UPOKOJENEC
GLASILO DRUŠTVA DRŽAVNIH UPOKOJENCEV ZA DRAVSKO BANOVINO V LJUBLJANI
s«. 10.
Ljubljana, dne 23. oktobra 1936.
Leto I.
Uredništvo In uprava: MikloSICeva cesta St. 22/11. Izhaja enkrat mesečno.
Vsem novim in ostalim upokojencem in upokojenkam!
Društvo državnih upokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani je izpolnilo svojo obljubo. Od začetka letošnjega leta izdaja svoje glasilo „Upokojenec“, ki ga prejemajo vsi člani brezplačno. V listu smo objavili doslej že celo vrsto člankov informativnega in borbenega značaja, v posameznih oddelkih lista pa smo dajali svojini članom razne informacije, pojasnila in navodila. S prejšnjo številko smo razposlali vsem svojim članom obrazec za „Prijavo“ zaradi osebnih in rodbinskih doklad brezplačno in smo jih točno poučili o vseh formalnostih prijave.
Društvo pa je tudi v drugem oziru izpolnilo svojo obljubo in je po dolgotrajnih posredovanjih, vlogah in spomenicah končno izposlovalo železniško ugodnost 24 voženj na leto za vse upokojence, kakor tugi vozne olajšave pri obeh plovit-benih družbah na Jadranu.
Na iniciativo našega društva se je zadnje dni vršila pri bratskem društvu v Zagrebu predkonfcrenca vseh banovinskih društev državnih upokojencev, na katerih se je določilo besedilo raznih predstavk na različna ministrstva, ki sc tičejo interesov in koristi upokojencev. Ze pred to konferenco smo izročili dobro utemeljeno in podprto vlogo ministrstvu za gradnje zaradi odprave kuluka. V kratkem pa potuje v Beograd delegacija, se-stoječa iz zastopnikov vseh banovinskih društev državnih upokojencev, da bo tam posredovala v vseh vprašanjih, ki se tičejo upokojencev, zlasti pa zaradi nerednega In zakasnelega plačevanja pokojnin, ki postaja že velika kalamiteta za upokojence.
Z ozirom na to delo se z vso upravičenostjo in osnovanostjo obračamo v prvi
vrsti do vseh novih upokojencev kakor tudi do vseh ostalih upokojencev, ki še niso naši člani, in jih vljudno vabimo, da se nam pridružijo ter pristopijo k našemu društvu in tako pomnožijo naše vrste ter ojačijo naš vpliv in našo moč.
Število članov našega društva je že preseglo 2.000 in člani se še vedno javljajo v precejšnjem številu. Ako dobimo še 500 novih članov, se bo moglo resno razmotrivati vprašanje o znižanju članarine, s čemer bo zopet ustreženo željam naših članov in bo ta ukrep — tako upamo — privabil nov pritok društvenih članov.
Naj nikdo ne misli, da on sam ne šteje mnogo in da s svojo osebo ne bo mnogo pomnožil števila članov; zakaj če bi tako mislilo veliko število upokojencev, bi morali pogrešati veliko število članov, oziroma upokojencev, ki bi stali ob strani in čakali, da jim drugi priborijo različne pravice in ugodnosti. Zato tudi naj nihče ne misli, da bodo že drugi izvojevali izpolnitev raznih zahtev, ker bi bila to grda sebičnost in navadna zajedavost in ogabno parasitstvo, če bi se brez žrtev računalo na pridobitve svojih tovarišev.
Zato apeliramo ponovno na vse nove upokojence, kakor tudi na vse tiste stare upokojence, ki se še niso prijavili v naše društvo, da to čimprej store in postanejo naši člani in naši strumni soborci za pravice državnih upokojencev.
Vplačevanje upokojencev v uradniški pokojninski sklad
(Nadaljevanje)
II.
V zadnjem članku z gornjim naslovom smo že pregledali, kakšna bremena je naložil novi uradniški zakon iz leta 1931. upokojencem. Treba pa je tudi proučiti, ali nam nudi omenjeni zakon tudi kaj ugodnosti in v kakšnem razmerju so te ugodnosti k bremenom.
Po starem uradniškem zakonu iz leta 1923. so pridobili državni uslužbenci pravico do osebne pokojnine, ko so dovršili 10 let službe, ki se jim je priznavala za pokojnino. Do celotne pokojnine je pridobil državni uslužbenec pravico čez 35 službenih let, a tudi v krajšem času, če je bilo to določeno s specialnim zakonom (čl. 139). Državnim uslužbencem je pripadalo od pokojninske osnove za 10 službenih let 50%, za vsako nadaljno polovico leta pa po 1%, tako da so dobili čez
35 let popolno pokojninsko osnovo za pokojnino. Ce so v poedinih strokah specialni zakoni za dobivanje popolne pokojnine odrejali krajši čas, se je zvišal polletni odstotek sorazmerno s tem časom (čl. 140).
Uradniški zakon iz leta 1923. je določal, da imajo pravico do rodbinske pokojnine državni uslužbenci, ko so dovršili 5 let službe, ki se jim je priznavala za pokojnino, a tudi pred tem rokom v onih primerih,, v katerih bi istotako sami bili dobili osebno pokojnino pred začetkom zakonitega roka (čl. 144). Za izračun rodbinske pokojnine je bila osnova uslužbenčeva osebna pokojnina, ki jo je imel ob smrti ali bi jo imel, ako bi bil v tem času upokojen. Ce je umrl uslužbenec pred časom, v katerem mu je pripadala osebna pokojnina, je bila za rodbin-
To številko pošiljamo tudi vsem v preteklih mesecih upokojenim tovarišem brezplačno v vednost z opozoritvijo predvsem na članka: »Članske ugodnosti“ in „Kako postaneš društveni član“. Tudi če kdo ne pristopi, mu ni treba vračati lista.
sko pokojnino osnova osebna pokojnina, ki bi jo bil imel uslužbenec, če bi bil v tem času dovršil 10 službenih let (čl. 146). Rodbinska pokojnina je pripadala v enakih delih uslužbenčevi ženi in njegovim •otrokom, rojenim v zakonitem zakonu ali pozakonjenim, in se je odrejala takole: Ena oseba je dobivala 50%, dve osebi 65%, tri osebe 75%, 4 ali več oseb pa 85% osnove rodbinske pokojnine (čl. 148).
Ce ni bil zakon državnega uslužbenca sklenjen vsaj leto dni pred njegovo smrtjo, ni pripadala njegovi vdovi pokojnina, razen če je ostal po njem zakonski otrok, odnosno če je ostala vdova noseča ali če je bil z zakonom njun otrok pozakonjen, ali če je nastopila smrt zaradi poškodbe ali bolezni, dobljene pri državnem poslu, ali zaradi akutne bolezni, ki je nastala po sklenjenem zakonu (čl. 151).
Količina osebne pokojnine bi se bila morala po tem zakonu odrediti uradoma z istim odlokom, s katerim se je uslužbenec upokojil, kar se pa navadno nikdar ni zgodilo in se je torej v tem oziru zakon dosledno kršil.
Sedaj pa poglejmo, kaj določa v vseh teh točkah uradniški zakon iz leta 1931! Videli bomo, da nudi uradniški zakon iz leta 1931. le malo ugodnosti, pač pa je prinesel mnogo bremen, tako za aktivne nameščence, kakor za upokojence.
Tudi po tem zakonu izpolnijo uradniki, zvaničniki in služiteiji pogoj za pravico osebne pokojnine, ko dovrše 10 let, ki so jih dovršili v dejanski aktivni službi. V ta rok pa se ne šteje čas, ki ga prebijejo na poslovanju v službi države kot pogodbeni uradniki ali dnevničarji — torej poslabšanje nasproti prejšnjemu zakonu (§ 113 U. z.).
Državnim uslužbencem, katerim je prestala služba z ostavko, pa se pozneje vrnejo v državno službo, se šteje od časa, prebitega pred ostavko, v rok službene dobe, kakor tudi za določitev količine osebne pokojnine samo — polovica! (§ 117, 3). Osnova za določitev količine uradnikove osebne pokojnine sta plača in položajna doklada, ki sta pripadali uradniku v trenotku upokojitve. Položajna doklada pa služi za osnovo šele, ko dovrši uradnik 20 let službe, ki se mu šteje v rok za pridobitev pravice do pokojnine (§ 120).
 	—	o	  :......
Civilnim državnim uslužbencem, ki izpolnjujejo pogoj za pravico do pokojnine, pripada od plače kot pokojninske osnove za prvih deset let 50%. Za vsako nadaljno polovico leta, ki se šteje za določitev količine pokojnine, jim pripada po 0.90% (prej 1%). Ce pa se upokoji državni uslužbenec pred dovršenim 50. letom starosti ali pred dovršenimi 30 službenimi leti, mu pripada od plače kot pokojninske osnove za vsako nadaljno polovico leta, in sicer: Ce ni dovršil 15 službenih let ali ni dovršil 35 let starosti,
0.50%: če ni dovršil 20 službenih let ali ni dovršil 40 let starosti, 0.60%; če ni dovršil 25 službenih let ali ni dovršil 45 let starosti, 0.70%; če ni dovršil 30 službenih let ali ni dovršil 50 let starosti, 0.80%.
Redna seja društvenega odbora
Dne 5. oktobra je bila v društvenem prostoru redna odborova seja, na kateri so se razpravljale tekoče stvari. Po tajnikovem poročilu je poročal blagajnik, da je gmotno stanje društva ugodno kljub izdatkom za glasilo in da se še vedno javljajo novi člani. Na tej seji se je določil delegat za konferenco banovinskih društev državnih upokojencev v Zagrebu v osebi g. predsednika dr. Ivana Vrtačnika, ter so se določile zahteve, ki naj jih stavi na tej konferenci.
Predkonferenca delegatov bano~ vinskih društev državnih upoko~ jencev v Zagrebu
Dne 12. oktobra je bila v Zagrebu predkonferenca delegatov banovinskih društev državnih upokojencev, katere so se udeležili za zagrebško društvo: podpredsednik podpolkovnik Jambrec, strokovni referent Kalašič in urednik „Pen-zionera“ Dokmanovič; za Split podpredsednik profesor Barbetti; za Maribor podpredsednik Vrbnjak; za Banjaluko predsednik Mijuškovič; za Ljubljano predsednik dr. Ivan Vrtačnik. Sarajevsko in somborsko društvo sta izjavila pismeno soglašanje z ukrepi prtdkonference. Prof. Barbetti je prečital spomenico, ki se je
Osebna pokojnina ne sme biti večja od 95% pokojninske osnove (§ 123)!
Od položajne doklade, ki jo je imel uradnik ob času upokojitve, mu pripada kot pokojnina, in sicer: 50% čez dvajset, 60% čaz dvajsetpet, 70% čez trideset in 95% čez tridesetpet let službe, ki se šteje v rok za pridobitev pravice do pokojnine (S 124).
S 127, drugi odstavek, je določal upokojenemu državnemu uslužbencu še rodbinsko draginjsko doklado, ki je znašala po 150 Din na mesec za ženo in vsakega otroka, toda ta doklada za ženo se je ob znižanju prejemkov v septembru 1935 ukinila, doklade za otroke pa so se znižale.
(Dalje prih.)
osebno izročila ministru financ v Splitu, o rednem izplačevanju pokojnin. Spomenica ugotavlja, da je g. finančni minister sam ob znižanju prejemkov in pokojnin v septembru 1935. izjavil, da je to znižanje neobhodno potrebno, da bodo nameščenci in upokojenci mogli redno prejemati svoje prejemke. Plače in pokojnine so se znižale, o rednem izplačevanju skrčenih plač in pokojnin pa se ne da govoriti. Društvo v Somboru vztraja na svoji zahtevi, da se predkonferenca delegatov vrši v Beogradu. Nato sc je sklenilo 14 zahtev, oziroma predstavk na razna ministrstva, katere bodo delegati še ta mesec, v Beogradu izročili dotičnim resornim ministrom. Sestanek delegatov je v Beogradu dne .26. oktobra t. I. Med drugim se je sklenilo posredovati zaradi rednega in pravočasnega izplačevanja pokojnin, nadalje, da naj pridejo vsa mesta, ki so bila nekdaj sedež velikih županij, v prvi draginjski razred; da se morajo pokojnine nakazati obenem, ko se ustavijo aktivni prejemki, tako1 da ne nastane nikak presledek v prejemanju aktivnih plač in pokojnin, ter da naj se soglasnost glavne kontrole zahteva naknadno; da naj se odpravi plačevanje kuluka za upokojene uradnike; da naj dobijo vsi upokojenci doklado za ženo; da se poveri enemu izmed društev vodstvo intencij vseh društev; kot sosvet v važnih občih stva-
Društvena kronika
reh pa naj bodo predsedniki ali drugi de-legatje vseh društev. Sestaja naj se ta sosvet letno enkrat ali dvakrat. Kot prvo vodilno društvo naj bo bratsko zagrebško društvo, ker je po številu najmočnejše. Vseh zahtev je štirinajst, omenili pa stno samo glavne.
Mi želimo delegaciji, ki bo potovala v Beograd posredovat za pravice državnih upokojencev, kar največ uspeha in polagamo delegaciji posebno na srce, da izposluje redno in pravočasno izplačevanje pokojnin; zagotavljamo, da ji bodo za ta uspeh hvaležni prav vsi upokojenci.
Društvena pisarna. Uradne ure
Društvena pisarna je na Miklošičevi cesti št. 22, v palači Delavske zbornice, glavni vhod, II. nadstropje.
Uradne ure ob delavnikih od 10.—12. ure dopoldne. V drugem času in tudi popoldne pa le, če je pisarna odprta.
Kdor želi osebne informacije, ki so nujne, naj naznani po dopisnici dan in uro svojega prihoda. To velja predvsem za izvenljubljanske člane, ki prihajajo po opravkih v Ljubljano, da potem gotovo najdejo koga v pisarni.
Društveni odbor
Predsednik: Dr. Ivan Vrtačnik, predsednik upravnega sodišča v p.
I. podpredsednik: Jakob Antloga, ape-lacijski svetnik v p.
II. podpredsednik: Lipoglavšek Ivan, orožniški stražmojster v p.
Tajnik: Spende Anton, ravnatelj z. klij. v p.
Blagajnik: Abram Ivan, pisarniški ravnatelj v p.
Odborniki:
Arko Franjo, inšpektor fin. kontrole v p. Adlešič Ivan, inšpektor drž. železnic v p. Juvane Rudolf, kapetan I. ki. v p.
Modic Karla, poštna uradnica v p.
Minkuš Anton, okol. nadzornik varnostne straže v p.
Dr, Papež Milan, višji zdravstveni svetnik v p.
Stegnar Viktorin, sodni oficijal v p. Stritar Josip, šolski upravitelj v p.
Dr. Vidic Franc, vladni svetnik v p. v Kamniku.
Wester Josip, prosvetni inšpektor v p.
Namestniki:
Jagodic Anton, pisarniški ravnatelj v p. Poharc Ivan, sanit. narednik-vodnik v p. Janežič Alojzija, vdova viš. sodnega ofi-cijala.
Klemenc Franc, orožn. narednik v p. Virant Ivan, nadkomisar fin. kontrole v p.
Posvetovalnica
Kako postaneš društveni elan?
Na razna vprašanja, ki se redno ponavljajo s strani upokojencev, ki želijo pristopiti k društvu, objavljamo, da ni potrebno nikakih posebnih formalnosti za pristop. Pristop je mogoč vsak mesec in se lahko prijavi na dopisnici, naslovljeni na „I)ruštvo državnih upokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani", Miklošičeva cesta 22/11, ali pa tudi ustno v društveni pisarni v Ljubljani, ali po kakem odborniku ali društveni^ri članu.
Pristopnina znaša 3 Din, članarina pa 3 Din na mesec, ki se pa naj plača vsaj za eno četrtletje, torej ob pristopu najmanj 3 in 9 Din, ta je 12 Din. Prijavljencu pošlje društvo položnico, da more vplačati pristopnino in članarino. Kdor želi pravila, jih lahko dobi v društvu in stane izvod 3 Din. Takoj po pristopu bo član prejemal društveno glasilo »Upokojenec" brezlapčno, ako je plačal članarino; deležen pa bo tudi vseh drugih ugodnosti, ki jih nudi društvo.
Članske ugodnosti
Člani dobivajo list „Upokojenec“, ki izhaja v drugi polovici vsakega meseca brezplačno.
„Upokojenec“ je nujno potreben vsakemu drž. upokojencu, upokojenkam in vdovam, saj prinaša vsa navodila in pojasnila, tolmači uredbe, opozarja svoje člane na vse, da jih obvaruje neprilik in neprijetnih posledic, predvsem v materi-jelnem oziru, ki so neizogibne, če ni vsak sproti poučen o vseh predpisih in izpre-membah zakonitih določb.
Popusti pri parobrodnih družbah na Su-šalcu in v Dubrovniku, in sicer trikrat na leto od razreda do razreda, t. j., da plača 3. razred in se vozi v drugem, oz. 2. razred in se vozi v prvem razredu, kar znaša nad 50% popusta!
Pogoj je pa, da se mora za ta popust prositi pri društvu, ki predloži prošnjo eni ali drugi družbi, kakor pač prosilec želi.
Abram Vladimir, višji pisarn, ravnatelj v p.
Pregledovalca računov: Goritschnigg Franc, finančni inšpektor v p.
Kovač Martin, oblastni inšpektor fin. kontrole v p.
— informacije
Prosilec naj zahteva z dopisnico pri društvu predmetno tiskovino, ki se mu takoj pošlje; tiskovino izpolni in jo vrne društvu. Družba pošlje legitimacijo za znižano vožnjo najkesneje v enem tednu.
Tega popusta so deležni tudi rodbinski člani (žena in otroci). Smer vožnje (n. pr. iz Sušaka do Kotora in nazaj) se mora v prošnji navesti.
Društvo intervenira za vsakega člana v vseh osebnih zadevah (posebno glede pokojninskih prejemkov itd.) pri centralnih oblastvih in daje vse zaželjene informacije pismeno ali ustno — vse brezplačno.
Naši člani imajo znatne popuste v raznih zdraviliščih in kopališčih v Sloveniji in izven Slovenije, predvsem v času pred sezono in po njej. *
Ljubljanske člane opozarjamo predvsem na znatni popust v kopališču hotela „Slon“ za parne in kadne kopeli proti društveni izkaznici, ki jo dobe člani v društveni pisarni brezplačno.
Mestni pogrebni zavod je priznal našim članom naslednje popuste: v II. razredu 235 Din, v III. 160 Din in v IV. 92 Din. Opozarjamo pa vse rodbinske člane, da se morajo takoj pri naročilu pogreba izkazati z društveno izkaznico ali potrdilom o članstvu.
Zahvala
Prejeli smo naslednje pismo, ki ga na izrečno željo odpošiljalke priobčujemo:
„Podpisana hčerka staroupokojenke, članice društva državnih upokojencev, se tem potom javno zahvaljujem gori omenjenemu društvu za pridobljeno pravico ugodnostnega znižanega potovanja (razred za razred) na brodovih .jadranske plovidbe". Blagajna J. 'P. na Sušaku in agencija „Putnika“ v Dubrovniku sta mi nemudoma in brez zapreke izdale potrebne vozne liste na tozadevne izkaznice, ter sem sploh bila deležna istih ugodnosti kot ostali potniki, za kar se jima tudi na tem mestu zahvaljujem in obenem želim Društvu državnih upokojencev čim največ uspeha v svojih borbah ob podpori mnogoštevilnih članov.
Z odličnim spoštovanjem
Milena Zamperlo 1. r.“
V Ljubljani, 18. septembra 1936.
Prijave
Kakor je znano, je bil rok za vlaganje prijav zaradi osebnih in rodbinskih doklad do 15. okt. 1.1. Upamo, da so vsi naši člani, poučeni po naših navodilih, pravilno in pravočasno vložili prijave
Razgled
Neredno izplačevanje pokojnin
Društvo je poslalo g. ministru financ naslednjo brzojavko:
Danes 15. oktobra še niso prejeli niti vsi aktivni nameščenci v Dravski banovini svojih plač za oktober. Izmed upokojencev še nihče. Potrebna je nabava kuriva, zimskih oblek, šolskih potrebščin itd.
Upokojenci obupani. Prosimo, da zaukažete nakazilo potrebne dotacije.
Pritožbe upokojencev
Zagrebško društvo državnih upokojencev Savske banovine je predložilo finančnemu ministrstvu vlogo, s katero prosi, naj b? se odpravila dosedanja praksa, .po kateri zagrebška finančna direkcija odreka posameznim upokojencem pokojnino, če ne morejo predložiti odločb o odmeri pokojnine. Vloga navaja več primerov, kjer zahteva savska finančna direkcija predložitev takih odločb od upokojencev, hkratu pa jim je ustavila nadaljnje izplačevanje pokojnine, dokler ne predložijo odločb. Tako n. pr. se je ustavila pokojnina vdovi nekega orožnika, stari 85 let, kateri se po-
Popravi:
V 8. štev. Upokojenca z dne 24./VIII. t. 1. na zadnji strani: Naši novi člani je popraviti bivališče novega člana g. Urbanija Karola mesto Podplat pravilno: v Kranjski gori.
*
Do konca marca so pristopili:
415. Pogačnik Franica, učiteljica, Dobrava.
416. Podvršček Bogomil, pomorski vodja II. kl„ Polzela.
417. Petrič Jožef, oficijal drž. žel., Ljubljana.
418. Pirc Ivan, gažist strojnik, Kamnik.
419. Počkaj Jožef, pošt. poduradnik v Ptuju.
420. Pušnik Martin, vlakovodja v Ljubljani.
421. Puterle Karolina, vd. paznika prisil, del. v Ljubljani.
422. Pirjevec Iva, učiteljica, Tacen.
423. Pavšič Ivanka, vd. pošt. uradnika v Ljubljani.
424. Podgornik Olga, pošt. uradnica v Mariboru.
425. Pogačnik Kajetan, kanclist v Mariboru.
426. Pristov Andrej, telegr. tel. poduradnik v Ljubljani.
427. Peteln Ferdo, kapetan v Ljubljani.
428. Dr. Premschak Ivan, sodnik okr. sodišča v Vojniku.
in da ne bo za nikogar neljubih posledic. Mi smo storili svojo dolžnost in smo ponovno opozarjali na to obveznost ter poslali našim članom tudi obrazce prijav brezplačno, tako, da bi nas ne zadela nobena krivda, če se kdo ni ravnal po danih navodilih.
kojnina nakazuje že 46 let, ker starka ni mogla najti in predložiti upokojitvenega dekreta. Prav-tako se je pokojnina ustavila nekemu upokojenemu naredniku, kateremu je bilo pokradeno več stvari, med njimi tudi pokojninske listine. Za izdanje prepisov je moral plačati predpisane visoke takse, ker finančna direkcija ni imela listin.
Zagrebško društvo upokojencev prosi, naj bi se v bodoče ta praksa ne izvajala več, 'ker je nezakonita in predstavlja veliko nevarnost za upokojence. Dolžnost upravnih oblastev je, da imajo vselej1 za izplačevanje potrebne listine same v redu, če jih pa nimajo, naj si jih uradoma preskrbe od pristojnih oblastev. („Naš Glas“ z dne 15. oktobra 1936. štev. 20.)
Dodatki državnih uradnikov • %	na	Češkem
Kakor poroča „Naš Glas“ v svoji številki 20. z dne 15. oktobra 1936., je češkoslovaška vlada pred kratkim izdala odločbo, da ne sme noben državni uradnik imeti izrednih doklad, nagrad itd. več nego 8000 Kč na leto. V posebnih, vpošte-vanja vrednih primerih sme posamezni uradnik imeti do 12.000 Kč nagrad na leto, to pa z odo-brenjem pristojnega ministra v sporazumu s finančnim ministrom. Če naj se pa prekorači tudi ta znesek, mora dati dovoljenje celokupna vlada.
429. Požar Marija, vd. stražmojstra pri Sv. Lovrencu na Pohorju.
430. Planinc Anton, orož. stražmojster v Ptuju.
431. Plut Janez, drž. cestar v Semiču.
432. Pahor Franc, orož. stražmojster pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju.
433. Petrič Josip, car. revident v Račah.
434. Ra&potnik Franc, železničar, Rakek.
435. Repovš Friderik, šol. upravitelj v Ljubljani.
436. Rožaj Krist, arh. uradnik v Kranju.
437. Rebselj Uršula, vd. gozd. logarja, Kostanjevica.
438. Rupnik Matko, gozdar, Stara Fužina.
439. Rošaš Janez, vodja zemljiške knjige, Dol. Lendava.
440. Repovš-Debevc Jelena, učiteljica v Ljubljani.
441. Rodovič Rok, služitelj, Maribor-Pobrežje.
442. Razlag Jakob, polkovnik v Mariboru.
443. Račič Marija, učiteljica v Ljubljani.
444. Rupnik Marija^ vd. drž. cestarja v Dol. Ra-duljeh.
445. Rečnik Angela, vd. pošt. poduradnika v Tržiču.
446. Stanonik Frančiška, vd. pisar, oficijala, Ljubljana.
447. Sadu Ivan, pisar, pristav v Celju.
448. Sumrek Ivana, vd. pošt. sluge, Ljubljana.
449. Salmič Jožefa, vd. orož. stražmojstra v Ljubljani.
450. Seljak Angela, vd. sreskega tajnika v Ljubljani.
451. Smola Marija, pošt. upraviteljica, Št. Janž na Dolenjskem.
452. Simon Marija, vd. davkarja, Murska Sobota.
453. Spetič Andrej, železničar v Ljubljani.
454. Sajovic Amalija, pošt. kontrolor v Ljubljani.
455. Sel Julija, vd. davč. oficijala, Dol. Lendava.
456. Skok Ferdo, pešad. narednik vodnik, Petrovče.
457. Stadler Franc, davč. upravitelj v Celju.
458. Štros Anton, žel. uradnik, Stara Fužina.
459. Stepan Josip, žel. zvaničnik, Metlika.
460. Strak Anton, ravnatelj kaznilnice, Teharje.
461. Dr. Senčar Matej, odvetnik v Ptuju.
462. Stokajnik Neža, vd. orož. stražmojstra, Vojnik.
463. Štukelj Marija, vd. nadučitelja, Vojnik.
464. Smola Marija, vd. viš. vodje zemlj. knjige, Planina.
465. Stojan Blaž, specijalni arzenalski radnik, Ljubljana.
466. Strmec Alojzija, vd. drž. cestarja, Trebnje.
467. Scherschak Leontina, učiteljica v Kočevju.
468. Sedlak Marija, vd. nadučitelja v Ljubljani.
469. Serajnik Lovro, šol. upravitelj v Slov. Konjicah.
470. Smolej Marija, vd. pošt. kontrolorja v Ljubljani.
471. Skala Mila, učiteljica v Šoštanju.
472. Stugeljc Franc, orož. narednik, Vel. Bloke.
473. Stok Andrej, žel. zvaničnik v Račeh, Jesenice.
474. Sever Rudolf, administr. zvaničnik v Ljubljani.
475. Sotič Jelka, učiteljica v Kokri.
476. Steinmetz Marija, vd. železničarja v Mariboru.
477. Slanovic Karol, orož. stražmojster na Bledu.
478. Skuber Ivan, drž. cestar, Zg. Jezersko.
479. Škerjanc Ivan, uradnik drž. železnic v Ljubljani.
480. Šušteršič Evgen, pisar, uradnik v Ljubljani.
481. Šemerl Ivan, šol. upravitelj, Lesce.
482. Šenk Ivana, vdova v Ljubljani.
483. Šuntner Eduard, davč. oficijal. Sp. Polskava.
484. Šober Franc, žel. zvaničnik, Zidani most.
485. Šeigau Anton, žand. narednik, Vojnik.
486. Špamček Krištof, pol. nadstražniik v Rogaški Slatini.
487. Šutin Josipina, vd. drž. cestarja, Hanina pri Rakeku.	(Dalje	prih.)
Gostilna w naiem.
Dobro upeljana, lepo opremljena gostilna z vsem inventarjem vred, v večjem kraju blizu Ljubljane se odda takoj ali z novim letom v najem.
Gostilna je v bližini kolodvora.
Člani rodbine se lahko vozijo v Ljubljano v službo ali v šolo.
Pogoj, da je gostilničarka dobra kuharica.
Naslov pri upravi „Upokojenca“.
Izdaja Društvo državnih upokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani. Predstavnik dr. Ivan Vrtačnik. — Odgovorni urednik Anton Spendč. — Tisk J. Ulasnika nasl., Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. Predstavnik L. Mikuš. — Vsi v Ljubljani.
Naši novi člani