarodne »bičaje, ko se je obrnil na inozem-ee v zadevi, ki je popolnoma internega značaja. Zlasti pa zamerjajo papeža poziv na češke romarje, naj molijo za skorajšnjo ir-premembo režima ▼ Italiji.
Tatvina dragocenih slik
Berlin. 12. julija g. V Frankfurtu so v viK nekega ravnatelja odnesli vlomilci dve dragoceni sliki, med njimi eno Van Dyckovo, ki je vredna 250.000 mark. Za izsleditev je razpisana nagrada 48.000 mark.
Izredno svečana proslava francoskega narodnega praznika
Pariz. 12. julija g. Francija bo slavila od danes do torka svoj narodni praznik. Vsa poslopja so v zastavah. Trgovine bodo Irl dni zaprte- Dne 14. t. m. ne bodo izšE niti listi, kar je za Pariz velika redkost, ker izhajajo tudi ob nedeljah zvečer številni dnevniki.
Nemiri na berfinsfci univerzi
Berlin, 12. julija. AA. Na berlinski nwi-verzi je prišlo včeraj do spopada med komunističnimi in nacionalističnimi študenti. Nacionalisti so izzvali komuniste. Rektor sam je prišel v avlo Jn hotel pomiriti študente. Ko mu to nd uspelo, je pozval na univerzo policijo. Rektor je za nekoliko časa zaprl univerzo.
Francoski polet okoli sveta
Pariz, 12. juMja. AA. Francoska letalca Doret in Leibrix »ta krenila te Le Bourgeta k poletu proti Tofciju. Postaviti hočeta nov rekord r letu v daljino ter prelete« zemeljsko oblo ▼ štirih etapah, ^	,
Zagonetne konference
Stimsona v Rimtt
Nenadoma je spremenil svoj načrt In mes?o v Pariz je odpotoval z Grandijem v Nettuno, danes pa bo imel konferenco z nemškim, francoskim in angleškim poslanikom
Rim, 12. julija, d. Največje iznena-denje vseh političnih in diplomatskih krogov je izzvalo dejstvo, da je ameriški zunanji minister Stimson, ki je prvotno nameraval snoči odpotovati v Pariz, v zadnjem trenotku spremenil svoj potovalni načrt in odgodil svoj odhod do torka. Iz Rima je odpotoval v Nettuno ob Tirenskem morju. Še večjo pozornost je vzbudilo dejstvo, da sta ga spremljala tjakaj ameriški poslanik v Rimu in italijanski zunanH minister Grandl. Razen tega Je Stimson, ki je doslej ob vsaki priliki naglašal, da je njegovo potovanje po Evropi docela zasebnega značaja, povabil nemškega, angleškega in francoskega poslanika v Rimu za ponedeljek popoldne na sestanek v ameriško poslaništvo. Iz povabi-
la ni razvidno, ali se namerava sestati z vsakim povabljenih poslanikov posebej, aH pa namerava konferirati z vsemi skupno. To povabilo je izzvalo v diplomatskih in političnih krogih največjo senzacijo.
V Nettunu bo stanoval Stimson v palači, v kateri so se odigrali že važni politični dogodki. Med drugimi so bil t v tej palači podpisane tudi zname net-tunske konvencije. Palača je last italijanskega industrijca Fassinia in je tu nastanjen vselej tudi Mussolini, kadar se pride kopat v Nettuno. Z odgoditvijo potovanja Stimsona v Pariz je tudi odpadel nameravani sestanek z ameriškim finančnim ministrom Mellonom v Nizzd.
Prepoved komunistične
stranke v Bolgariji
Zaradi širjenja komunistične stavke in vedno večjih nemirov je vlada zabranila vse delovanje komunistične stranke in bo najbrže razveljavila tudi komunistične
poslanske mandate
S o f i j a ,12. julija, d. Včerai se Je vršila dolgotrajna seja ministrskega sveta, na kateri se je vlada bavila s komunističnim rovarjenjem v Bolgariji. Stavkovni pokret, ki so ga organizirali komunisti, se Je začel širiti tudi na prestolnico samo. Ker se po)avlj&> vedno večji neredi hi nemiri hi je Javna varnost čim dalje bolj v nevarnosti, je vlada po dolgotrajnem posvetovanju sklenila, da podvzame energične korake proti komunistom. Pred vsem je bila odrejena zapora komunističnih delav-
skih klubov In lokalov komunistične stranke. Nadalje je bila izdana generalna prepoved vseh zborovanj, shodov in sestankov komunistične stranke in odrejeno kazensko zasledovanje voditeljev stavke. Notranji minister je novinarjem izjavil, da so komunistična poslanci že s svojim postopanjem v parlamentu doigrali svojo vlogo. To izjavo notarnjega ministra tolmačijo tako, da je vlada že sklenila razveljavljen je komunističnih poslanskih mandatov.
Nemfija pred bankrotom?
Finančna kriza je dosegla vrhunec — Vlada ima neprestano seje — Popolna negotovost
Berlin, 12. iulija. d. Po konferenci z dft Luthrom je kancelar Briining sklical sejo vlade. Seja je trajala skoro 12 ur. Pričela se je kmalu po tretji uri popoldne ter je trajala do treh zjutraj, Na seji se je razpravljalo o gospodarskem in finančnem položaju v Nemčiji. Kakor se zatrjuje, je bila seja zelo viharna, ker v vladi ni soglasja glede ukrepov za preprečitev katastrofe. Na seji je bil naposled redigiran nov proglas na narod, ki bo objavljen najbrže še le jutri. iVlinistri so bili po sen zelo re-izcrvirani in so odklonili novinarjem vsako izjavo.
Danes dopoldne se Je seja vlade nadaljevala v navzočnosti guvernerja Državne banke dr. Luthra. Konferenca je trajala tri ure. Takoj nato se je ponovno sestal ministrski svet Zatrjujejo, da razpravlja o nujnih ukrepih v zvezi s finančno krizo. Seja ob url, ko to poročamo, še traje.
Istočasno se je sestal pod predsedstvom dr. Luthra upravni odbor državne banke. Tudi ta seja še traja.
V političnih in gospodarskih krogih vlada največja nervoznost in vse nestrpno pričakuje sklepov vlade. Resnost položaja dokazuje splošno prepričanje, da bo morala Nemčija napovedati banfkrcnt, če do ponedeljka zvečer ne dolbi potrebnih kreditov in posojil, za katere je prosil dr. Luiher v Parizu in Londonu.
Nemški apel na Ameriko.
Berlin, 12. juhja. AA. Uradni krogi trdijo, da Je finančna katastrofa
Nemčije neizbežna, če se r/j najde vsaj začasna rešitev do pondeljka. Dve veliki banki toliko da nista ustavili svojih plačil. Nemška vlada je zaprosila ameriško za čimprejšnje definitiv-ne ukrepe v smislu Hoovrovega načrta. Nemška vlada upa, da bo Amerika ta apel sprejela.
Berfin. 12. julija, d. V vseh nemških krogih vlada zaradi neuspeha dr. Luthra pri pogajanjih za nove kredite in posojila Nemčiji veliko razburjenje. Tudi na mero-dajnih mestih so zelo v skrbeh. Iz dobro poučenih krogov se doznava. da presojajo tudi v vladnih krogih situacijo oo neuspehu dr. Luthra za skrajno resno, dasiravno še niso izgubili vsega upanja, da se bo dalo najti izhod. Ponovno se povdaria. da nemška vlada v nobenem primeru ne more pristati na politične zahteve, ki se staviio za dosego kredita, ter da bo dr. Briining v primeru, da bi se ga hotelo k temu prisiliti, raje podal ostavko, kakor pa da bi se temu pritisku vdal. Oficijelno kake politične garancije dosedai še niso bile zahtevane, razpravljalo oa se ie o tem med dinlomati in v tisku. Kar se tiče zahteve, nai bi se Nemčija odpovedala zgraditvi svoje druge vojne križarke. povdarjajo v nemških vla-i-nih krogih, da pač ena sama vojna križarka ne more ogrožati ogromnega pomorskega programa Francije in drugih držav.
Berlin. 12. iulija. AA Vsi listi brez Izjeme in brez ozira na strankarsko pripadnost energično odbijajo francosko zahtevo, nai se zahtevajo od Nemčije politične garancije za finančno podporo, kakor so to objavili listi. Neki list gre celo tako daleč, da trdi. da se ta francoska zahteva protivi dostojanstvu Nemčije. Ostali listi naelašaio, da Nemčija ne more iti glede garancij dalje. kakor ie to dejal predsednik vlade Briining v svoji izjavi o nemški politiki.
Svetovna šahovska olimpijada v Pragi
Nastop Jugoslavije proti Madžarski in Češkoslovaški - Obe borbi sta
bili prekinjeni s stanjem 1 :1
Praga, 12. julija, h. Včeraj je bila z žrebanjem otvorjena šahovska svetovna olimpijada. Jugoslovenska ekipa je bila izžrebana kot 13. Danes dopoldne se je odigralo prvo kolo. Madžarska je igrala proti Jugoslaviji. To tekmovanje je bilo z 1:1 prekinjeno. Dr. Vidmar je ▼ boljSi poziciji prekinil s Steinerjem. Dr. Astaloš je remizi-ral z dr. Vajdo, Kosti« pa s Havassyjem. Pire je prekinil v boljši poziciji proti Ster-ku,
Popoldne se je odigralo drugo kolo. Jugoslavija je igrala proti češkoslovaški. Tudi ta borba je bila, v boljšem stanju za češkoslovaško, prekinjena z 1:1. Rejfir je premagal Astaloša, Vidmar je prekinil svojo partijo proti Flohru v slabši poziciji, Kostič je premagal "Opočenskega, Pire pa je prekinil svojo partijo z dr. Skalickim. Jutri igra Jugoslavija proti Franciji. Dr. Vidmar bo igral proti svetovnemu mojstru dr. Alje-hinu.
»JUTRO«, ponedeljska izdaja
Ponedeljek, '13. julija 1931
Nov Mussolinijev alarm
Senzacijonalen članek italijanskega
~ <
premijera
če Nemčiji ne bo pomagano, bo Evropo že prihodnjo pomlad preplavil komunizem — „Gre za obstoj Društva narodov in vsega človeštva" — Leto 1932. bo odločilno za usodo sveta
Dunaj, 12. julija, d. Neue Freie Presse« objavlja senzacionalen članek izpod peresa italijanskega ministrskega predsednika g. Mussolinija, v katerem se zavzema za nekak gospodarski in politični načrt, ki naj bi se izvedel v desetih letih in dovedel Evropo do gospodarske in politične konsolidacije. Uvodoma se zelo prikupljivo izraža o težki gospodarski krizi v Avstriji in Nemčiji ter naposled zaključuje svoj članek z besedami:
»Napočil je čas, da državniki pospešijo svoja prizadevanja, kajti stojimo pred velikimi nevarnostmi. Ne spadam v vrsto onih, ki tragičnost položaja pretiravajo. Smatram pa za svojo dolžnost, da posvarim vse one, ki jim je na srcu dobrobit človeštva ter da jih opozorim na to, da bo Evropa v primeru, da bo morala preživeti še eno zimo bede in pomanjkanja, izročena komunizmu.
Zanesljivi znaki kažejo na to in skrajni čas je, da se ta nevarnost prepreči. Hoovrova akcija daje mož-
nost za obnovo zaupanja in opravičuje k nadi, da bo polom preprečen. Beda in brezdelje sta najboljše polje za kulture komunističnega bacila, ki se bo, kakor hitro bo preko Visle prodrl do Rena, kakor kuga razširil na vso Evropo in ves ostali svet. Potem ne bo več nobenega branika za zapadno civilizacijo.
Prostorna oddaljenost dandanes ne more več ovirati duševnih stikov med narodi in politične bolezni imajo to tajinstveno sposobnost, da okužijo vse, kar se takoj ne zdravi. Treba je izkoristiti čas. Predlog predsednika Hoovra odpira pot. Kadar bo izveden, potem mora biti prvi politični ukrep v tem, da se zasigura svetu vsaj 10 letna perijoda miru. Rusija je za rešitev svojega narodnega gospodarstva sestavila svoj oletni načrt in prav tako pričakuje danes svet po desetih letih povojne bede načrt, ki naj mu zasigura 10 let mirnega dela na obnovi.
Iz tega vzroka je za 2. februar 1932 v Ženevo sklicana mednarodna
Živahen zbor »Soče"
Društvo šteje skupaj s podružnicami nad 1200 članov „Soča" je naša najdelavnejša organizacija
Ljubljana, 12. julija.
V dvoranj restavracije pri »Levu« se je vršil sinoči dobro obiskan redni občni zbor društva »Soče«. Zborovanje je otvoril predsednik g. dr. Dinko Puc. ki je z vzpodbud* nimi besedami v kratkih potezah orisal de* lo društva v teku leta.
Za njim je dobil besedo tajnik g. Andrej Bensa, ki je opisal vse podrobno delo, ki ga je završilo društvo v minulem letu. V uvodu se je spomnil vseh onih članov, k; jih je v teku leta ugrabila smrt. Prisotni so počastili njihov spomin z dvigom sedežev in vzklikom: Slava!
Od ustanovitve do danes se je vpisalo v društvo 1680 članov; v pretekli poslovni dobi 73. Skupaj s podružnicami v Bohinj* ski Bistrici, Celju, Jesenicah in Novem mestu šteje danes »Soča« 1232 članov.
Posebno pozornost je odbor posvečal no* v o došlim našim ljudem in jim šel, kolikor ie bilo prj danih razmerah mogoče, povsod na roko. Dotok naših ljudi v Jugo* slavijo izza meje je vedno večji. Društvo ni moglo vsem priskočiti na pomoč, ven* dar je storilo vse, kar se je dalo napraiviti. Moglo pa bi se storiti še več, ako bi bila v vseh tukajšnjih primorskih rojakih, ki so pri kruhu, krepka zavest, da <šo tudi oni, ki prihajajo sedaj semkaj, naši pravi bratje, preizkušeni v ognju trpljenja.
Odseki so naloge, ki so jim bile pover« jene, vršil povsem točno in vestno. Pre* davateljski odsek ie skrbel, da se je v pre* teklj sezoni vršilo 14 prosvetnih večerov, na katerih so predavali najodličnejši pre* davatelji. Prireditveni pdsek je omogočil pet prireditev, ki so nudile posetni.kom zabavo in okrepile društveno blagajno. Dramski odsek, ki nastopa v javnosti pod imenom družina »Soče«, je priredil pred* stave v več krajih na deželi. Namen dru* zine je kulturni in propagandni. Želeti bi hilo le, da družina v delu ne opeša in da cjre po začrtani poti pogumno in vztrajno naprej. Delo podružnic gre vzporedno z deiom matice.-Posebno delavna je podruž* niča v Celju. Prireja predavanja in razne druge prireditve in v veliki meri podpira
novodošle pribežnike. Tudi podružnici v Boh. Bistrici in Novem mestu delata po svojih močeh. Živo potrebo ustanovitve emigrantskega društva na Jesenicah je spo* znal mag. phar. g. Joža Žaibkar. Podružnica »Soče« na Jesenicah je njegovo delo, za kar mu gre pohvala.
Iz poročila blagajnika g. Josipa SfiPgoja je razvidno, da se giblje društveno premo* žemije okrog 40.000 Din. Zasluga in vse priznanje za lepi finančni napredek »Soče« gre predvsem pridnemu, agilncmu in požrtvovalnemu osobju prireditvenega odseka pod vodstvom, g. Čotarja, ki je pri* služil v pretekli sezoni za »Sočo« nad 22 tisoč Din. Pozabiti tudi ne gre na podpore javnosti in raznih korporacij. K sklepu -je želel blagajnik, da bi se društvo po dose* danjih smernicah razvijalo v blagor članom, človeške družbe sploh in v prvi vrsti naše mile domovine Jugoslavije.
V imenu nadzornega odbora je predlagal g. Aleksander Golja absolutorij odboru in pohvalo blagajniku, kar je bilo sprejeto.
Ob priliki debate so se zglasil i k besedi zastopniki mlajše struie v društvu, ki za* htevajo od novega odbora večjih podpor za pribežnike izza meje in večje razume* vanje za potrebe naših bratov tako v ma* terijalnem kakor tudi moralnem oziru. Kri* tika mladih je bila precej ostra in je moral g. predsednik ponovno, braniti" stališče 6ta* rega odbora in pojasnjevati to in ono. V teku let se je tudi pojavila živa potreba po stalnem društvenem lokalu, kar bo v do-glednem času urejeno. Debate so se med drugimi največ udeleževali gg. dr. Dinko Puc, Pahor, dr. Ražem, Vavpotič in dr. Mikuletič.
Pri volitvah je bil izvoljen naslednji novi odbor: predsednik dr. Dinko Puc; pod* predsednik Ivon Sancin! člani odbora: Lipe Bač-nar, Andrej Bensa, Anton Čotra. Ivan-čič Josip. Anton Kajin, Hinko Klavora, Peter Pavlovič. Vinko Ravbar. dr. Joahim Ražem, Jos>ip Sfiiligoj, dr. Anton Šapla, Miha Simčič, Saša Štrekelj in Alojzij Ži-gon: nadzorni odbor: Josip Bačič in Aleksander Golja.
Le po naključju ušla smrti
Novo mesto. 12. iulii?..
Včerai zjutraj se ie pogala Kramplieva kakor običajno na trs. Na povratku na svoi dom na bi kmalu postala žrtev nesrečnega naključja. Pri vrtu Košičkove hiše Dostavljeni električni drog se je nenadoma zaradi svoje preoerelosti odlomi"! pri. temelju in Dadel z velikim truščem no tleh. Pasantki. ki ie baš prišla mimo. je drog za las švignil mimo glave. Njena sreča ie bila. da ie instinktivno vrgla v strahu glavo nazaj. sicer bi io drog gotovo ubil.
V mestnem okolišu ie več sličnih drogov. ki resno ogražajo ljudsko varnost. Da se v bodoče ne bo pripetila kaka hujša nezgoda. ie ootrebno v interesu javne varnosti. da se izvrši temeljit pregled vseh starih električnih drogov.
Trbovlje pevcem in pevkam »Obilica" iz Beograda
Danes, ko prihajate prvič v Trbovlje, v dolino črnega diamanta, bodite prisrčno pozdravljeni! Ko stopite na tla. prepojena z znojem našega delovnega naroda. Vam odpiramo svoja srca. polna bratske ljubezni. Prinašate nam svojo pesem, ki Vas ie bodrila v sreči in nesreči in ki ie skozi veke vezala Vaša in naša srca Eno smo po srcu. eno po duši. Vaše bivanje v' naši sredini naj utrdi te vezi.
Z željo, da odnesete s seboi najlepše vtise iz našega kraja. Vam kličejo vse Trbovlje: »Dobro d osli!«
Organizacija diplomiranih tehnikov
vabi svoje članstvo na širši sestanek, ki bo 14. t. m. v prostorih hotela »Miklič« (klet) ob 20. — Zadeva zelo važna.
Mala železniška nezgoda
Rimske toplice. 12. julija.
V noči od četrtka na Detek se ie na Drogi Rimske tODlice - Zidani most pripetila med viakoiavnico 1 in čuvajnico 544 na Gračnici Dri Rimskih toplicah železniška nesreča nočnega tržaškega brzovlaka. ki odhaja ob 2.18 zjutraj iz Zidanega mosta. Tam se mu ie namreč tik ob kolesu prelomila na tenderiu os. Voz. ki ie bil močno obtežen, se ie zaradi tega sesedel. Vlako-vodia sam ie čutil močan sunek, zato je skušal brzovlak čimprej ustaviti. Ker te bila vsaka nadaljnja vožnja nemogoča, ie vlakovno osebje takoi obvestilo o nesreči postajo Rimske toolice. ki je odredila vse potrebno, da so sDravili polomljeni voz v postajo.
Lokomotiva je. ko se ie na tenderiu zlomila os. še vlekla polomljeni priklopni del za premog pri lokomotivi precej daleč iii tako tudi močno pokvarila železniški tir. Promet ie bil zaprt vse do 12.45.
Po obvestitvi o nesreči ie prispela iz Zidanega mosta, še tudi rezervna lokomotiva, ki ie Dotem zavlekla ostalo garnituro nazaj do Zidanega mostu, dočim je ostal polomljeni tender z lokomotivo na mestu nesreče Levi tir ie bil zaradi tega vse dopoldne neuporaben. Polomljeni tender Da so potem s pomočjo velikih železnih osi z drsanjem Dočasi spravili do Zidanega mostu. k.ier so ga izročili v Dopravilo. Brzovlak 504 .ie do več kakor poldrurourni zamudi nadaljeval po drugem tiru svojo pot. Delavci so v teku dopoldneva popravili in uredili železniški tir. nakar ie zopet prvi stekel z malo zamudo po popravljenem tiru zagrebški brzovlak. ki prihaja v Rimske toplice ob 12.51.
Osebnih žrtev mala nesreča ni zahtevala. Tudi strojevodja ie ostal docela ne-poškodovan-__________
Spominjajte se slepih!
razorožitvena konferenca največje važnosti. Ne gre samo za nadaljnji obstoj Društva narodov, marveč za usodo vsega človeštva. Vlada ameriških Zedinjenih držav je s formulacijo predloga svojega predsednika dala izraza svoji želji pomagati človeštvu. Naj mi bo dovoljeno, da grem še korak dalje in da opozorim vso javnost na velikansko važnost dogodkov, ki morajo priti. Leto 1932; bo rodilo ali pogin ali napredek. Ali se bo zapadna civilizacija v zadnjem trenotku zavedla svojih dolžnosti, ali pa bo propadla v splošnem kaosu, ki mora nastati.«
Besede in dejanja Rim, 12. julija, g. Dočim se Musso-lini postavlja za apostola miru, je italijansko vojno ministrstvo sklenilo zgraditi ogromno podmornico, ki bo največja v italijanski mornarici. Dolga bo 90 metrov in opremljena z dvema motorjema po 1.500 konjskih sil. Imela bo 2120 mm topove in šest topov za mine najmodernejšega sistema.
Silen požar v Tržiču
Iz neznanega vzroka je zgorela žaga barona Borna škoda znaša nad Z mUijona dinarjev
70. god Aleševe mame
Ljubljana, 12. julija-
Prav blagohotno se ntora ozirati sv. Marjeta z nebes na svojo varovanko. Jutri bo sedemdesetič godovala gospa Marjeta Vilfanova, po domače Aleševa mama, daleč okrog znana gostilničarka na Jezici pri Ljubljani.
Kje so časi, ko ie doraščala mala Jereče-va Metka v Stožicah pod nadzorstvom skrbne mamice in dobrega očeta, krepkega posestnika in dolgoletnega župana. Ne samo domači, tudi drugi so bili veseli njene pojave, prej otroka, pozneje pa brhkega rde-čeličnega dekleta, urnega in živahnega kakor živo srebro. Povsod so jo radi videli in zato ni čudno, da se je že čez nekaj let oglasil pri Jerečevih Anton iz Črnuč in poprosil za njeno roko. Preselila sta se oba na Jezico, popolnoma preuredila hišo, nad katere vrati sta obesila velik grozd in že so obstajale tam furmanske kolone. V Ale-ševi gostilni je zavladalo veselo življenje. Hiša ni bila nikoli prazna. Zunaj so hrzali konji, cvilili težki parizarji, cule so se furmanske popevke, žvenketali so kozarci ln bilo je treba delati, delati.
Takrat je še živela romantika ceste, ki se je zgostila v takih gostilnah ob cesti, kjer so dobili pod zob konji in človek. Kakšno vrvenje je vladalo ob sejmskih dneh, ve mnogo povedati Aleševa mama, ki je tedaj spala samo po nekaj ur, kajti vedno so se menjavali obrazi od zgodniega jutra do pozne noči. Mimo Aleševe gostilne so neprestano vozili furmani tja pro'i Kamniku, na Gorenji grad in v Savinjsko dolino in na drugo stran v Ljubljano proti Trstu in Reki. Kje so zdaj vsi tisti furmani, šegavi lončarji iz Komende in drugi, ki so tovorili svoje blago v vse kraje, a najraje k morju, kjer ie šlo vse v denar!
Čeprav trudna od trdega dela je bila takrat mlada gostilničarka vedno prijazna !n postrežljiva in največja opora svojega soproga. Ohranila je navzlic hudim izkušnjam in razočaranjem najplemenitejše srce in vedno odprto roko za reveže.
Kakor za lastno hišo je znal njen soprog, pokojni Anton, dolgoletni in modri iežiški župan, skrbeti tudi za občino, zaradi česar aa imajo še po njegovi smrti vsi v prijavnem spominu.
Letos bi poteklo 46 let, odkar sta stopila pred oltar Anton in Metka. Višje sile pa so hotele drugače in je Anton umrl že pred šestimi leti. Tako goduje in jubiluje gospa Mar.jeta v ponedeljek sama, to se pravi, n» sama, saj bodo okrog nje mladi naraščaj sorodnikov, zvesti domači, ki so tako rekoS zrasli pri hiši, in širen krog prijateljev ;n prijateljic, ki je želijo ob njenem 70. godu in 46-letnem jubileju izvrševanja gostilničar-ske obrti vse najboljše, obilo zdravja in pa še mnogo solnčnib dni. kar naj ji nakloni Bog- čestitkam, ki jih prejema Aleševa mama te dni, se pridružujemo tudi mi in obenem želimo Kranjcem mnogo tako solidnih in dobrih gostiln, kakor ie Aleševa.
Lep nastop agilnega viškega Sokola
Vič, 12. julija.
Viški Sokol čvrsto giblye in pod vod« stvom 6taroste br. Meseca, načelnika br. Borštnika in načelnice s. Pogačarjeve lepo napreduje. Danes popoldne nam je na Pa* vličev^m vrtu pokazal uspeh svojega dela
v	telovadnici. Nastopili so vsi oddelki vzorno in skladno in želi navdušeno odo* bravanje občinstva. K nastopu je poslal tu* di Sokol II. svojo vrsto.
Dasi je bila ves dan silna vročina, ki je mnogo ljudi zvabila ven v prosto naravo, se je vendar že našlo lepo število sokol* skih prijateljev in prijateljic, ki niso hoteli zamuditi nastopa našega Sokola. Do nastopa je bilo prodanih okrog 300 vstop* nic, a gostje so prihajali tudi še pozneje. Sedaj, ko nam je tramvaj skrajšal razdaljo med Ljubljano in Vičem, tudi Ljubljan* čanov ni manjkalo na prireditvi.
Po lepem nastopu se je vršila na vrtu prijetna domača zabava.
Smrt v potapljaškem zvonu
V touilonskem pristanišču so se vršile prošle dini vaje s potapljaškimi zvoni. Ka« petan Jehenne ee je spustil v takšna napra*
vi	pod vodo, hoteč preizkusiti aparat. Pri. tem pa mu je postalo slabo. Ko so ga po* tegnili kvišku, je izdihnil. Jehenne je bil I poveljnik podmornice »Calipsa«.	|
Tržič. 12. julija.
V noči na današnjo nedeljo okrog 1. ie nastal na žagi barona Borna pri kolodvoru ogeni. ki sf ie četrt ure pozneje razvil v silen požar. Ogenj ie zaiel ves ob.ickt in prešel na ogromna skladišča lesa Dole.g žage m kolodvora. NajDre.i sta onazila o^eni neki delavec in žagovodia. ki sta nemudno alarmirala tržiške gasilce. Prihiteli na so na pomoč tudi gasilci od Sv. Ane Kovora. Bistrice. Križa. Nakla. DuDelj. Kranja in iz tovarne »Peko« in orcdilnice.
Bjizgalne so začele delovati s nolno silo. vendar voda v oočetku niti ni dosti zalegla. Suhi les ie gorel kakor slama. Nastala ie tako silna vročina, da gasilci niso tnogli blizu. Bilo ie treba velikeca napora, da so rešili vsai postajno poslopje. Koširjevo gosti.lno in tovarno »Peko«.
Od poslopja žage ie ohranjena samo lo-
komobila in nekai manjših stro.:ev. dočim so vse druge naprave zgorele- Skoto ves čas požara ie bil Tržič z okolico vred popolnoma razsvetljen. V tovarni so zaradi kratkega stika odpovedale zavarovalne naprave. Poleg poslopja sameca ie zgorel tudi ves les in se ceni skupna škoda nad dva milijona dinarjev. Prizadeta sta Doleg barona Borna tudi lesna industrijalca gg. Dolenc in Heinrihar.
Kako -e oožar nastal, ie zaenkrat neznano. Vsekakor na je nričelo goreti uekie sredi objekta in se ie oožar razDasel iz sredine ven. Gorelo ie šc danes ves dan in so gas:lci imeli ves dan Dosla z razkonava-rijem gorečih tramov Na pogorišču do stala straža še vso noč. kaiti šc vedno obstoja nevarnost, da se znova razvnanieio olameni v kuDih tamkaj napol zgorelega lesa.
Pomemben dan v Kamniku
Slovesna otvoritev novega kopališča v Kamniku Uspele športne prireditve
Kamnik, 12. julija.
Danes je prijazni Kamnik doživel pomemben dan za svoj razvoj. Nadel si je praznično zunanjost — ves je vihral v narodnih zastavah — in sprejel svoje goste, ki so v lepem številu prihiteli iz bližnje okolice in se zlasti iz Ljubljane odzvali vabilu v častnem številu, nadvse gostoljubno in prisrčno.
Dopoldanski vlak je pripeljal goste iz Ljubljane in iz krajev ob progi. Spotoma je sprejel domžalsko godbo, ki se je v Kamniku postavila na čelo povorke in jo pripeljala na trg pr?d Kamniškim domom.
Ves Kamnik je bil zbran na prostoru med Kamniškim domom in Narodno čitalnico, da prisostvuje lahkoatletskim tekmovanjem. Prireditelji so organizirali sta-fetno tekmovanje, za katero se je prijavilo osem štafet. Ilirija je prijavila dve, prav tako SK Kamnik in SK Virtus (Duplica), po eno pa ASK Primorje in SK Domžale. Start je bil pri Staretu, proga je vodila do šole in ob gasilnem domu nazaj do Stareta. Vsak tekač je imel preteči po dva kroga okoli 500 m, nakar je prevzel progo naslednji tekač. Razdalja med startom in ciljem je znašala 3000 m, tako da je bila sestavljena vsaka štafeta iz treh tekačev. Borba se je ves čas vršila med prvo štafeto Kamnika in Primorja, naposled je zmagala rutinirana štafeta Primorja. Prišle so na cilj: 1. Primorje 8:45.8 (Pinterič, Šejka, žorga); 2. Kamnik 8:50.7 (Ogrin, Vidmar, Kumer); 3, Ilirija 9:06.8 (Habič, Glavnik, Sporn); 4. Kamnik II; 5. Ilirija II; 6. Virtus II; 7. Virtus I; prvi mož štafete Domžale sploh ni prišel do predaje, zato je ta štafeta izpadla iz nadaljnjega tekmovanja. Preseneča uspeh domačinov, ki so vodili še po prvi predaji; vehdar je treba vpoštevati, da so atleti, ki so nastopili za Kamnik — sicer domačini — člani naših prominentnih klubov: Ogrin (Primorje), Vidmar (Ilirija), Kumer (Maraton-Zagreb).
Po štafeti so se vsi napotili proti novozgrajenemu kopališču. Ob 11. uri je župan Kamnika g. Kratnar izvršil slovesen akt otvoritve novega kopališča. V prekrasnem julijskem solncu so blestele Kamniške planine, ko je g. župan pozdravil številne odlične goste, med prvimi podbana g. dr. Pirkmajerja, sreskega načelnika g. dr. Ogrina, zastopnike raznih korporacij in ustanov, predstavnike tiska itd. V nadaljnjih izvajanjih se je končno zahvalil vsem, ki so na katerikoli način prispevali in pripomogli, da se je zgradila ob Nevljici pod zgodovinskim Starim gradom ob vznožju krasnih Kamniških planin naprava, ki naj nudi mladini in letoviškim gostom vse, kar more narava dobrega nuditi. V prvi vrsti se je zahvalil veleposestniku gosp. Prašnikarju, ki je odstopil diven košček sveta, da se je mogel načrt izvesti, dalje g. dr. Pircu, direktorju Higienskega zavoda, ki je dal brezplačno napraviti načrte za kopališče, banski upravi za podporo pri izvedbi finančnih in drugih vprašanj, Meščanski korporaciji, ki je dala brezplačno na razpolago potreben les.
Brzojavne čestitke so k lepemu uspehu poslali: častni meščan Kamnika g. general Maister, župan ljubljanske občine g.
Vlak s 700 berači
Ameriški listi so nedavno popisovali be-raški vlak, ki je pripeljal iz Farwesta v Newyork 700 brezposelnih emigrantov. Policija je vseh 700 polovala zaradi potepu-štva in beračenja, da jih izženejo v njihove stare domovine. Med temi nesrečniki so bili zastopani skoro vsi narodi. Po uradal cenitvi je znašala povprečna vrednost premoženja (obleke in drugega pri vsakem samo po 15 Din v našem denarju.
Presenečenje afriškega raziskovalca
V Zedinjenih državah je imela velik uspeh knjiga »Življenje Afrike« izpod pe« resa profesorja Baileya Willesa, ki je vec let raziskoval črno celino. Zdaj pripovc. duje avtor sam. da ga je knjiga zelo pre* scnetiia in da jc bil nepopisno začuden, ko jo je prejel od založnika.
To je bilo namreč takole^ Ko mu Je prigovarjala soproga, naj popiše svoje zam> inive doživljaje, jo je profesor vedno za* vračal, da ne utegne in da tudi nima h* terarnc zmožnosti. Dejal je, da bi bila nje* gova knjiga presuhoparna in dolgočasna. Tedaj se je lotila NVillesova žena posla sama, ne da bi o tem kaj povedala možu. Prepisala je na stroju vsa njegova pisma z Afrike, /ie da bi kaj izpremenila. Izjju-stila je samo navadne pozdrave in vprašanja po domačih in izdala ta pisma v knjagi.
Slaven maček
Moštvo parnika »Orleanska devica«, ki redno prevaža potnike iz Boulogne v Folke-stone, je pred leti vzljubilo kuharjevega mačka z imenom Ingver fn ga v sporazumu z lastnikom »posinovilo«. A mednarodni
dr. Puc, konzul g. dr. Dular, Kranjska gora in mnogi drugi.
Z besedami: »Vivat, floreat. crescat!« je g. župan otvoril kopališče in ga predal njegovemu namenu.
K lepi pridobitvi je nato kamniški občini čestital podban g. dr. Pirkmajer. ki je omenil, da ima nova naprava služiti, dvojnemu namenu: narocinenm zdravju in narodnemu gospodarstvu. Kr. vlada se trudi, da ob vsaki priliki pomaga narodu v zdravstvenem pogledu, da bi naša krasna zemlja doživela napredek tudi na polju higiene. O tem pričajo zakoni, ki niso samo mrtve črke, ampak se pretvarjajo v dela s tem, da se gradijo zdravstveni instituti, bolnice, da se posveča skrb higienskemu napredku, telesni vzgoji mladina, predvsem šolske. Z narodno gospodarskega stališča je pozdraviti pogum mestne občine, ki se tudi v gospodarski krizi ni ustrašila žrtev, da ustvari pogoje za novo napravo, uvi-devajoč gospodarski moment. Prekrasni Kamnik, ki je v preteklem času pomenjal mnogo v tujsko-prometnem pogledu, čaka v naši tujsko-pronfetni politiki še važna misija, želi, da bi bilo novo kopališče samo začetek v nizu nadaljnjih sličnih naprav, ki naj v mesto privabijo tujce.
Nadalje so še čestitali kamniški občini sreski načelnik g. dr. Ogrin, ki je kot predsednik tujsko-prometnega društva v vzne-šenih besedah pozdravil današnjo slovesnost, g. dr. Lapajne kot predsednik plavalnega podsaveza in v imenu SK Ilirije, g. dr. žvokelj kot predsednik SK Kamnika in notar g. dr. Pehani za maso kamniškega občinstva, ki mu je novo kopališče v prvi vrsti namenjeno.
S te lepe prireditve je bila odposlana Nj. Vel. naslednja brzojavka:
»Na otvoritvi javnega kopališča mestne občine Kamnik zbrani občinski odbor, kor-poracije in narod izražajo Vašemu Veličanstvu globoko vdanost in neomajno ljubezen, ter kličejo: Naj živi naš kralji Naj živi naša Jugoslavija!
Pozdravne brzojavke so bile še odposlane predsedniku vlade g. generalu Petru živ-koviču, g. ministru trgovine in industrije, g. ministru za socialno politiko in narodno zdravje ter g. banu.
Ves čas slavja je igrala domžalska godba. Ko je bila formalna otvoritev izvršena, je plavalna ekipa SK Ilirije predvedla nekaj lepih plavalnih točk: plavanje po-edincev in štafet, skoke, pri katerih se je zlasti odlikoval juniorski državni prvaK Siherl, in water polo.
Oficielni del slovesnosti se je zaključil v restavracijskih prostorih čitalnice z banketom, ki sta ga priredila mestna občina in tujsko-prometno društvo. Na banketu se je g. župan ponovno zahvalil vsem, ki so pomagali, da se je ustvaril lepi načrt, g. podban je stavil kamniško občino za vzgled drugim celicam naše državne organizacije; govorili so še sreski načelnik g. dr. Ogrin, g. dr. Janežič za SPD, za LPP in SK Ilirijo g. dr Lapajne.
Popoldne se je na kopališkem prostoru razvila živahna ljudska veselica. Ob 18. se je vršila kot zaključek športnih prireditev nogometna tekma med SK Tržičem in SK Kamnikom.
predpisi o prevozu živine veljajo fudi za mačke in je bilo potrebno mednarodno dovoljenje, da bi dobil Ingver pravico dvakrat dnevno potovati iz Francije v Anglijo pa nazaj. Britska pristaniška oblastva so po
aijsein ■obotavljanju mačka oprostila obvozne Vorantene in živinozdravniškega potnega lista s pogojem, da e bo prihajal na kopno. Francoski cariniki so zahtevali isto. Od tedaj stanuje Ingver na krovu, ne sme zapustiti ladje in je naredil v treh letih nad 80.000 km morske poti. Nedavno so priredili na »Orleanski devici« na čast mačku pies z udeležbo vseh potnikov, med katerimi je bilo več uglednih diplomatov.
Panika v cerkvi
Iz Kovna poročajo: V ponedeljek se je vršila v samostanski cerkvi sv. Petra in Pavla maša, ki se je je udeležilo blizu dva tisoč oseb. Med propovedjo je dobila neka ženska živčni napad in za vpila: »Cerkev se podira!« Množice se je pri tem vzkliku lotila strašna zmeda. Vse je začelo pritiskati proti izhodu, več sto ljudi je poska-kalo tudi skozi okna na proste. Koliko oseb je bilo pri tem pomendranih, še ni bilo mogoče ugotoviti. Nezgodna kronika navaja doslej 2 smrtni žrtvi in 50 hudo ranjenih.
Šaljapinova avtomobilska smola
V bližini Karlovih Varov je prošle dni podrl avtomobil ruskega basista šaljapi-na nekega motociklista. Osebe, ki so sedele v vozilu, so nezgodo prezrle ali je niso hotele opaziti in se niso ustavile. Mo-tociklist pa, ne bodi "en. jo je ubral za avtomobilom in ga ustavil, čim ga je dohitel. Zahteval je od moškega, naj se legitimira in pri tej priliki se je izkazalo, da je ta mož pevec šaljapin. Sodna komisija je o dogodku sestavila zapisnik in šaljapin je moral položiti 2000 Kč kavcije za morebitno globo.
čebelarji se gibljejo
Zastopniki čebelarskega društva so posetili plentenilno postajo v škof ji Loki — Otvoritev tečaja za vzrejo matic
škofja Loka, 12. julija.
Kriza, ki se pozna vsepovsod, -je zajela tudi čebelarstvo, to važno panogo našega narodnega gospodarstva. Pretežni del naših čebelarjev se omejuje zgolj na pridobivanje meda, zanemarja pa povsem vsa dela, ki so nujno potrebna za ohranitev in zboljšanje vrlin čebelne pasme. Zlasti je potrebna vzreja plemenskih živali.
Zahvaliti se moramo inicijativnosti posameznika, da stoji tudi v tem oziru dravska banovina na prvem mestu, in to po prizadevanju čebelarja strokovnjaka gosp. Jožeta Okorna, referenta kmetijskega oddelka banske uprave, ki je že 1. 1923. v gozdu "v neposredni bližini škofje Loke po vzoru svetovno znarega strokovnjaka dr. Zandra z žrtvovanjem mnogih tisočakov uredil vzorno čebelno plemenilno postajo in deluje brez vsake subvencije s prav lepimi uspehi.
Namen selekcije je predvsem v tem, da se izboljša pasma tako v pogledu odličnih lastnosti, osobito pa v zvišanju donosa, kar je velikega pomena za narodno gospodarstvo.
Včeraj popoldne so si postajo ogledali oče slovenskega naprednega čebelarstva g.
Anton žnideršič, predsednik ČD prof. g. Verbič s tajniKom g. Mirkom Dermeljem in mnogi čebelarji iz dravske banovine. Upravičeno je postaja vzbudila začudenje vseh posetnikov, kajti v svojem osemletnem razvoju beleži naravnost krasne uspehe in je dosegla odlično stopnjo.
čebelarji dravske banovine so interesira-ni na tem, da se na podlagi pri tej postaji pridobljenih izkušenj ustanovita v dravski banovini najmanj še dve enaki postaji v različnih krajih, čebelarji trdno pričakujejo, da bo banska uprava v bodoče podprla upravičene težnje naprednih čebelarjev in tako pripomogla k rešitvi križe, ki tlači tudi naše čebelarstvo.
V nujni potrebi, da se ta vrsta čebelarske prakse, ki ie bila doslej zanemarjena dvigne in se ji da potrebna stalna višina, se otvarja pod vodstvom g. Okorna in v okrilju čebelarskega društva tudi tečaj za vzrejo plemenskih matic, ki naj usposobi 16 čebelarjev za vsa dela, ki so potrebna za tako postajo. Narodnogospodarski interesi pa zahtevajo, da se stremljenja naprednih čebelarjev podpro in se tako postavi siguren fundament razvoju čebelarstva.
Strašen zločin matere
Mlada mati je vrgla dvojčka svinjam, da so ju požrle
Skoplje, 11. julija.
V vasi Piračani" v tetovskenr okrožju se je pred letom, dni kmet Nedeljko J-ovanovič poročil *z mladim, '221etnim dekletom Niko-dimko, ki je veljala za pravo lepotico, ki pa drugače ni bila na najboljšem glasu. In res mu je mlada žena že kmalu po poroki začela dajati povod za ^ljubosumnost. Šalila in "zabavala se~"je"z moškfrriC ko da h; bila popolnoma svobodna, pri čemer ji je bila najboljša družica in pomočnica ujena svakinja, žena Nedeljkovega brata Teofana Nedeljku zadeva seveda ni bila všeč in prav tako tudi ne njegovemu že odraslemu nečaku. JTeofaninemu sinu Todoru, pa sta zato sklenila, da pojdeta v Beograd za delom, in naj ženske ostanejo same doma. To sta tudi res storila in sta 6. t. m. odšla od doma. Nikodimka in Teofana sta ju celo spremili do železniške postaje.
Nikodimka, ki je bila v drugem stanu, je porabila to priliko, ko sta se s Teofano vračali domov, da se je dogovorila ž njo, kako b: se rešila nevšečnega, še nerojenega otroka, ki bi jo -oviral v svobodnem življenju. ki se ji je obetalo v moževi, odsotnosti. Sklenili §t,a,_da otroka umorita takoj
po porodu. Dva dni pozneje je prišel Niko-ctknkin čas in-v prisotnosti Tedfane je po-r.odila dvojčka. Ljudje, ki stanujejo v -isti hiši, so slišali otrdški vek, takoj nato pa stopinje proti svinjaku, otroški vrisk in potem je bilo vse tiho. Kmalu nato pa je prišla Teofana k njim in jim povedala, da je Nikodimka porodila dvojčka in da so ju, ko se je 6na"bavila s pbrodniCo, požrle svinje. Prestrašeni in ogorčeni sosedje so nemudoma naznanili dogodek orožništvu, ki je obvestilo o tem sresko poglavarstvo v Tetovu.
Sreski poglavar je uvedel preiskavo-, pri čemer se je ugotovil krvav sled od kleti, kjer je p-orodila Nikodimka, pa do svinjaka in seveda tudi v svinjaku, kjer pa ni bilo niti' sledu trupelc ubogih novorojenčkov, .ker so ju lačne svinje požrle do zadnjega koščka.
Med vaškim prebivalstvom je nastal« strahovito ogorčenje proti nečloveški materi in njeni pomagalki, ki bi ju biti ljudje raztrgali, da ju niso ubranili orožniki, ki so ju odvedli v tetovski zapor. Vse se z grozo povprašuje, odkod obema ženskama . taka strahovita pokvarjenost.
Vroča ljubljanska nedelja
Praznik kopalcev — Citroenova avtomobilska kolona v Ljubljani — Aretacije številnih razgrajačev in prete-
pačev
Ljubljana, 12. julija.
Na današnjo nedeljo, god sv. Mohorja, je vročina menda dosegla rekord. Ves dan je bil brez oblačka na nebesnem svodu. Kaj pač hočejo Ljubljančani na take lepe nedelje, kakor pobrati jo, če se le da, že na vse zgoclaj ver v naravo v senco ali k vodi. Današnja nedelja je bila naravnost
praznik kopalcev,
ki so pritisnili na vlake po večini že zgodaj zjutraj. Sora je bila tako prijetno topla, da ni skakala v vodo samo mladina, marveč so uživali _ prijetno vodo tudi stari ljudje in množica malčkov. Enaka zabava se je nudila' kopalcem tudi na Savi, zlasti v štirnovem kopališču na Ježici. Kopalce je prijetno zabavala godba »Zarja«. Prav živahno je bilo tudi na Ljubljanici, kjer uhajajo ljudje iz kopališča naprej proti znani špici in dalje v Gruberjev kanal. Prav tako je kar mrgolelo ljudi ob Gra-dažčici in v obeh ljubljanskih kopališčih, v Iliriji« in Koleziji.
Na mestnih ulicah je vladalo dopoldne še dokaj živahno vrvenje, popoldne pa je mesto skoro izumrlo. Nekoliko živahnosti je spravila na ulice šele
avtomobilska kolona Citroenovih avtomobilov,
ki je prispela okrog 17. pred Kazino, v-kateri se nahaja Avtomobilski klub. Avtomobilsko kolono, ki je propagandnega značaja, so pozdravili zastopniki kluba, nakar so se odpeljali avtomobili v Knafljevo ulico pred,-francoski konzulat. Kolono vodi kot organizator g. De Scriabine, komandant pa je g. Pepel, šef propagande je grof Shapsky. Propagandno karavano spremlja na potu po Jugoslaviji tudi direktor Jugo-Mosse g. Zorislav Mautner. Karavana, ki jo sestavljajo vozovi najrazličnejših tipov, od krasnih luksuznih limuzin pa do težkih tovornih in celo škropil-
nih vozov, je šla po Jugoslaviji od Beograda preko Sarajeva na Dubrovnik, Split, Sušak in od tam v Ljubljano. Danes je odšel del karavane na Bled,, odkoder se vrne nazaj v Ljubljano. Jutri bo prikazan v kinu »Idealu« krasen propagandni film o načinu produkcije Citroenovih vozov in o delu v tovarnah. Karavana Citroenovih vozov ostane v Ljubljani do torka, nakar se odpelje po c-bedu dalje v Zagreb, nato pa v Maribor in čez mejo.
Sobotna noč je bila precej burna in so imeli
stražniki mnogo posla
z raznimi razgrajači in pretepači. Okrog polnoči je začul službujoči stražnik v Linhartovi ulici strahovito vpitje, med katero so se mešali kletvice in klici na pomoč. Stražnik je takoj pospešil korake v smeri proti glasovom. Preden je zavil v Linhartovo ulico, se je naenkrat pognal za kostanje in naletel tamkaj na tri mlade moške, ki so vsi držali v rokah
pripravljene kole.
Ker so bili vinjeni, jih je stražnik kmalu ukrotil in odvedel na stražnico. Bili so to 221etni delavec Anton S., 291etni Ivan Ž. in 261etni Blaže C. Takoj za tem je odhi-tel stražnik zopet nazaj, kjer je našel v Linhartovi ulici vsega
oblitega s krvjo
25Ietnega strojnika Josipa Janeža, stanu-jočega v Vošnjakovi ulici 16. Janeža, ki je bil zaboden v desno ramo, so morali zaradi poškodb prepeljati v splošno bolnico. Istotam je bil ranjen tudi zidarski delavec Joso Gjenovič, stanujoč v neki novi stavbi na Dunajski cesti. Kakor Janeža so morali tudi Gjenoviča prepeljati zaradi poškodb v bolnico. Policija je zaslišala areti-rance, ki pa so zanikali, da bi poprej napadli oba ranjenca. Ker je bila huda tema, tudi ranjenca nista mogla izpovedati, kdo
ju je prav za prav napadel. S kom so se
pretepali aretiranci- bo dokazala šele uvedena preiskava. Za-erikrat so bili možje s koli pridržani v zaporu.
Hude nastope so imeli stražniki s pijanci tudi drugod po mestu. V Tivoliju je
prišel izzivaj
ponoči 271etni delavec brez posla Anton M., stanujoč nekje v Mostah. Anton se je zadiral nad pasanti, ko pa so ti priklicali stražnika, je pograbil divjak moža postave za pas in puško. Ko ga je stražnik odrinil, se je ta še nadalje - zaganjal vanj in ga izkušal podreti po tleh. Pogum so mu dajali neki njegovi tovariši,'' med katerimi je bil najhujši 251etni kleparski pomočnik Ivan J., stanujoč na Cesti treh cesarjev. Prvemu stražniku so morali priti na pomoč še drugi, ki so spravili oba največja razgrajača, Franca J. in Antona M. v zapor.
Na Aleksandrovi cesti se je razčeperil v soboto ponoči 361etni zidarski pomočnik Jože č., stanujoč na Cesti treh cesarjev. V vinjenem stanju je
nadlegoval sprehajalce,
zlasti pa damski svet. in se je lotil nekih žensk dejansko. Seveda je pri tem tudi pošteno vpil in se nazadnje celo uprl aretaciji po stražniku. Pomagalo pa je mazilo v obliki gumijevke in na vse zadnje je šlo. Naslednje jutro je bil Jože č., ki sploh rad razgraja in v pijanosti žali na desno in na levo, ves ponižeii in skesan.
251etni pekovski pomočnik Jože B. se je ponoči postavil v vinjenem stanju pred stražnika na Marijinem trgu in mu z naj-nedolžnejšim obrazom in niti ne pregrobim glasom zabrusil v obraz salamensko
krepko psovko.
Seveda ga je stražnik takoj pograbil, a je Jože v temi Zvezde poizkusil nad stražnikom svojo moč. Po poti po Nunski ulici je poizkusil pobegniti še dvakrat. Na koncu ulice pa se je Jože stražniku res iztrgal in jo menil pobrisati proti Rožniku. Stražnik pa je bil urnejši in ga je nazadnje srečno spravil v luknjo.
Na policijsko upravo je popoldne prispela brzojavka iz ženske kaznilnice v Begunjah pri Lescah, odkoder poročajo, da je v soboto zvečer
pobegnila iz prisilne delavnice
301etna Iva Lovrakovičeva, doma iz Bari-lovice pri Karlovcu. ženska je skrajno drzna tatica in je bila zaradi tatvine obsojena na večletno ječo, nakar je delala sedaj pokoro tudi v prisilni delavnici. Ubežnica je okrog 167 cm visoka, vitke postave ,podolgastega obraza, rjavih oči in rjavih las. Kot poseben znak ima na vratu brazgotino in bolno desno oko.
Prvi javni nastop mladega Sokola IV
Ljubljana. 12. julija.
Danes sme imeli v zapadnem delu Ljubljane prav lep sokolski praznik. Obračun svojega dela v telovadnici je podal šele pred desetimi meseci ustanovljeni Sokol IV., ki kljub svoji mladosti že šteje čedno število pripadnikov. Nastopili so popoldne na vojaškem strelišču vsi oddelki obojega spola prav vzorno in disciplinirano pod vodstvom načelnika br. Milana Antosie-\vicza in načelnice s. Mice Zupančičeve. Poleg domačih oddelkov so pokazali krasno izvedene vaje s puškami tudi vojni akademiki in kaplarji 40. pehotnega polka pod vodstvom podporočnika br. Tiliomira Djor-djeviča.
Kako se je v kratkem času svojega obstoja že priljubilo.mlado društvo, je pokazala kljub skoro neznosni vročini zelo številna udeležba gledalcev,, ki niso štedili z odobravanjem lepih nastopov članstva, naraščaja in dece. Zlasti pa je publika pozdravljala zastopnike naše odlične vojske.
Zastopana so .bila na prireditvi vsa ljubljanska" in okoliška društva z dcputacijami v svečanih krojih.
Po telovadbi se je razvila na istem prostoru prijetna narodna veselica z obilnim srečolovom in drugimi zabavnimi točkami, želimo delavnemu mlademu sokolskemu društvo pod vodstvom nad vse agilnega staroste br. Frana Zehala in podstaroste br. Frana Indofa še mnogo tako lepih uspehov.
Pri zaprtosti in heiheroidili, motnjah v želodcu in črevesu, o.teklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu, je naravna »Franz Josefova« greučica, večkrat na dan použita, "krašen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluie »Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Smrt najstarejšega kranjskega šolnika
Ljubljana, 12. julija. |
V soboto 11- t. m. ie nreminil v Ljubljani c. Ivau Gantar, nadučitelj v nokoju.
Bi' ie najstarejši učitelj bivše Kranjske, saj ie izpolnil 16. maia 88 let. Z nadučiteliem Gantarjem ie šel v večnost iz vrste sta-
reza učiteljstva orednoslednji nekdanje stare šok iz konkordatskih časov.
Roien ie tal na Dobračevi ori Zireh. Dovršil ie nekdanje' idriisko učiteljišče in se nosvetil tedaj dokaj hudi in nehvaležni učiteljski službi. Služboval ie le na štirih krajih. Prva služba mu ie bila v Adlešičih ob Kolni v Beli Krajini O tej svoji nrvi službi ie vedel novedati mnojro. kar cnričuie. kako neprijetno ie bilo tedanje učiteljsko delovanje. Za tem je nrišel v Belo cerkev v novomeškem okraju, kjer ie izkusil tudi še velike neprijetnosti. Od tod ie prišel pa Studenec v krškem okraju kier ie ostal dolzo vrsto let. in nazadnje v Cerklje v istem okraju, kjer je stonil nred dobrimi 25 leti v pokoj.
V svojem življenju ie ostal pokojnik pristen Zirovec. Četudi stare šole. ie bi! vedno naoredneza mišljenja in v tem oziru ni klonil nred nikomer. Bil ie naročnik vreh nanrednih listov. V ospredje se ni nikdar silil. V nreišnjih letih ie bil vesel, dovtinen in šezav družabnik. Ko ie še lahko hodil, ie bil v poletnem času redni obiskovaiec Ljubljanskega zradu. kjer ie vedno pokadil svojo oblizatno veržinko. Bolehal ie Kake dve leti in ie nazadnie silno trpel, k;>-tereza trplienia za ie rešila smrt. Pozreb pokojnika bo v torek ob 14. uri. Možu trd-neza značaja bodi ohranjen blaz"spo!n;n!
Mariborski dogodki
Sobotni vihar z dežjem in točo — Nova maša — Zeppelin nad Mariborom — štiri aretacije
Maribor, 12. julija.
V	soboto popoldne je prišel po silni sopa-rici nad Mariborom in okolico silen, kakšnih 30 rniuut trajajoč
vihar,
ki je ohladil -ozračje. Padlo je -precej- že dolgo zaželjene moče, med katero je bila pomešana tudi toča, ki v Maribora samem in njegovi najbližji okolici k sreči ni napravila nobene škode. Pač pa prihajajo bolj žalostne vesti iz našega severnega področja. V okolišu Jarenine je
toča
v nekaj minutah oklestila sadno drevje. Tudi v Košakih, Pesnici in Mariji Snežni je škoda občutna. V Mariboru je v znanem kostanjevem logu prod kolodvorom v Kolodvorski ulici podrl vihar štiri velike kostanje. V območju mestnih nasadov je napravil takisto precej škode. Tudi v Tezenskem gozdu je mnogo drevja postalo žrtev divjega elementa. Strela je vsekala na Ruški cesti, enkrat na Aleksandrovi in tudi v okolišu Kalvarije.
Okrog 1. ponoči smo dobili nov izdaten naliv, ki ga je tudi spremljal vihar, ki pa je bil dosti manj dramatičen kakor popoldanski. Po soparici. ki nas je gnjavila že več dni, so se oddahnili številni izletniki, ki so na-polnili davi .prve" jutranje vlake v vse smeri. Največ turistov se je napotilo v zeleno okrilje Pohorja.
V	naše mesto je dospelo že zjutraj z osebnimi avtomobili tudi
mnogo inozemcev. k; so hoteli videti polet Zeppelina nad Mariborom. Nasprotno pa so se odpeljali številni Mariborčani z vlaki in avtomobili v. koroško smer z istim namenom.
Farna cerkev očetov frančiškanov je bila danes dopoldne pozorišče
velikega slavja.
ki je privabilo na stotine vernikov in še
mnogo več radovednega naroda. Imeli smo po dolgih letih zopet novo mašo, ki jo je pel novoposvečeni duhovnik g. Farič iz mariborske okolice.
■ Tudi na Teznu Je bilo ves dan živahno. Na vojaškem vežbalašču se je vršil
vojaški razpored,
h kateremu so romali tisoči vojnih obveznikov in se kuhali v tamošnji vročini. Seveda jih je še izostalo nekaj stotin, ki bodo morale prihodnjo nedeljo opraviti svojo dolžnost.
Policijska kronika izkazuje
štiri aretacije.
Vinko M. je moral v zapor zaradi razgrajanja po ulicah, Franjo P. zaradi vmešavanja v policijske posle, Ivan Č. zaradi nedostojnega vedenja. Lizika K. zaradi prostitucije. Vseh prijav je bilo 34, od teh 13 pretepačev in razgrajačev. 10 prometnih grešnikov in 11 drugih nerednosti zoper paragrafe.
Atrakcija dneva, naznanjena že večkrat po radiu, pa je bil
prihod Zeppelina nad Maribor.
Mnogo nejevernih ni upalo v ta avizo, pa je vendar priplaval okrog 15. ure po Dravski dolini iz koroške strani. Nad Mariborskim otokom, kjer ga je navdušeno pozdravilo na tisoče kopalcev, je ta napihnjena pošast plavala majestetično precej nizko, da se je razločno videl napis »Graf Zeppelin — D-L-14-S1«. Vkljub silni soparici so ljudje hiteli na prosto, da si ogledajo zračno čudo, ki je krenilo nad Maribor in potem v severno-vzhodni smeri proti Radgoni. Zrakoplov je po mnenju strokovnjakov plul nad mestom v višini kakih 300 metrov.
Pomembnejših nezgod v nedeljo ni bilo. V soparici popoldneva so se ljudje zatekli v gozdove, v sence vinotočev in v hladno Dravo, kjer je kar mrgolelo kopalcev.
Pisma z dolarji sta spolirali
Novo mesto, 12. julija.
Pred malim senatom okrožnega sodišča sta se morali zagovarjati v petek sestri Albina in Hilda Auberjevi, stari 22 in 21 let, doma nekje od Kočevja. Obe sta bili usluž-beni v drugi polovici leta 1928. in v prvi polovici leta 1929. pri pošti na Dvoru, in sicer Albina kot pogodbena poštarica, Hilda pa kot praktikantka. Tu sta živeli obe sestri preko svojih razmer in ljudje, ki imajo za take reči dobro oko, so pričeli postajati pozorni. Kmalu pa je prišlo na dan, odkod sta črpali dohodke za svoje prijetno življenje.
Dognalo se je, da sta si obe sestri na pošti prisvajali denar, ki bi ga morali izplačevati strankam iz čekovnih nakaznic okrožnega urada za zavarovanje delavcev in ostalih poštnih nakaznic. Manipulirali sta na ta način, da sta na odrezku čekovnega računa, ki je bil oddan stranki, zapisali 100 Din manj, kakor se je glasilo pravilno nakazilo, ali pa zneska stranki sploh nista napisali. Tako sta si sestri prisvojili tujo lastnino v vrednosti pod 1000 Din. Iz zalepljenih ameriških pisem pa sta jemali ameriške dolarje, katerih je zmanjkalo v
V 40 urah iz Skadra v Prago
—	Tako, zdaj pa nimamo nobenih večjih ovir in težav več, pravi gospod Rosa, ko drviva iz Gloggnitza proti Neukirchnu. Samo da se premotava skozi Dunaj, pa imava prosto pot do Prage. .
- Po gladki, vseskozi asfaltirani cesti je vozil gospod Rosa z vso brzino. Četudi me je še vedno mučil spanec, me je prijetna vožnja tako predramila, da sem bil kar dober. Z največjim zanimanjem sem opazoval delovanje motorja, ki je enakomerno »piskal«, dočim je avto brez najmanjšega sunka drsel po gladki Cesti.
—- Zdaj se bom pa tudi jaz malo odpočil, me predrami nenadoma gospod Rosa iz premišljevanja, ko privoziva v Neukir-chen.
—	Kako to mislite? Pa ne da bi moral jaz sesti za volan, sem se začudil. Saj veste, malo že vem, kako je treba pritisniti pedal, pa da bi vozil za dirko, tega pa nikar!
—	Nikar se ne bojte, saj tako tudi ne mišlim. * Ampak sedaj prideva na 16 km dolgo alejo, ki vodi skoro v ravni črti vse do Dunajskega Novega mesta. Tu je treba samo naravnati, pa odpreti plin in kar samo gre, se mi smeje gospod Rosa in že odvija plinski korektor.
Res prideva takoj za Neukirchnom, prav čednem in velikem kraju, na široko asfaltirano cesto. V sredi je določen prostor za avtomobile, ob vsaki strani za vozove, nato še poseben pas za kolesarje in naposled še široka pot za pešče. Tu se ni bati nikake nesreče, ker je vsakemu odmerjen prostor.
Po eni strani — v Avstriji vozijo po ce-stnopolicijskem redu še po levi -— gor, po drugi dol. Na lahno je rosilo, ko sva preko železniškega prelaza prišla na ravno cesto, ki ji ne vidiš ne konca ne kraja.
—	Tako, sedaj bo pa šlo 16 km ravno naprej, mi reče g. Rosa, uravna volan in se zadovoljno zlekne v sedežu. Plin je odprl tako, da je motor deloval z vso silo. Hitrostno kazalo se je rapidno dvigalo. 80, 65, 90, a kazalec gre še vedno dalje. Meni se polagoma ježijo lasje. Kaj, če leži kje na cesti povsem slučajno kak kamen! Nič naju ne more rešiti pri taki brzini! 91, 93, 94, včasi je še pomigal kazalec preko te številke.
—	če bi vso pot šlo tako, bi bila že zdavnaj v Pragi! se veseli gospod Rosa ter se zadovoljno smeje. — Kaj, to gre!
—	Gre, gre, pravim, samo da ne bo šlo v kak kanton ali drevo!
* Pred nama je vozil mnogo večji avto, toda razdalja se je vsako minuto manjšala in kmalu sva ga' dohitela in tudi že prehitela, dasi se je šofer trudil, da bi ne doživel te »sramote«.
—	Din sind ja verruckt! sem še ujel, ko sva švignila mimo.
Kmalu se je prikazalo v daljavi Dunajsko Novo mesto, ki bi se lahko po vsej pravici imenovalo tudi Dunajsko industrijsko mesto.
—	Zatracene mitnice! se je raztogotil g. Rosa, ko je moral zopet prijeti za volan in zmanjšati brzino. Morala sva ustaviti in plačati. K sreči imajo tu malo več razumevanja za avtomobiliste in jih že čakajo na cesti, tako da kar mimogrede odrineš tiste šilinge, vzameš blok in voziš dalje.
—	Samo da se še skozi vrvež na Dunaju prerineva, pa. sva .dobra! ugiba g. Rosa. — Kaj pravite, ali bi se ustavila? Nekaj toplega bi se pa-res že prileglo. Sedaj sva še vedno čisto Albanska«.
—	Pametna naisel, sem takoj pritrdil, skrivaj pa že požiral sline, kajti lačen sem bil že nič kako. Sicer sem veš' čaš deval pod zobe, zdaj sendviche, zdaj kekSe, zdaj zopet čokolado ,a vse to ni bogve kaj zaleglo.
Dunaj. Zares milijonsko mesto. Nič se mu ne pozna, da nima več svojega cesarja. Promet na ulicah je še prav tako ži-
vahen kakor je bil nekdaj, morda le s to razliko, da aanes še bolj prevladuje avtomobil. Voziti sva morala v primeri s prejšnjo brzino preeej počasi, 40—60 km, in se previdno ogibati. Priznati pa moram, da so dunajski policaji mojstri v razvozlavanju prometa. Cele kolone avtomobilov so stale na križiščih, pa kakor bi pihnil, so se razgubili na vse strani, brez krika in vika, brez incidentov in prepirov. Napram nama so bili prometni stražniki še posebno obzirni. Ko so opazili dirkalno številko, so raju pustili kar pred druge in nama še z znaki prigovarjali, naj le voziva brzo. A tudi drugi šoferji nama niso zamerili prehitevanja in naju pozdravljali, želeč nama mnogo uspeha,, človek bi ne verjel, da je mogoče, pa vendar sva v pičlih 14 minutah prečkala to milijonsko mesto z neštetimi ovinki in zavoji ter se znašla na planem na drugi strani. Zavijeva preko mostu, kjer sva srečala avtokolono dunajske občine za odvažanje- smeti. To je kar cel vlak posebno prirejenih vozičkov, še malo in se ustaviva pred lično restavracijo.
— Tako, zdaj napraviva prvi, pa tudi zasluženi odmor. Kar sva zamudila, sva že nadoknadila! zadovoljen konstatira g. Rosa in se že z " menoj vred ogleduje po kakem natakarju, da nama naglo postreže.
(Nadaljevanje 20. julija)
celem 9. Stranke, ki so sumile, da so prejemale premajhne vsote, so se informirale pri okrožnem uradu v Novem mestu in se tako prepričale, da so bile osleparjene. Marija Leganova, kateri so poslali iz Amerike po poštni nakaznici 10 dolarjev (Din 540), je prejela na pošti le 440 Din. Iz pisma, ki je sledilo pošiljki, pa je bilo razvidno, da je bilo poslanih celih 10 dolarjev, to je 540 Din-
Obdolženki sta v celoti zanikali dejanja, toda po predloženih dokazih, pričevanjih in ugotovitvah OUZD in poštne direkcije je bil podan utemeljen sum, da sta obdolženki utajevali denar pri čekovnih in poštnih nakaznicah. Da sta spolirali ameriška pisma, izpričuje več prič, ki izpovedujejo, da sta sestri menjavali dolarje, zlasti pa priča Va-lant, kateremu sta obdolženki priznali dejanje. V celoti je bilo zaslišanih 14 prič, ki so izpovedale za obdolženki bolj ali manj obremenilno, posebno pismonoška Josipina škrbčeva, ki je izpovedala, da je šla za sestri večkrat menjat dolarje. Obremenilno je bilo tudi pričevanje njunih bivših ljubimcev, katerim_eta kazali, kako se dado odpirati pisma, ne da bi se to poznalo.
Sodišče, ki je vzelo v obzir njuno dosedanjo neoporečnost in dober glas, je obe sestri obsodilo na dva meseca strogega zapora pogojno za dobo enega leta.
Smrtna žrtev Mure
Doliiia Lendava. 12■ julija.
Dne 7. t. m. Dopoldne med 5. in 6. uro ie ob priiiki kopanja v Muri utonil Ant?.n B e 1 š a k. posestniški sili iz Bodislavcev. občina Godemarci, pošta in orožniška Staniča Mala Ncdelia.
Ker ponesrečenca po večdnevnem iskanju še niso mozli najti, se naprošajo orož-niške postaje, občinski uradi ob Muri m vsi druži, da pOmazaio iskati nesrečno žrtev. Kdorkoli ca najde, na.i to proti primer-rH-naeradi takoj naznani na naslov: Pavle Horvat, zasebnik v Dolenji Lendavi.
Ponesrečenec je visok 175 cm. dobro razvit, plavili las. plavih -oči. obrit z majhnimi olavimi brkami in 33 let star. Poseben znak: kazalec desne roke ie od nrveza člena orot' konCu stisnjen (drobneiši in malo pripoznjen k dlani. Na sebi ie imel utopljenec navaden plav predpasnik._
Ali ste že naročnik edine slovenske ilustrovane tedenske revije »življenje in svet"?
s3Tj poneaeijska izaaja
Ponedeljek; 13. jiiHJa 1031
DOGODKI PO ŠIROKEM SVETU
Hannibal ante *»ortas . . •
Angleška družba Imperial Airways je postavila v službo na progi London-Pariz letalo »Hannibal«, ki ga vidimo na sliki. Letalo prenese tovor 13 ton in 42 oseb ter je ne le največje angleško letalo, ampak eno največjih prometnih sredstev svoje vrste na svetu
Usodna napaka belega plemena
Nova Spenglerjeva knjiga o izdaj! tehnike
Os val d Spengler, nemški filozof, ki je med vojno presenetil svet s svojo knjigo o »Propadu Zapada«, pripravlja novo delo. ki ga za sedaj uvaja nekakšen izvleček po nekem njegovem predavanju. Knjižica se imenuje »Človek in tehnika«, ne bi ji pa škodilo, če bi se imenovala »Potencirana mrtvaška koračnica za bližnji pogreb bele kulture«. Nekoliko misli iz te knjige:
Najtežji simpton začenjajočega se poloma, pravi Spengler, je v tem, kar on imenuje ' izdajstvo tehnike«. Ogromna premoč Zapadne Evrope in Severne Amerike v drugi polovici prejšnjega stoletja in sicer v vsakem czini sloni na monopolu industrije. Velike industrije so se razvijale sanic v zvezi s premogovnimi nahajališči v teli se%rernih deželah. Ostali svet je bil samo odlagališče za te dežele in kolonialna politika je iskala samo novih odlagališč in virov sirovin, ne pa novih produkcijskih ozemelj. Premog je bi! tudi drugje, a samo »beii« inženjer je la,hko izkoriščal njegove zaloge. Samo »belci« so bili izvežba-ni za takšno reč. V tem je bila njihova premoč.
A »slepa želja po moči« je začela r.a pragu novega stoletja delati težke pogrešile. Namesto, da bi bela ljudstva držala tehnično znanje zase, so ga razkladala bahavo vsemu svetu, Indijcem, Japoncem in drugim rbarvanim« plemenom (med bar-vance šteje nemški profesor tudi •— Ruse in Balkance ...). Namesto da bi izvažala samo produkte, so začela izvažati skrivnosti (tehnične narave), postopke, inženjer-
je in organizatorje, celo izumitelje. »Bar-vanci« so dobili vpogled v skrivnost bele moči in jo izkoristili. Japonci so postali v 30 letih tehniki prvega razreda in so dokazali v vojni proti Rusiji n. pr. takšno vojnotehnično premoč, da bi se lahko njih učitelji pri njih učili! Danes nastajajo vsepovsod v deželah barvancev nova industrijska terišča, ki so evropskim ubijajoča konkurenca. Nenadomestljive prednostne pravice belih ljudstev so potrošene, izdane, izgubljene. Nasprotniki so jih dosegli in tudi prekosili; začenja se maščevanje izkoriščanega sveta proti njegovim gospodarjem. Delo belega delavca postaja odveč, težišče produkcije se prelaga in svetovna vojna je napravila konec tudi spoštovanju, ki so ga gojili barvanci pred belci. Za barvance — in k tem spadajo, kakor smo rekli, Rusi in Balkanci — pa ni favstična (namreč »bela«) tehnika nobena notranja potreba. Samo favstični človek je lahko občuti, razmišlja in živi v njej, njemu je duševno potrebna, pa ne zavoljo njenih gospodarskih posledic, temveč zavoljo njenih zmag. Za barvane pa je samo orožje v boju proti beli civilizaciji, ki ga odvržeš, ko ga ne potrebuješ več. Doba tehnike in strojev gre tedaj k svojemu koncu kakor belo pleme.
V tem brezupnem položaju ostane temu plemenu samo eno: da se s častjo in pogumom poda na pot konca, da umre kakor tisti rimski vojak, ki so ob izbruhu Vezuva pozabili nanj, pa je vztrajal na svojem mestu.
« še en pogled na konjske dirke v Ascotu
Srečanje med črnim in belim v jedilnem vozu
V jedilnem vozu Paris-Calais je sedel pred dnevi ameriški zakonski par.. Bil je baš na tem, da zavžije sardine, ko se odprejo vrata in v vagin stopita neki črnec in njegova spremljevalka ter sedeta poleg Američanov, kjer jima je bil dodelil sedeže plačilni natakar. Američan in njegova žena sta se v znak protesta brez besede dvignila. Črnec, takisto ameriški državljan, pa je v mirnem in vljudnem tonu zahteval pojasnra, čemu se je to zgodilo. Američan mu je odvrnil, da ne smatra za »fair« sedeti z drugopoltim človekom za isto mizo. črnec je nato prosil, naj se njegov beli sodržavljan legitimira, ker ga bo tožil zaradi razžalien.ia časti. Američan je potegnil iz žepa izkaznico in te dni je pozvalo pariško sodišče tožitelja črnca in toženca Felxtona na obravnavo, ki pomeni za Francijo prav neprijetno opravilo, saj je njena dežela vsem tujcem enako odprta. Toda pred pravico so vsi enaki in zato bodo morali sodniki v tej pravdi zavzeti stališče proti belemu Američanu ali pa izreči salomonsko razsodbo.
Kralj Iraka v Egiptu
Sirdar Vallabdhai Patel
predsednik narodne skupščine v Indiji in prijatelj Gandhija, se je zopet pripeljal v Evropo in se izkrcal v Londonu
Premagana elektrika
Prebivalstvo Beiruta, najpomembnejšega sirskega pristanišča, sc je tako razjezilo na francoske lastnike električne postaje, kj je zvišala cene za tok, da je napovedalo vojno elektriki. Vagoni ccstne želcznice so sc vozili popolnoma prazni in pod var« stvom orožnikov. Vsi meščani so v znak protesta uporabljali le petroilejske in kar« bidne svetiljke in sveče. Električna družba je imela toliko izgub, da se ie po več« mesečnem odporu morala vdati in je zopet znižala cene
kjer se nad jezdeci in konji naslaja najodličnejša angleška družba
Pokazal je, kako je pobegnil...
Aprila se je posrečilo nekemu kaznencu pobegnniti iz kotibuske ječe na Nemškem. Kakih pet tednov pozneje ga je policija ujela v Berlinu in poslala v kaznilnico nazaj. Ujeti tič je moral nazaj v kletko, a preden sc je to zgod-lo, so se zanimali pazniki, kako se mu je posrečilo pobeg« niti. Predvsem niso razumeli, kako je pres magal visoko, na vrhu z bodečo žico dobru zavarovano zidovje okoli ječe. Domnevali so, da je moral zunaj imeti pomagača z lestvo. Kaznenee je trdil, da mu zid ni ni-kaka zapreka in da ni potreboval pomoči od zunaj. Pazniki mu niso verjeli in po daljšem sporu ponudili, naj jim v dokaz resnice priredi predstavo pa ponovi bet«. Jetnik je bil takoj pripravljen dokazati svojo spretnost in je res kmalu preplezal zid. Pazniki so na to pohiteli k vratom n jih široko odprli za sprejem zmagovalca, a so ga zaman pričakovali. Plezalec je že izginil v bližnjem gozdu.
Hiše bodočnosti bodo iz stekla
Arhitekt Charrcau je zgradil v Parizu prvo stekleno hišo, ki se vidi kakor lede; na palača. Graditelj je prepričan, da bodo hiše iz navadnega nepobranega stekla kmalu izpodrinile vse druge zgradbe. Steklo je tako trdno, da se z njim ne more kosati noben kamen. Razen tega so seveda vs prostori izredno svetli. Solnčna luč razsvetj vse kotičke m opazovalec, ki pogleda od zunaj skozi okno. ne opazi no« tri niti najmanjše sence.
Kralj Fejsal. vladar Iraka, je nastopil daljše potovanje. Obiskal je Egipt, od tam pa bo krenil v Turčijo. Baje potuje na migljaj angleške vlade, ki bi rada učvrstila od-nošaje z muslimanskimi deželami. — V Fejsalovem spremstvu vidimo odposlance
egiptovskega kralja Fuada v Kairu
Davkar poneveril pet milijonov frankov
Osvetiti se je hotel zaradi premeščenia na slabše mesto
Na nenavaden način je protestiral neki pa; riškj davkar proti svoji premestitvi na slabše službeno mesto. Vzel je iz blagajne, ki mu je bil zaupana v upravljanje, pet mis lijonov frankov jn se sam javil policiji.
Uradni prostori davkarja. ki je napravil to originalno potezo, so v Rue Clarmoint. Po služebeni potrebi so ga hoteli poslati v neki manjši kraj. kar pa je občutil kot ža« litev in sklenil zbuditi pozornost javnosti z nenavadno poneverbo. Najprej je poklicla uradne priče, ki so ugtovile. da je v bla« gajni pet milijnov frankov denarja, potem je blagajno izpraznil in nesel denar trem prijateljem, med katere ga jc razdelil na enake dele. Soveda so mu morali obljubiti, da bodo strogo čuvali zaupane zaklade in se ne bodo izdali, ko jih bo začela oblast iskati.
Na polici ji ie našel davkar komisarja, ki mu je bil oseben prijatelj. Zato mu i/prva ni hotel verjeti in je menil, da brije norce iz njega, ko mu je pravil o poneverbi. Ko se je pa prepričal, da davkar le ne odneha od ovadbe, ga je začel pregovarjati, naj vrne denar in uredi blagajno, da ne bo javnega škandala. Poklical je tudi šefa div« karije in ga prosil, naj vpliva na uradnika, da bo stvar opravil brez neprijetnosti.
Šef je poskušal ubrati vse primerne stru«
ne. da bi davkarja navedel na pravo pot. a ni dosegel uspeha. Mož se ni dal prego« voriti niti potem, ko mu je šef zagotovil, da bo izposloval preklic premestitve. De« fravdant« je še vedno vztrajal na tem. da hc.če priti pred sodišče, kjer bo javno in glasno protestiral proti nepravični preme* stitvi. Ko so videli, da ni niogoee spraviti davkarja k pameti, so uporabili proti n:e« mu zakonita sredstva. Policija ga je areti« rala in ga izročila preiskovalnemu sodniku. Prijatelji, katerim je davkar izročil pet mi« lijonov v shrambo, pa molčijo kot grob in tudi zaprti davkar noče izdati njihovih imen ker hoče ostati dosleden do kraja ter spraviti afero /. velikim hrupom v javnost.
Uporni zakonski možje
B:rminghamski čudaki so ustanovili klut> zlatega kliuča za zakonske može, ki Dc marajo biti pod copatami hudih žen. Vsak nov; član mora pri vstopu v klub pokazat; hišni ključ v dokaz, da uživa popolno prostost i« da se lahko povrne podnev ali poncei domov, kadar se mu poljubi. Nov: klub z zlatim ključem v grbu je naletel na toliko razumevanje, da ie dobil več po« družnic po drugih angleških mestih.
Slike nadomeščajo pisav©

L
C. Edvard Sneli, profesor glasbe v ženevi, je hotel preizkusiti inteligenco švicarske pošte. Poslal je svojemu prijatelju g. Reneju Charreyu dopisnico in jo namestu z naslovom opremil s slikami, ki naj bi povedale vse potrebno. Pod besedo - Monsieur« (gospod) je prilepil Charrevevo fotografijo, poleg nje pa napravil risbo, ki kaže, da je naslovljenec v kopališču, in sicer v mestu Baden-les-Bains v kantonu Argoviji na Švicarskem, kar naj izpričajo zadevni grbi. Namestu svojega naslova je prilepil pod značko »Expediteur« — pošiljalec — svojo fotografijo. Ideja je bila gotovo duhovita, a tudi švicarska pošta zasluži vso pohvalo, kajti njeni nameščenci so ta rebus sijajno rešili in pošiljatev dostavili takoj in brez ovir pravemu naslovniku. Mislimo pa, da ne bi bilo za druge pošte takšno poslovanje nič kaj prijetno, zato bo ostal ta duhoviti
primer osamljen
A. J.:
Moj ideal
Bilo mi ie šestnajst let. ko sem io prvič videl. Igrala je v majhni, malokdaj uprizorjeni drami. Danes ne vem več povedati, kaj je bilo na njej, da sem jo začel ljubiti; in dolgo je ostala to resnična ljubezen. Nikoli ni zvedela o meni in vendar ne morem reči, da je bila ta ljubezen samo ljubezen iz daljave. Kajti bila sva prav često skupaj: pred vsem v cestni železnici in nekoč celo pri obedu. Mncgokaj je bilo kakor pri pravi ljubezni: radost, noči brez spanca in slaba vest. če sem zagrešil kaj napačnega. In takšna enostranska ljubezen ima še svojo posebno prednost: manjka ji zapletljajev, ki nastanejo. če ie pri kakšni stvari udeležena več nego ena oseba. Le konec je bil žalosten, skoraj kakor pri resnični ljubezni.
Pa naj vam povem po vrsti: Prvi večer sem .io zaman čakal pri izhodu. Gotovo je bila odšla skozi druga vrata. Polnoč je že bila proč, ko sem odšel domov. Bila je turobna noč in tenak dež je pršil.
Drugi večer sem spet čakal pri izhodu, a šele tretji večer sem imel srečo:
odhajala je sama in jaz poleg nje, seveda tako, da ji ni padlo v oči. Ce sva prišla do kakšne svetiljke, sem ji skušal pogledati v obraz in uganiti njene misli.
Na ta prvi izmed najinih skupnih večerov sem jo spremljal v cestni železnici do njenega doma. To je bila najina najčešča pot. Potem sem stopal običajno v ovinku do doma in srce mi je bilo težko ali lahko, kakršne so bile pač stvari, ki sem jih bil ta večer pri njej opazil: nje očarujoči nasmeh, ki ga je ta večer naklonila vratarju, ali pa nebogljeni obup, ki ga je'kdaj pokazala na odru. Kajti bila ie pomanjkljiva igralka. čeprav jo je vse hvalilo.
Samo enkrat sem bil zelo besen, čeprav se je najin večer pričel prav dobro. Stopila je namreč v odličen re-storan in ker sem imel njej na čast vsak večer najboljšo obleko na sebi in ker sem imel slučajno tudi nekaj denarja pri sebi, sem ji sledil.
Le tnalo gostov je bilo notri in stvar ni bila videti brez nevarnosti, lahko bi postali pozorni name. A čeprav sem si seveda naročil isto. kar moja prijateljica, se ni nihče zmenil zame in vse je šlo dobro, dokler — no, dokler ni prišel ponjo. Takoj sem ga spoznal: bil je
tudi pri teatru in zelo znamenit. Vrag bi ga vzel! S solzami besa v očeh sem stekel v nasprotno smer proč. Ta večer sem se odločil, da postanem tudi znamenit mož.
Mnogo večerov sem prebil tako nemoteno v njeni bližini in nekoč sem ž njo celo govoril.
To je prišlo tako: Na eni najinih voženj se mi je posrečilo v prezasedenem vozu osvojiti si sedež; tega sem ji hotel ponuditi. Spočetka je stala precej oddaljeno od mene in preko vseh ljudi je nisem mogel poklicati, to bi vzbudilo pozornost in bi nasprotovalo moji dotedanji taktiki. Tako sem bil odvisen od sprevodnikove energije in sem moral počakati, da bi se temu poljubilo za-klicati: »Prosim, naprej!« A to bi lahko dolgo trajalo in dotlej bi se utegnilo vse pokvariti. Saj bi ji mogel ponuditi svoj sedež kdo izmed potnikov! Za srečo se ni zgodilo nič podobnega in končno je prišla v mojo neposredno bližino. Tu — tik pred izpolnitvijo mojih želja — je stala poleg nje, kakor da je švignila iz tal, starejša dama. ki bi lahko podrla vse moje načrte. Kajti sedaj* mi je bilo nemogoče vstati. Tudi če bi svojo drago še tako energično pozval, naj zasede moj prostor, bi dala samo ob sebi umevno prednost stari dami in vse bi
bilo izgubljeno. A prišlo ie dru-gače. Vštric mene je sedel gospod, ki je gojil manj izrazito razmerje do stoječih potnikov in ki se je brez nadaljnjega umaknil stari dami. Sedaj je bilo treba hitro delati. Vstal sem in s kretnjo glave, ki je ni bilo mogoče krivo razumeti, sem ji ponudil sedež. To bi bil lahko storil tudi z besedami, a sem molčal, in ona je dejala 'Hvala« in se je zazrla brez zanimanja mimo mene skozi okno ven ...
Nekega dne sem se odločil, da končam s svojim rezerviranim vedenjem; kupil sem dve orhideji, 'rumeni z rdečimi pikami in belimi čašnimi listi. Potem sem napisal pismo z vsem zanosom svojega ranjenega srca. Ne spominjam se več natančno njegove vsebine, vem samo to, da sem sestavljal tistih nekoliko vrstic cele ure.
Med predstavo sem stopil k izhodu pozorišča. dal sem vratarju nekaj napitnine, pismo in cvetlici z besedami: »Za gospo ...«
Zdelo se je. da je vse posrečeno, in hotel sem doživeti samo še radost, da jo vidim po predstavi s svojim šopkom v roki.
Predstava je bila minula že pred četrt ure.
Kaj je danes ž njo? Povsod so že ugašali luči. Samo v prvem nadstropju sta se svetili dve okni: tu je bila, kakor sem vedel, ravnateijeva pisarna. Ali je ona...?
Vse zgodbice o gledaliških ravnateljih in igralkah so mi šinile v tem trenutku skozi možgane. A to je bil smešen domislek!... Hipoma me je navdalo kakor temna slutnja. Kakor divjak sem stekel do pročelja gledališkega poslopja. Tam je vise! program, a za naslednji dan. Toda za voglom sem našel pravega. Bilo je tam prav mračno. Skušal sem prebrati z mrzlično naglico: Kralj... gospod..., kraljica... — dih mi je zastal — ime je bilo tuje!
Pozneje sem bral v listu: Gospa ... je za deli časa odpotovala. Njeno vloga igra sedaj...
To je bil zadnji doživljaj z mojo iz-voljenko. Dalj časa ie ni bilo potem več v našem mestu in ko se je vrnila, nisem imel več velikega srca šestnajstletnega dečka, postal sem bil starejši in — brezbrižnejši napram pravljicam v življenju.
Dolgo je visela njena podoba kot edina v moji sobi. Sedaj visi tam zemljepisna karta. To je stvarnejše in navaja človeka na pametnejše misli.
Primorje odpovedalo
Po nadmočni igri zmaga Hajduk popolnoma zasluženo Primorje, ki je slabo zastopalo ljubljanske barve — Nepričakovano visoka zmaga Haška nad državnim prvakom Con-cordijo — Mačva prvič poražena — V I. finalu za prvenstvo LNP je Maribor zmagovit — Slab nastop čehoslovakov v srednjeevropskem pokalu — Wilfan najboljši plavač Jugoslavije — Kolesarsko državno prvenstvo si je priboril D. Ivkovič (SK Graničarr Gjurgjevac) — Abstinenca kolesarskih klubov iz Zagreba
Hajduk : Primorje 5:0
(1:0)
Izkazalo se je, da je bila reklama, ki se je zadnje dni delala za prvi nastop Hajduka v Ljubljani, več kot upravičena. Kljub prekrasnemu solnčnemu dnevu je okoli 2500 navdušenih pristašev dalo nogometni boibi prednost pred kopanjem. In v kolikor so bili bolj objektivni občudovalci nogometna umetnosti kot partizani, so prišli na svoj račun. Bila je borba, manj napeta kot lepa, in dasi v izvestnih razdobjih brez tistega živega poleta, ki smo tja vajeni videti in gledati v prvenstvenih borbah, vendar bodala na fiuesah in žilavih obojestranskih naporov.
Zmagalo je moštvo, ki mu je po poteku igre zrnata povsem pripadala- Hajdukovci so nam predvedli nogomet, ki ga lahko povsod uspešno pokažejo. Klasična igra kratkih pasov, zvezana samo na momente s prodori na krila. Priznati je pač treba, da so bili ti sicer maloštevilni prodori zelo opasni, in je zadnji sol bil plod te taktike. Ostane odprto vprašanje, katera igra je koristnejša, enostavna, brez finih potez, ki so na oko lepe, z naglimi dolgimi prodori na krila, ali igra kratkih pasov in pridobivanja terena po sredi. Hajduk je včeraj prepričevalno zmagal s poslednjo, vendar je dvomljivo, če bi bii proti vzdržljivejši obrambi tudi uspel!
V ostalem je nudila igra borbo dveh sistemov. Primorjaši, ki so s svojo taktiko žr" marsikaterikrat uspeli, tako proti Ha škii, niso tokrat pokazali dovolj sposobnosti. da bi s svojim sistemom uspeli, zlasti ti c v prvem polčasu, ko ni bilo^ na obeh skrajnih koncih pravih nosilcev sistema, bele po pregrupaciji napada v drugem pol-času so se izpeljavali napadi tudi jk) krilih ali boljše rečeno, po desnem krilu, ker je bilo i eno i drugo levo krilo komaj doraslo svoji nalogi. Nasprotno je Hajduku uspelo uveljaviti se s svojo taktiko, nič ne de, če š"lc v drugem polčasu, ko je bil odpor nasprotne obrambe zlomljen. Hajdukovci so s podajanjem z noge na nogo, po vrvici, vidoma mrvili odporno silo obrambe in halfov*, posebno v sredini, dokler ie niso popol noina zdrobili. Poslal' so v mrežo pet žog, in potem, kakor da so si oddahnili: nič več preciznosti v igri, le rahli odmevi prejšnj;h kombinacij, napadi Primorjanov so postajali proti koncu vse bolj žilavi, silni. Ostali so brezuspešni.
Ob žgočem solncu se je pričela igra točno ob določenem času. Prvi so se prikazali Hajdukovci v postavi:
čulič—Milutin, Mikačič—Marušič, V. Po-duje, Gusina—Benčič, Lemešič, Bakotič, Bo-načič, Kragič.
Takoj za njimi so izšli na teren domači v naslednji postavi:
Jančigaj—Svetic, Jug II—Zemljak, Slamič, Pišek—Hassl. Slapar, Jug I, Jež, Uršič
Po vsem do sedaj povedanem vendar ne predstavlja Hajduk v celoti homogene eno-te. V napadu je notranji trio daleko močnejši od kril, bodisi kot. celota, bodisi posamezniki individuelno. Glavno orožje te formacije je uprav vzorno napredovanje s kratkimi pasovi, poleg tega pa izboren šut tudi iz najtežavnejših položajev. Streljal je trio mnogo! Obe krili, zlasti Benčič, sta zaostajali za triom, Ivragiču je pomagala njegova fizična sila, dočim je slabotnejši Benčič mnogokrat obtičal. V srednji vrsti sta prevladovala oba stranska halfa, Poduje je v prvem polčasu močno zaostajal za svojim nasprotnim tovarišem, dočim se je dobro uveljavljal v prvih dveh tretjinah drugega polčasa. Od branilcev je bil vsekakor boljši Mikačič, ki je potleg svojega dela opravljal tudi del posla svojega desnega tovariša, vedno dobro plasiran, taktično močan. Njegovi dolgi nizki odbojni streli so včasih končavali v protivnem autu- Culič lii bil prav za prav preveč zaposlen, par lepo slreljanih šutov je sigurno držal, več ie imel posla s poseganjem v dogodke v gnječah.
Kot celota so Hajdukovci napravili prvovrsten vtis. Tehnično obvladajo žogo popolnoma, le včasih jim preide tehnika v cilj, mesto da bi se je posslužili kot sredstvo za dosego cilja. Nadmočni so v plasiranju, kar jim omogoči v zvezi s točnim podajanjem dober in koristen start ter ekonomično gospodarjenje z razpoložljivimi silami.
Domači so nastopili z napadom v nenavadni formaciji. Hassl na desnem krilu ni mogel niti od daleč dati tisto, kar zmore Jug na tem mestu, dočim sam Jug ni bil dorasel nalogi vodje napada. Poleg vsega tega se leva plat napada Jež-Uršič ni mogla nikakor uveljaviti, tako da je bil ves napad sterilen v vsakem početju, zlasti še, ker je manjkalo — v prvem polčasu — vsake zveze med njim in srednjo vrsto, šele po pregrupaciji Jug, Slapar, Jež, Uršič, Hassl je prišlo nekaj več življenja v ta del moštva .vendar se tudi takemu napadu ni hotelo posrečiti, da bi si zgradil kaj prida dobrih šans. Zadovoljila sta v napadu vsaj do gotove meje samo Slapar in Jug, ta šele na svojem mestu. Slapar je začel sebično, ko s tem ni opravil nič, se je skušal sporazumeti s svojo okolico. Proti koncu, ko že vse ni nič pomagalo, je zopet poskušal srečo na lastno pest, vendar ni mogel doseči drugega, kot da je pokazal del svojega tehničnega repertoarja. Hassl ni prišel niti na desnem niti na levem krilu preko dobre volje, tudi Uršič je bil pokazal več dobre volje kot znanja, dočim je bil Jež enako šibak v zvezi kot v sredini. V halfih je v prvem polčasu prevladoval Slamič, držal se je sicer bolj defenzivno, kakor v ostalem tudi oba pokraj-na krilca, vendar je našel prilike, da je pošiljal tudi uporabne žoge naprej. V drugem polčasu pa se je korakoma umikal pred nadmočno igro nasprotnega tria, ki ji ni bil dorasel. Zemljak je skupaj s Sveti-cem še nekam dobro držal levo stran napada, tudi ofenzivno je skušal biti koristen. Pišek pa je pretežni del devetdesetih minut igral tretjega branilca, pri čemer je
za pomoč napadu ostalo bore malo. Svetic je bil, enako kot njegov nasprotnik, morda najmočnejša individualnost v moštvu, samo enkrat je popustil v opreznosti napram Kragiču, in že je bila nesreča gotova. Jug je rabil mnogo pomoči od sosedov, v svojem skrčenem delokrogu se mu je posrečila marsikatera obrambna akcija. Taktično pa še ni dozorel. Jančigaj je moral petkrat pobrati žogo iz mreže. S tem ni rečeno, da gre vse na njegov rovaš. Pri prvem golu se je za ulomek sekunde vrgel prepozno, res da je bil strel oster. Drugi gol je bil neubranljiv, prav tako tretji, četrtega je treba beležiti v breme Juga, petega bi pa moral dober golman držati.
Kljub močnemu porazu ni moštvo klonilo vse do zadnjega, še v zadnji minuti so izvedli vrsto prav lepih, silnih in nevarnih napadov in s tem pokazali vse pohvale vredno žilavost in odpornost. V moštvu kot celoti so sicer prevladovali negativni momenti nad pozitivnimi, vendar se da to vsaj deloma opravičiti z nadmočno nasprotnikovo igro. Za uspešnejše nastope je treba razpolagati z nekaterimi pogoji, kot so solidnejša tehnična usposobljenost, razumevanje za pravilno taktiko v danem trenutku in tisto neobhodno znanje, ki dopušča pozitivno uveljavljenje razpoložljivih sredstev.
Potek igre je v pretežnem delu diktiral Hajduk. Prav tako njen tempo. Izrazitih momentov ni bilo. Mestoma je potekala igra kakor da bi bila ustvarjena po prej določenih šablonah, brez živahnosti in duha. Le pri pozornejšem motrenjii se je mogla opaziti borbena žilavost ,enako v razdiralnem delu obeh obramb kot v neutrud-ljivo vedno z nova grajenih napadalnih akcijah. To se je opažalo zlasti v neumornem sodelovanju med Hajdukovim napadom in njegovo srednjo vrsto. Goli so padli kot plod dozorelih situacij.
še par opazk glede markantnejših dogodkov. žreb dobi H, P igra proti solncu. Vročina vpliva od vsega začetka na igro. Prvi dve min. napada P, šele v 3. min prvi napad H, toda Benčič pošlje v aut; izmenični napadi, Slamič pošlje Uršiču dolg predložek, ki ga ta pošlje visoko pod oblake. V 10. min. strelja Bakotič ostro tik droga, Jančigaj utegne še rešiti v kot. V naslednjih minutah pritiska H. Napad P konča v rokah čuliča. H razvija svojo igro po tleh. V 14. min. komaj reši Slamič. Nato par napadov P, Uršič pokvari situacijo pred golom s foulom. Igra je v tem razdobju živa, žoga prehaja naglo s polja v polje. H igra ekonomično in pritiska polagoma P v defenzivo. V 23. min. korner za H, ki ostane neizkoriščen. H je močnejši v startu. V 25. min. lep napad P, ki ga pokvari Slapar s svojo sebičnostjo. Takoj nato protinapad H in Jančigaj lepo okrene oster Lemešičev strel v kot. Ponoven kot konča v autu. V 30. min. pošlje Uršič lep center s krila, toda nikogar ni na mestu. Mikačič razdira s krasnim startom. Napad H in Svetic zavije v kot. V 33. min. foul na Hasslu. Zemljak strelja ostro, toda čulič je buden in bravurozno drži. V 35. min. pogreši Pišek, Benčič izkoristi, poda Bonačiču, Slamič in Svetic sta prepozno na mestu, povrhu se Jančigaj prepozno vrže.
1:0
Jančigaj ima kmalu zopet posla, H izsili še en kot, potem prvi korner za P. V 44. min. zruši Milutin lastnega golmana, ki obleži z žogo v naročju pod klopčičem. Sodnik da indirekten strel z dveh metrov, toda P ga ne izkoristi. Polčas, koti 6:1 za Hajduka.
Prve minute reprize pripadajo zopet P. Toda že v 5. min. je Kragič uspešen
2:0
Par nevarnih napadov H, nato dva kota v 13. in 14. min., iz slednjega postavi Bakotič
3:0
Menjajoči se napadi, H sicer pritiska, toda tudi P prihaja v nevarno bližino H gola. Borba v polju. V 23. minuti nesporazum obrambe P, Bakotič strelja v prečko. Minuto pozneje predribla Bakotič vse po vrsti in zviša na
4:0
V naslednjih minutah dobita H in P vsak po en kot. V 31. minuti pošlje Jug prost strel tik nad prečko, publika že aplavdira, toda zaman. H se poigrava. Nato v 34. min. prodre Benčič in pošlje med Jančigajevimi nogami v mrežo
5:0
Rezultat je postavljen! H odslej popušča in napad P postaja nevaren, še v zadnji minuti šansa za časten gol: v 25. min. strelja Zemljak ostro v kot, ali čulič — pobere. Konec, korner ji 3:1 za H.
Sodil je g. Fabris vzorno. Piskal je vsak tudi najnedolžnejši foul, tako da je potekla igra povsem fair. Privoščil si je morda par nebistvenih pogrešk, sicer pa je nastopal povsem v slogu sodnika z mednarodnim slovesom.
Po zmagi Hajduka v Ljubjani in Haška
Gradjanski	6	5	0	1	9:4	10
Concordia	7	4	1	2	15:16	9
Hajduk	6	♦ 4	0	2	28:6	8
Hašk	7	2	1	> 4	20:15	'5
Primorje	6	2	0	4	11:16	4
Ilirija	6	1	0	5	8:32	2
Ostale prvenstvene tekme v ligah
Zagreb: Hašk : Concordia 7:3 (5:1). Zaslužena krasna zmaga Haška.
Osijek: Slavija : Gradjanski 2:0. Novi Sad: Vojvodina : Mačva 3:0. Beograd: Jugoslavija : Sašk 6:2 (2:2). Subotica: Bačka : :Sand 4:1 (1:1).
ISSK Maribor : SK Svoboda
7:2 (4:1)
Maribor. 12. julija. SK Svobodi ie letos priDadla naloza. da brani prestiž Ljubljane v prvenstvu nozo-metneza podsaveza. Njeno moštvo ie od zadnieza svoieza nasto^-1 v Mariboru izdatno napredovalo, vendar še daleč ne dosega lanskega finalista. Moštvo se bo moralo odvaditi sirove igre, ki mu ničesar ne liasne. oač oa zboz nje moštvo mnozo iz zublja na simpatijah. V tem pogledu pred-njači zlasti Habiht. ki se ie hotel *ka na vsak način iznebiti in mu to ni šlo dru-zače. kot z namernimi fouli. To pa ie imeio razumljivo posledico, da je bil Habiht izključen. Kljub temu pa za je sodnik v dru-zem polčasu iz nerazumljivih raz.ozov č istil zopet nastopiti. Izrazito slab dan ie imel Erman v zoiu, dočim so ostali dosezii povprečno iormo
Domačini niso zadovoljili. Izra ie močno trpela zaradi indisponiranosti srednjez^ krilca, ki na i.e. upajmo, samo prehodna. Obramba se je preveč spuščala v ofenzivno izro in zresta na ta raičun tudi oba dob liena zo!a. V napadu ie bilo opaziti Ie not-ranii trio dočim sta krili zaostajali.
Sodnik z. CiniDerman iz Ljubljane je zadovoljil -in izro obvladal.
V predtekmi je rezerva SK Železničarja nremazaia rezervo SŠK Maribora 2 : 1. Sodil ie z. Jančič.
Juniorji SSK Maribora so v Ptuju pre-mazali svoje tamošnje tovariše v razmer i: 2:1.
Snoči v soboto zvečer pa so izrali tukajšnji nozometni sodniki z odborom MO. Sodniki so ostali zmagovalci 6 : i (3 : 1). Tekma ie nudila neštevilno šaljivih prizorov in se je maloštevilno občinstvo zelo zabavalo. Sodil je najstarejši mariborski sodnik z. Seoec.
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Včeraj se je vršila finalna tekma za prvenstvo ljubljanske garnizije med moštvom 16. a rt. polka in moštvom 40. pešpolka. Zmagal je art. polk z 9 : 0 (2 0).
Češkoslovaškim zastopnikom v tekmovanju za srednjeevropski pokal prede zelo slaba. Slavija jc včeraj že izpadla. Tudi Sparta jc sicer na tujih tleh doživela po* raz. Rezultata sta bila nastopna: Rim: Roma : Slavija 2 : 1. Turin: Juvcntus : Sparta 2 : L Tarnov: Hakoali : Tarnovia 4 : 0 (1 : 0).
Plavanje:
Plavalni miting sušaske Viktorije
Sušak, 12. julija. _ Ob velikem pričakovanju se je danes vršilo v kopališču Jadran "plavalno tekinova-nje, ki je bilo napovedano že pred dvema mesecema, a ga je šele sedaj organizirala sušaška Viktorija, ki je j>ovabila najboljše plavače in plavačice iz države. Tekmovania so se udeležili vsi fazen Prektfhove iz Ljubljane in Medaničeve s Sušaka ter Malica iz Dubrovnika in Bulatove iz Beograda.
Krasen dan je privabil nad 1000 gledalcev, med katerimi smo opazili tudi predsednika JPS podbana dr- Hadžija. Vreme je bilo lepo, toda morje je bilo pokrito z veliko nesnaso zaradi struje, ki jo je zanašal v kopališče veter Maistral, ki je povzročil tudi precejšnje valove ter s tem oviral tekmovalce. Proga sama je bila pred tekmovanjem dolga 50 m, toda kasneje ro jo valovi podaljšali za preko pol metra, tako da so doseženi časi še boljši, kakor bi bili ob normalnih razmerah.
Jurija je pod vodstvom Generalnega tajnika Esapoviča funkcionirala dobro. Tehnični aranžma pa ie bil slab zlasti glede starta in glede obratov. Splavi niso bili v predpi sani morski globini ter so s teni precej ovirali tekmovalce. Vse plavalne priprave so bile precej labilne. Rezultati so bili naslednji; Subjuniorji sušaške Viktorije 50 ni pr«. sto: Ta disciplina je pokazala, da razpolaga sušaška Viktor! ia z izbornim materi ja-lom. Zmazal je Stocker 3-1.7 pred svojim tovarišem Grego 3-1.8. Sledila sta jima Bez-jak 35 in kot zadnji Tičac 37.
100 m dame hrbtno: Startali sta samo dve tekmovalki, in sicer Wimmer Zlata (Viktorija), lanska iuniorska prvakinja in rekorderka ter llirijanka Lampretova. Z velikim naskokom in sigurno je zmagala v času 1:30.6 Wimmerjeva, kar bi bilo skoraj za 7 sekund boljše od juzoslovenskesa rekorda. Lampretova j? dosegla čas 1:37.5.
100 m gospodje prostor To je bilo prvo srečanje juniorskesa prvaka in ' rekorderja \Vilfana s seniorskim prvakom Senianovi-čem. Zmagal je VVilfan v časti 1:04.2. Sledili so Senianovič 1:05.2, Golob (Viktorija) 1:08.2 in Matkovič (Viktorija) 1:11-7.
5« m dame prosto: Roje (Jadran, Split) 36 sekund. Župan (Viktorija) 38.8, Fran Slava (Viktorija) 41.
200 m prsno gospodje: 1. Grkinič (Viktorija) 3:ll. boljši od juzoslovenskeza rekorda, 2. Frankovič (Graciiartski. Karlovac) 3:15.2, 3. Brozičevič (Viktorija) 3:29.2, 4. Mini Hektor (Viktorija) 3:35.
200 dame prsno: l.,Bier (Viktorija) 3:3(12 (znatno boljše od mgoslovenskeaa rekorda), 2. Kaliterna (Jadran, Split) 3:50.5, 3. Leionja (Viktorija) 3:52.4.
100 m hrbtno gospodje: 1. Wi1fan 1:16 5 (boljše od jueoslov. rekorda), 2. Marčeta l (Viktorija) 1:22.	j
100 m dame prosto: 1. Lampretova 1:17.2 -(boljše od jugoslovenskega rekorda), 2. Roje (Jadran, Split) 1:23.4, 3. Zupan (Vikto- , rija) 1:26.1.	1
Mini Oktavijan
mešano: Proti, v sestavi Biei
Nato so sledili skoki s stolpa. Kordelič Slavko (Ilirija) in Grilc Bogomir (KASU) sta izvajala okoli 10 propagandnih skokov, ki so bili zelo efektni. Nato sta' Kordelič in Grilc skupno z Ilirijanom Cerčkom izvedla nekaj skupinskih skokov.
100 m gospodje prsno: 1. Grkinič (Viktorija) 1:27 7, 2. Frankovič (Gradjanski, Karlovac) 1:32, 3. Arčanin (Viktorija) 1:35.
200 m gospodje prosto: Drugo srečanje med Wilfanom in Senianovičem, pri katerem je krasno zmagal NVilfan v času. boljšem od jucoslovenskeaa rekorda, 2:28. Se-njanovič 2:30.8, Pankovič (Viktorija) 2:35. Tudi ta dva rezultata sta boljša od iuzo-slovenskega rekorda. 4. (Viktorija) 2:40.5.
Štafeta 3x100 m dame
štafeti sušaško Viktorije . ------
\Vimmer, Župan je nastopila štafeta, ki so jo sestavili gostje, in sicer Kaliterna (Jadran, Split)," Lamprst (Ilirija), Iioje (Jadran, Split). Zmagala je štafeta Viktorije v času 4:37, kar pomeni čas boljši od jugo-slovenskega rekorda. Druga štafeta je dosegla čas 4:47.
Štafeta 4x50 m gospodje prosto: Zmagali so seniorji sušaške Viktorije v--sistavi Sniokvina Davor. Matkovič, Golob, Pankovič v času 2:01.8. Druga je bila juniorska štafeta Viktorije v sestavi Grkinič. Marerta, Ne^ovetif, Vranič v času 2:05. Cas prve stalete je boljši od jugoslovenskega rekorda.
Kolesarstvo:
Cestna kolesarska dirka za državno prvenstvo
Ljubljana, 12. julija.
Na krožni progi Grosuplje-Krka-Stična-Višnja gora-Grosuplje je bilo danes izvoje-vano državno kolesarsko prvenstvo. Tekmovanja so se udeležili klubi iz vse države z izjemo zagrebških, ki so se abstinirali z izgovorom, da proga za to važno tekmovanje ni primerna. Največje predsodke so imeli zaradi znanih višnjegorskih. klancev in Šte-hana, ki je na vsej progi najbolj strmi klanec. Bržkone pa so bili za to progo dirkači zagrebških klubov premalo uvežbani in niso startali zaradi slabših izgledov za odločilna mesta.
Tekmovalne proge ni bilo mogoče preložiti iz razloga, ker ni nikjer ceste v boljšem stanju in je bilo tudi nemogoče, da bi ljubljanski pododbori mogli v oddaljenejšem kraju progo tako dobro zastražiti, kakor so jo sedaj.
Razen višnjegorskega klanca in Stehana je bila proga vsa položna, oziroma brez vsakih večjih in napornejših vzponov. Start je bil na višini 341 m, najvišja točka 463 m, torej višinske razlike 122 m, kar za 40 km dolgo progo gotovo ni veliko.
Tekmovalci so dospeli ▼ Grosuplje že ▼ soboto in so zvečer žrebali startne številke. Prišlo je tudi veliko gledalcev iz Ljubljane in Zagreba, na progi pa je bilo za tekmo nenavadno živahno zanimanje.
Tehnično vodstvo prireditve je bilo v rokah odbora Koturaškega saveza z vodjo predsednikom podpolkovnikom J. Jakličem in tajnikom g. Boškovičem.
O organizaciji sami je treba reči, da je delovala brezhibno. Tako je bila vsa proga gosto zastražena in so bile tudi vse kontrole na svojih mestih. Nesreča se ni pripetila nikomur. Pač pa so razen zmagovalca imeli skoro vsi defekte v pnevmatiki. Veliko športno netaktnost sta zagrešila dva vozača, ki sta med potjo stresala risalne žebljičke, kar je opazila tudi kontrola. Vodstvo dirke bo zadevo preiskalo in oba eksemplarično kaznovalo. Več risalnih žebljičkov je povozil tudi Valant, ki je veljal za favorita. Imel pa je smolo, da je med potjo izgubil zračno sesalko in je moral odstopiti od nadalnjega tekmovanja.
Doseženi časi so izborni. Tekmovalci v glavni dirki so vozili s povprečno brzino 30 km, posamezne kroge tudi 31 in 32 km na uro, kar so za slične proge hitrosti, slič-ne doseženim na mednarodnih tekmovanjih.
Določena so bila sledeča darila: Prvi v glavni dirki veliko zlato kolajno, drugi in tretji veliko srebno kolajno; v jun. dirki prvi malo zlato kolajno, drugi in tretji veliko srebrno kolajno.
Proga za glavno dirko je znašala točno 4 kroge, skupaj 160 km. Juniorji so vozili le 2 kroga, skupaj 80 km.
Zjutraj ob 5. se je javilo starterju 17 tekmovalcev za glavno dirko in 32 iuniorjev. Ob 5.22 je startal prvi dirkač, zs.	v
dvominutnih intervalih ostali po startnih številkah.
Rezultati juniorske dirke.
1. Šme Franc (SK Disk) 2:37:23« 5; 2. Fa-ninger Bruno (Poštela) 2:39:32:*/5; 3. Zupančič Karol (Triglav) 2r42:15; 4. Kesič Franc (Primorje) 2:44:11; 5. Kesič Karol (Primorje) 2:45:06; 6. Grad Vincenc (Triglav) 2:47:304/s; 7. Drljačič Gjorgje (Avala. Beograd) 2:47:40; 8. Kovačič Martin (Grani-čar, Gjurgjevac) 2:47:51; 9. Avšič Ivan (Ljubljanica) 2:50:20; 10. Grabeč Ivan (Primorje) 2:52:04"/5.
Rezultati glavne dirke.
1. Ivkovič Dragutin (SK Graničar, Gjurgjevac) 5:26:442/5; 2. Jager Josip (Kolesarski baon) 5:28:44V.-,? 3. Oblak Janko (Kolesarski baon) 5:33:37; 4. Abulnar Franc (Ilirija) 5:36:04; 5. žgur Aleksander (Primorje) 5:39:363/5; 6. Prodan Eduard (Primorje) 5:47:362/r>; 7. Daneš Erdeli (šam-pion, Subotica) 5:50:44.
Prvoplasirane bo poslal Koturaški savez na tekmovanje za svetovno prvenstvo.
Tehairai del rubrike urejuje avtotchničsi oddelek Vacatun Oil Companr. «L d.
Problem starih avtomobilov
Zelo veliko število avtomobilistov hoče pri nabavi novega avtomobila picdati svo« je staro voziilo, oziroma g-a želi zamenjati za novo s primernim doplačilom. To se vrši skoro v vseh primerih, vendar na tako različen način, da je nujno potrebno, da se uveljavi enotni sistem, ki bi na eni strani varoval pred škodo kupce, a na drugi stra* ni tudi trgovce. V Nemčiji so sedaj, k.i= kor poroča »Allgemeine Automob11=Zei= tung« iz Berlina, ustanovili družbo jx»d imenom Deutsche Automobil=Treuhand* Geselischaft, h kateri bodo pristopili kot člani avtomobilske tovarne, avtomobilski importerji in trgovci v svrho,	------
1.	da se držijo pri prodaji novih avtomo* bilov točno cen, ki so določene v cenikih,
2.	da prevzemajo rabljene avtomobile po onih cenah, ki jih določijo organi družbe Treuhand.
Tovarne se morajo 'obvezati, da dajejo svoje avtomobile v prodajo le takim trgov« cem, ki se bodo držali predpisov nove kontrolne zveze.
Seveda je zaenkrat delovanje družbe še precej težavno, kajti trgovci se bodo mo* rali v svojih prodajnih principih discip]i« pirati. To se vidi seveda na prvi pogled enostavno, če pa pomislimo, da je stara navada železna srajca in da je do sedaj bilo v prašsi toliko različnih sistemov za» radi ostre konkurence, bomo takoj spo« znali, da je v začetku poslovanj^ take kontrolne zveze precej težkb.
Drugo je vprašanje taksiranja že rablje« nih avtomobilov. Kontrolna zveza bo osno« vala v vseh večjih krajih tako imenovane urade za taksiranje in morala bo seveda tudi namestiti tako osobje, ki bo v stanju, da res pravilno presodi vrednost avtomo« b:lov.
Ta nov način reguliranja cen je vseka« kor dober: gotovo bi bilo tudi pri nas umestno, da se ustanovi kaj podobnega. Vemo sicer, da se, kar se avtomobilskega razvoja tiče, ne moremo še primerjati z Nemčijo, vendar je tudi pri nas vprašanje zamenjave rabljenih avtomobilov za nove precej aktualno in bi se gotovo dali s ka« ko malo. a dobro organ:zacijo obvarovati trgovci in kupci pred večjimi razlikami v cenah.
Rezultati vožnje na 10.000 kilometrov
Kakor smo že na kratko poročali, je vožnja. ki jo je priredil nemški avtomobilski klub v zvezi z avtomobilskimi klubi špa» ni je, Jugoslavije, Madžarske, Avstrije in dr., dokončana in danes želimo samo na kratko jx>ročatf o rezultatih te pomembne vožnje turističnih avtomobilov. Kakor.'že znano, se je te vožnje udeleži i o vsega eku-paj 8S avtomobilov, in sicer 41 v .skupini matfh avtomobilov in 47 v skupini v?čjih avtomobilov. Na cilj jc prišlo po uspešno prevoženih 10.000 km 67 vozil: od teh iz prve skupine 32 in iz Hruee 35 avtomobilov. Prvih" nagrad je razdeljeno 60, drugih 6 in 1 tretja. Od 12 tovarniških teamov, ki so startali, so dobile nagrado za teame 4 skupine, in sicer na avtomobilih Adler, VVanderer. Ford in Walter. Razen tega so se razdelile posebne nagrade našega avto-
kluba. nemškega, madžarskega in avstrijskega. in sicer v vsaki skupini vozaču najstarejšega avtomobila in vozaču, ki je imel najstarejšo šofersko izkaznico. Posebna nagrada je podeljena tudi avtomobilom s jto-gonom na sprednja kolesa; to nagrado je dobila tovarna Rasmussen. Zschoppau.
S tem je zaključena ena najpomembnejših turističnih voženj zadnjih let, ki ie dala marsikateri lep primer o dobroti jk>-sameznih vozil. Ne smerno namreč pozabili na to. da j>omeni 10.000 km pod normalnimi okolnostmi progo, ki jo avtomobila t prevozi v enem letu, a ta proga se je dokončala pri tej vztrajnostni vožnji v eni turi in v najkrajšem času. Priznanje za uspeh te vožnje gre seveda tudi vozačem, ki so skoro 17 dni ostali za volanom in mnogokrat spali le po par ur sede v avtomobilu.
Josephina Bakerjeva na dirkališču. Črna zvezdnica se ne producira s<*mo na deskah varijeteja in gledališč, ampak tudi v spor« tu. V tem je šele sedaj začela producira-nje. Ko so namreč bila na pariškem dirkališču zadnja tekmovanja motornih koles s prikolico, je Bakerjeva sedla v prikolico motorja in se vozila kakih 10 km. Poročen valci 6icer ne povedo, ali je motociklist. kj je vozil Bakerjevo, zmagai, vsekakor pa je vzbudil senzacijo.
Nova tovarna gum. Tovarna čevljev in usnja Bat'a v Zlinu je zgradila posebno' tovarno, v kateri bo izdelovala gume za avtomobile.	'
Na Angleškem so nekatere železniške družbe uvedle posebne avtobuse, ki \on* jo po cesti in po tračnicah. Ti avtobusi imajo dvojna kolesa in so 6e izkazali kot izredno dobri. S temi avtobusi se na pri« mer vozi ne samo do neke postaje, ampak še naprej do mesta, ki je oddaljeno od postaje in se na ta način prihrani presto« panje iz vlaka v avtobus. Tak avtobus-vlak v tem primeru samo spusti kolesa z gumami, ki so bila za ča«a vožnje po trač« nicah dvignjena, in nadaljuje pot kot nor« malni avtobus.
Med Dunajem in Pešto so -edaj uvedU redni avtobuSnj promet. V to svrho služi« jo veliki omnibusi, ki vozijo z maksimalno hitrostjo 95 km.
Rusija naroča avtomobile. Ruska vlada je naročila pri nemških tovarnah okrog 300 tovornih avtomobilov.
Čegkosfrancoski sporazum. Med Cidno. francosko zrakoplovno družbo, in 4 češko državo je sklenjen sporazum^ jjokaterem bodo češkr letalci fccdelovali pri** zračnih progah Pariz—Pragft—Varšava in Praga— Pešta—Carigrad. Okrog 20 odst. vseh nameščencev na teh progah je čeških državljanov. Sporazpm je sklenjen na 4 leta.
Damske lahke obleki
iz umetne svile od Din 120, fe domače pe-rilne od Din 60 naprej pri
F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 29
Oglejte si cene in blago v naših izložbah! 8649
3 !Ž-)P<5 JSffl iSCNl £\-<i	izftj
»JTTTRO*. J>one3c!jcIi'a izdaja
6
Ponedeljek, 13. juHJa 1931
Zvonimir Kosem:
Gozdovi
Zjutraj, ko ste se dramili iz spanja, sem se ozrl na vas. Otresali ste se ro= se, zavzdihnili kakor zavzdihne otrok, ki ga prezgodaj pokliče iz gorke po* stelje mati, ponočnih sanj še polna lica vam je spreletel drhtljaj, nasmeh* nili ste se prvim solčnim žarkom, ki so se pritihotapili skozi prosojni paj* čolan jesenske megle do vaših vrhov in vas ljubeče poljubili, nasmehnili ste se skozi odprto okno moje sobe in me pozdravili.
Dobro jutro, gozdovi! Svetli in veseli, v jutranji zarji po» bJiskavajoči, ste zakipeli po hribih, pretrgali vijoči se pajčolan nad seboj in se razkrili pred solncem, kakor se razkrije pred ženinom nevesta, da jo bleščečo in prelestno objamejo hrepe» neče roke.
In zamaknili ste se v zlato daljo pred seboj.
Nad morjem vašega zgnetenega vr» hovja jadrajoča jata grlic se je sreča« la z mamico jesenjo, z njenimi izpod pazduhe štrlečimi čopiči, videla, kako kapljajo s čopičev barve, cinober, kar=> min, sepia, okra, videla s temi barva* mi popisano drhteče zelenje pod se* boj ter si gruleč dopovedovala, da zna mamica jesen lepo slikati.
Opoldansko solnce nad vami, goz* dovi, vi zleknjeni pod njim, kakor omamljeni z dremajočimi očmi. Še list se ne gane.
Prišumel pa je veter, da se z vami poigra, da vas povabi na ples. Zabu* čali ste, sanje v naročju so vam pljusk* nile proti nebu. Do večera ste plesali in solnce vam je sviralo. Z ugašajočo večerno zarjo pa je odvihral plesalec v daljavo.
Mrak in šepetanje. Molk.
Temni stojite in se ne ganete, goz* dovi. Noči čakate, njenega ljubezni* vega pogleda, čakate pokoja.
Molk — tišina globoka, ko stopam s puško čez ramo pod visokimi vrhovi bukev. Prijetno gorak večer je — sko* zi temino pred mojimi očmi se črtajo obrisi molčečih širokih debel. Prišla je noč, ž njo sanje, ki so oživele pred menoj in naenkrat vztrepetale v razli* vajoči se mesečini. Kraljevič na ko* nju, svetla čelada, še svetlejši meč ob boku — tam zakleti grad, v njem za* kleta princezinja. Konj peketa mimo •mene, v kraljevičevi desnici se zabli* «ka meč. Zmotil si se, dečko, nisem razbojnik, nimam ključa od zakletega gradu! Konj peketa dalje, kraljeviču se svetijo oči, meč v roki se bliska...
šum mojih korakov je prepodil sr* no, ki se je pasla na samotnem lazu. Ustrelil bi jo, pa naj še živi, mlada je in vesela — kdo ve, kako hudo bi bilo po njej ženinu. Mahnil bom rajši po nadušljivih starkah.
Visoko na hribu, tam, kjer žge oglar Marko kono, se je izoblikovala mese* čina v okroglo srebrno jezero. Ka* deca se kipi iz valov kakor vulka* ničen otok, bregovi jezera so nepo* sekano drevje. Utonem v jezeru, in ko sem na dnu, se vležem med visoko praprotjo. Od ustreljenega zajca in puške, ki počivata ob meni, se mi pla* 'zi pogled po nizkem grmičju in go* 'stem robidovju ter se vstavi na sivih, £ bodečim goščavjem prepreženih raz* valinah. Radovednost, ta lena hčerka Evina, zapelje tudi mene in me ne iz* pusti iz rok prej, dokler ne stopi moja noga na razvaline same. Kako to, da nisem teh razvalin doslej še nikoli opazil? Na dnu jezera potopljeno me* 'sto, opolnoči se bodo oglasili iz valov zvonovi. Sam na dnu jezera — poča* 'kal bom polnoči, da mi bodo zazvonili potopljeni zvonovi prav na uho in mi povedali povest teh razvalin . . .
»Prišel sem--«
Tristo--!
A je stal pred menoj le eden, črn in sajast, samo brez rožičkov, dobrika* joč se s poželjivimi očmi ne vem ko* inu bolj, ali meni ali moji pipici. Da nima samo noč, marveč tudi moja pi* pica svojo moč — tako mi je razložil oglar Marko ter s tem opravičeval svoj nenadni prihod od kope k meni. Dal sem mu tobaka, nagnjen nad raz* valinami — njemu, bistremu hostniku, pa so se takoj odprle oči.
»Oče očeta mojega očeta je pripo* vedoval očetu mojega očeta, moj oče
■meni, da--«
Nažgal si je pipico, vlekel cmokaje, jaz pa sem imel medtem toliko časa, 'da sem proučil skrivnost Markovih prednikov.
Potem je odkril oglar Marko brez obotavljanja pokrov od te zagonetne, razdejane posode pred menoj:
Pred sto in še pred več leti je stala tu, na mestu sedanjih razvalin, ponos« na hiša. Okrog nje, sredi gozdov, zel« niki, njive in travniki. Kakor majhen •paradiž. Gospodarja te hiše in te 'zemlje, mračnega, vedno zamišljenega starca z dolgo sivo brado, si redko« kdaj videl. Pač pa so videli njegovo ženo. Delala je na polju s svojo hčer* jo. Lena kakor solnce, še lepša njena hči, jutranja zarja.
Skozi te širne gozdove je peljala v tistih časih pot, sedaj že čezinčez za* rasla in opuščena, naravnost mimo te hiše. Kadar je bil v dolini v trgu se*
ŽENA V SODOBNEM SVETU
Vsakdanja tragedija
Mnogo žalostnega gre mimo nas. Trage« dija človeškega življenja je včasih zgošče* na v kratkem poročilu v listih, pri katerem se morda za hip pomudimo, toda že gre spet vse naše zanimanje lastnemu živije« nju in doživljanju in življenju, ki polje okoli nas. Morda ni vzrok temu, da je člo« veku, ki je v nesreči, tako hudo najti pomoči, v našem nesočuvstvovaniju 6 trplje* njem. a sodobni tempo je usmerjen na re» korde in primanjkuje nam časa, da bi se ustavili.
Dnevniki so prinesli te dni kratko vest o dveh nesreSnicah. ki so jih privedli na odgonsko postajo. Eni, ki so jo oddali po napadu blaznosti na opazovalni oddelek, najbrže ni več pomoči, drugi pa, mlademu, osemnajstletnemu dekletu bj še lahko in bi morali pomagati, da ne bi povečala števila tako zvanih padlih deklet in ker je njenega sedanjega bednega položaja v veliki meri kriva današnja družba, ki gleda anahronistiono s prezirom in zaničevanjem na nezakonsko mater.
Dekle, ki je iz naših južnih krajev, je pričakovalo otroka po nekem Slovencu, ki je služil v njenem kraju. Zaljubil pa se ie pozneje v njeno sestro in se z njo poročil, nakar sta se zakonca preselila v Slovenijo.
oral ni kodeks za dekleta je zelo strog tam doli in starši so jo zapodili od hiše. Šla je k očetu svojega otroka. Mučno za vse je moralo biti srečanje obeh sester in moža, ki je bil obema usoden. Tu seveda
tudi ni bilo prostora zanjo in morala je iti. Našli so jo pod nekam kozolcem in drugi dan po prihodu v Ljubljano je dala življenje detetu.
Morda bodo otroka sprejeli v dedji dom, mati pa se gotovo ne bo vedela kam obr» niti. Tu je primer, na katerega opozarja« mo ženska društva. V njihova moči je, da pomagajo rešiti ženo, ki jo je preprosto, kakor je bila, iz mirnega teka njenega živ« ljenja vrglo elementarno, doživetje na pot, ki lahko konča na dnu.
Direktorica la-govske akademije za dekleta na Dunaju dr. Olga Ehrenhaftova je postala dvorna svetnica.
Naše služkinje se pridno gibljejo. Pravkar ustanavljajo svojo organizacijo ter so že pričele izdajali svoj list »Gospodinjska pomočnica«, katerega 3. številka je pravkar izšla. List daje poslom vseh vrst razne dobre nasvete za življenje, za njih delokrog, prinaša dopise, v katerih izražajo naročnice svoje želje. Zlasti pa ima na-Jien, vzbuditi med služkinjami več čuta solidarnosti, smisla za skupnost, na podlagi katere se edino more dvigniti socialni in moralni položaj teh najbednejših delovnega sloja. Ko bi gospodinje vedele, koliko bolj discipliniran je organiziran posel, koliko je v. stanju dobra organizacija dvigniti pravo razumevanje za delo (potom predavanj in sploh raznih izobraževalnih akcij), tedaj bi gotovo ne branile služkinjam, da se organizirajo, kar je končno vendarle najprimitivnejša pravica dr-
žavljana. če se še delodajalec lahko organizira, je to tem bolj umevno za delojemalca, čigar položaj je vendar sam na sebi takega značaja, da ga sili h skupnosti v svrho obrambe njegovih interesov.
Državljanska pripadnost žene. Dne 8. t. m. je ženski komite, ki ga je postavilo Društvo narodov, da bi proučil vprašanje enotnega zakonodavstva v zadevi državljanske pripadnosti poročene žene, po štiridnevni konferenci zaključil svoja posvetovanja. Izdelal je podrobno spomenico, pri kateri so sodelovale svetovno znane advokatke iz štirih različnih držav. V spomenici se predlaga enotna preureditev zakonodavstva v državah, ki so včlanjene v Društvu narodov, in sicer v smeri, da obdržita žena in mož popolno svobodo, da se odločita za državljanstvo, kateremu sta pripadala pred sklepom zakona, ali pa za državljanstvo svojega zakonskega druga. Spomenica, ki so jo podpisale vse udeleženke komisije, je bila izročena generalnemu tajniku Društva narodov, ki jo bo predložil na september-skem glavnem zasedanju. Društvo narodov bo nato priporočilo poedinim vladam, da izpremene svoje zakonodajstvo v smislu sodobnega pojmovanja in sklepa žena vseh narodnosti.
Delo v gospodinjstvu je bilo priznano kot poklic od najvišjega sodišča v Avstriji, ki je pri neki sodbi izjavilo: »Tudi delo v gospodinjstvu je poklic. Nobenega povoda ni, da naj bi pojem poklic veljal samo v tistih primerih, kjer je delo zvezano z dohodki v gotovini.
menj, je mrgolelo po poti sejmarjev in živine iz onostranskih vasi. Mnogo sejmarjev, vračajočih se ponoči s pol* nimi žepi skozi gozdove, pa ni prišlo domov. Izginili so med potjo na zago* neten način, ki se je zdel vsem ugan* ka. Zdaj ta, zdaj oni, danes požre noč mene, drugo leto tebe. Tako se je vr* stilo leto za letom, gozdovi so požirali in za izginulimi ni bilo nobenega sledu več. Zaman se je napenjalo oko po* stave, zaman so razrivali na puškah nasajeni ostri bajoneti goščo — tega, kar so iskali, niso našli. Ljudje so na* migavali na samotno hišo sredi goz* do v, ali mrkemu, sivobrademu starcu ni mogel nihče dokazati, da bi skrivil komu le en las.
Vse se je pričelo ogibati gozdov, sejmarji so hodili poslej rajši po dol« gih ovinkih okrog hriba v trg, prej mnogokrat tako živahna pot pa je po» stala promenada. poskočnih srn in za« buhlih medvedov. Samo ljubezen, ki •ne pozna strahu, je brezskrbno roma« la dan za dnem do hiše sredi gozdov. Fant iz doline se je zaljubil v lepo hčer, jutranja zarja se ni odmikala njegovim rokam in kmalu bi bila po« letela golobčka pred oltar.
Pa kaj se zgodi!
Dan pred poroko umre starcu hči. Cvet, kakor jih malo tako lepih more pokazati Evino rodovitno drevo, za* grne zemlja. Hudo zaljubljeni fant se v obupu obesi.
Žalostno mater pokopljejo nekaj tednov za hčerjo.
Starec ostane sam. Mračen in zamiš* ljen še bolj. Zapre se v hišo, zagrne okna in nikoli več ga ni na spregled. Tam za okni pa stokanje in zdihova* nje, da se Bogu usmili, iz dneva v noč, iz noči v dan. Tujec, popotnik, ki ga je zanesla pot skozi gozdove, je pri* bežal o belem dnevu v dolino in z grozo pripovedoval, kaj vse da je vi« del: Tam za zagrnjenimi okni se je bliskalo in treskalo in črne sence so švigale od desne na levo, od leve na ■desno, čulo se je tudi hropenje, kakor da se kdo bori in premetava z medvedi.
Poslušajte do konca!
Tisto noč — kakor da se je približal sodnji dan. Hrib se je stresel, zama« jala se je zemlja. Med dežjem, grme« njem in treskanjem pa je puhnilo iz srede gozdov proti nebu — krvav pljusk nad zelenjem, plamen, visok do
neba, da je bila noč svetlejša od dneva.
Drugo jutro so ljudje videli: Ponos* ne hiše sredi gozdov nikjer več — sa* mo pogorišče. Ogenj je pokončal vse, tudi klet. Tam so našli starca, mrtve* ga in vsega ožganega, z glavo naprej zvrnjenega v globoko jamo; noge so štrlele iz jame, roke pa so bile zagreb« ljene v blesk cekinov, s katerimi je bila jama do polovice napolnjena. Pri« čeli so kopati in zadeli s krampi na gr» mado človeških lobanj in okostnja* kov pod cekini.
Uganka, kam so izginjali sejmarji in njihov denar, je bila rešena.
Oglar Marko si je vnovič nažgal ugaslo pipico, potem pa se je poslovil od mene — pogreznil se v drhteče va» lovje mesečine in tiho odplaval nazaj •k svojemu vulkanu.
Vračal sem se s hriba navzdol proti dolini in vejevje kipečega drevja okrog mene se je pletlo pred mojimi očmi kakor iz noči štrleča razmikajo« ča se vrsta okostnjakov, nad lobanja* mi pa je vsipala mesečina svoje blešče* če cekine.
Gozdovi, molčeči in skrivnostni, so spali.
MALI OGLASI

Učenca
i orimertio šolsko bobra?.-ht> takoj sprejme Franjo Grabjec, fotograf v Ljubliani. Miklošičeva c. 6.
30C09-1
Trg.
vajenca
♦ primemo šolsko naobraz-bo sprejme takoj r špece rijsko trgovino Viktor S o b e r, Liubljana. Sv. Jaoba trg 4. 31938-1
Prevajalca
iičysn za matematično delo. ra slovenščine na srbohrvaščino. Ponudbe pod »P-evajalec« oa oglas, oddelek »Jutra«. 31925-1
Učenca
« primerno izobrazbo sprejme večja trgovina mešanega blaga na deželi. — P^goj je veselje do trgovine in fe poštene hiše. Vzgoja zajamčena. Naslov t oglasnem oddelka Jntra 31863-1
Natakarico
l»oSte-no in zanesljivo, t najmanj 10.000 Din kav-eiie za prevzem vina !n trafike, sprejmem. Prednost r zranjem nemškega j?:'ika. Služba stalna in dober zaslužek. Ponudbe na oglasni oddelek Jntra pnd šifro »Natakarica na račune.	31857-1
Učenca
t najmanj 2 razr. meščan. 4oIe, sprejmem v trgovino mešanega blaga. Naslov v ■»glasnem oddelka »Jntra«.
31560-1
Brivskega
pomočnika
prvovrstnega sprejme »alon M r a k i č. Maribor. Cankarjeva 1.	31840-1
Tapetnika
wrvovrstnega. za fina dela »prejme A. Amann, tovarna pohištva, Tržič.
320-21-1
Praktikant
»rednje tehnične šole do-16: takoj mesto. Naslov pove oglasni oddelek Jutra.
32020-1
Vajenca
za tašnarsko obrt sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32065-1
Vječ šteparic
sprejme takoj Brzo-podplata Maribor, Tatenbachova 14.
31844-1
2 miz. pomočnika
za fino pohištvo sprejme takoj Filip Lazar, mizar. Jesenice.	32024-1
Žagarja
za veneeijanko na elek trični pogon rabim. Nastop služ.be lahko takoj. Vprašati pri J os. Puncer. Laško.	32018-1
Klepar, vajenca
sprejme takoj stavbno in galant. kleparstvo Ivan Kavčič, Škofja Loka.
32015-1
Kolarja
za športno orodje, izvež-banega sprejme takoj športna delavnica R. Ko'b, Vižmarje — St. Vid nad Ljubljano.	32208-1
Dekle
staro 20 let, želi službo kot pomoč v kuhinji, ali kot sobarica. Ponudbe na: Antonija Tavčar, Vešter 30 — pošta Ško-fja Loka.
31084-2
Dekle z dežele
pridno in pošteno, vajeno :eh hišnih del in nekoliko kulie, išče službo na Gorenjskem ali Štajerskem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32012-2
Perica
išče boljše družine, kojih perilo bi prevzela v pranje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32091-2
Kuharica
izvrstna in varčna, ki opravlja tudi druga hišna dela, gre k starejšim osebam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32019-2
Trg. pomočnica
želi službo v mestu ali na deželi. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poltena«. 31854-2

Otroški voziček
na peresih, dobro-ohranjen naprodaj v Ljubljani, Krakovska ulica 2il, pritličje.
25156-6
Stelaže, pulte, mize
prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 321-47-6
Otomano
dobra ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32154-6
Trgovino
na prometnem kraju dam takoj v . najem. Ponudbe na podr. »Jutra« v Maribora pod »Ugodno«.
31987-19
Lokal
(sobo s posebnim vhodom)
v visokem pritličju na Aleksandrovi cesti odda Splošno kreditno društvo, Miklošičeva eesta št. 13.
32123-19

Hišo v Tacnu
pod šmarno goro prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32102-20
Hišo
z 2 dvosobnima parketira-nima stanovanjema, 2 kuhinjama in vrtom prodam tik šolskega vrta v Kole-ziji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31878-20
1-nadstropno hišo
v kateri je gostilna in tr-ovina, v prometnem kraju. prodam. Bernard Potočnik, trgovina in gostilna, Krnica, pošta Gorje, postaja Bled. 32002-20
fUmevonju
Stanovanje
3 ali 2 velikih sob, kabineta ali predsobe ter pritiklin išče boljša stranka 3 1. septembrom. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »September«. 31942-21
Stanovanje
2 sob. kuhinje in pritiklin oddam. Naslov v oslasnem oddelku »Jutra«. 32092-21
Stanovanje
sobe in kuhinje, za avgust ali pozneje išče zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Snažna stranka« 32067-21
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam v Dravljah štev. 146 — pot sv. Roka.	32109-21
Mirno sobo
čisto in zračno, blizu gl. kolodvora in Tabora oddam takoj stalnemu solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 31905-23
KSOBLEKI2
Kot sostanovalca
sprejmem takoj ali s 15. julijem preprostega gospoda. Hrana in stanovanje tedensko 150 Din. — Restavracija »Soča«, Sv. Petra cesta 3.	31777-23
Sobo
v bližini Zvezde oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
52037-23
Gramofon
s 65 novejšimi ploščami, skoro nov, po nizki eeni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33166-26
MeterTMi
»Buick« avtomobil
odprt, petsedežen, »redno dobro ohranjen po nizki ceni naprodaj. — Pojasnila daje American Motors Ltd., Dunajska 9.	31718-10
Kroj. šivalni stroj
znamke Singer, malo rabljen, poceni naprodaj. — Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«.	31933-29
Pisalni stroj
»Coatinental« ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31862-29
moderne, fino blago, krasna izvršitev, najcenejše pri
Drago Schwab, Ljubljana
Letovišče.
Restavracija
99Pod Kepo"
2 minuti od postaje Dovje—Mojstrana.
Krasna lega, lepe izletniške točke, senčnat vrt, sveži gorski zrak, kopališče, lepo opremljene tujske sobe, električna razsvetljava, prvovrstna kuhinja, točna postrežba, nizke cene. Zahtevajte prospekt!
Joško Poje.
9193
Najnovejše dv»- Din 4.590.—• kolo z motorčkom, 1V4 K. S., dvoko-lesa, šivalni stroji, otroški in igračni vozički in posamezni deli najceneje.
»TRIBUNA« F. B. L, tovarna dvokok* in otroških vozičkov. LJUBLJAJfA. Karktvška e. fe
Ceniki frank«
VZEMI ME SEBOJ!
Tako vas poživlja mala
CERTOTK-kantera
Poglejte to za res zanesljivo kamero in ona vam bo ugajala, a poleg tega je tako poceni.	191/3
Dobiva se v vseh boljših fototrgovinah.
Opremljeno sobo
lepo, zračno, z oddam. Naslov odd. »Jutra«.
elektriko, v oglas. 32054-23
Sobo
opremlje.no, event. prazno iščem. Ponudbe z navedbo cene pod »Uradnica« na oglasni oddelek »Jutra«.
82163.«!
Za orožne vafe
Vam nudi najugodneje nnl-formske potrebščine, kakor sablje, opasače, epolete, čepice ttd. A. K a s s i g v Ljubljani, Židovska ul. 7.
222
{fCa} se xahteva od poletnega obuvala ?
Da je trpežno, da v higijenskem pogledu odgovarja potrebi, t. j. da ne peče nog, da je elegantno in da so cene vsakomur dostopne.
Zakaj ne bi vi poizkusili ter nosili Čevljev z vsemi temi vrlinami?
še danes kupite platnene čevlje z šivanim gumastim podplatom »LAF«, ker ima obuvalo z šivanim podplatom največjo ventilacijo, a to je v interesu vašega zdravja.
Izdeluje jih: Prva Jugo-slovenska fabrika guma
»REKORD"
Josifa 6. čuljkoviča-Leskovac.
7011
Prometni zavod za premog d. d.
Ljubljana, Miklošičeva c. 15/1.
PRODAJA po najugodnejših eenah m samo na debelo
(Premog
{JCoVasici premog
JCf> Qs livarniški, plavž ar ski in plinski
(Bridete
domaČi ln inozemski, se domačo kurjavo in industrijske svrhe
vseh vrst
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopja)
Obratovanje vlog, nakup ln prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in Inkaso menic ter naka žila v tn- in inozemstvo safe - deposita
itd. itd. Kd. Brzojavke: Kredit, Ljubljana. — Telefon §t 2040. 2457. 2548. Interarban 270«, 2806.