«II fill
nR
■■illilia
uiUiiiS

■spacd avtodeli

METALIKA TRADE d.o.o.
IOC TRZIN • PRODIŠCE 5,1235 TRZIN, SLOVENIJA Te!.: .366 1 552 II 55. 56Ï 11 57. Fax: 562 11 56. c-nuii; ivcn numa>Jaia!;iliiairaoe.si. ptoúujaúiiitibiljkatndlá f.i GSM: 041 648 420
(CAR
TECH Nahajamo se v OIC Tizin,
nasproti Zavaiovalnice Triglav
NSK
V mesecu septembru in oktobru nudimo 10% popusta na izdelke iz zaloge:
Industrijski ležaji "NSK", vijaki, blažilci "Pulstra", jermeni "Contitech", čistilci olja, zraka, kabine "Clean" in "Unico", zavorni obroči "Car", zavorne ploščice "Pagid", kolesni ležaji "SNR", olja, metlice, svečke, žarometi, žarnice, končniki, cilindri.
Delovni čas:
ponedeljek - četrtek od 7.30 -17.00 sobota od 7.30 -15.30
Vabljeni!
Diskont MĚMESA
Mimesa d.o.o.
Dobrave 6, 1236 Trzin
Tel.: 01 562 12 83 Fax: 01 563 75 10
^ „„,. «s»«»
Oa*J3SŒ
HUBAT PETER HP COMMERCE
lUlMUKAOU/;
jožnost plačila na obroke
Dobeno 75,1234 Mengeš
Telefon : 01 / 723 09 00 www.hp-commerce,s
Čistilni servis
Depala vas d.o.o.
Depala vas 5, Domžale
Tel.. 01/ 72 41 657.041/ 695 339, 01/ 72 42 489
čistimo: • vse vrste oblaćil, tudi perilo • vse vrste preprog • vse vrste zaves (tudi lamelne zavesei • tapisone in tople pode ter marmor Pridemo na dom, po dogovoru lahko tudi ob vikendih in praznikih. Ćistilni servis imamo v Depali vasi tik ob cesti z velikim parkiriščem. Odprto imamo vsak dan od 7h do 19h. ob sobotah od 8h do 13h.
Čistilni servis
Pooblaščeni prodajalec in servlser
JUNKERS
Skupina Bosch
I
načrtovanje montaža servis
vzdrževanje plinskih sistemov napeljava centralnoga ogrevanja
c/omu/
yamo tvploto v vašem domu:
® 080 10 06
brezplačna linija
G
Skupina Loren Line
PLINSKI CENTER, Verovškova 70, Ljubljana tel.: 01/565 86 30
ç
^ pet smo tu in za nami je ^ res dolgo vroče, lahko celo zapišenio- prevroče poletje. Nekateri verjetno še urejate spomine in vtise, drugi pa so mogoče na proste dni že skoraj pozabili. Kot boste lahko přehřáli v tokratni številki našega Odseva, to poletje v Trzinu, kljub hudi vročini, ni bilo »vse mrtvo«. Dclavci so hi tel i graditi prizidek k osnovni šoli, drugi so polagali plinovod, tretji so opremljali prostore v družbe-nem centru v T-3 oz. v bodo-čem trzinskem središču. Res je bilo nekaj manj družabnega dogajanja, a Trzin ni bil povsem pust. V jeseni pa bomo verjetno lahko poročali o slav-nostnem rezanju vrvic in otvo-ritvah, ki jih, vsaj kot kaže. ne bo prav malo.
Ker se je poleti živo srebro v termometrih dan /.a dnem vzpenjalo že proti štiridesetim stopinjam celzija, so se misli
tistih, ki so ostali v Trzinu, vseeno verjetno najraje ukvarjale s senco, hladnimi osvežilnimi pijačami in sploh vodo v taki ali drugačni obliki. Zaradi dol-gotrajne suše je Pšata ponekod tako rekoč presahnila, izginili so ludi nekateri potočki. Tudi starejši ljudje ne pomni jo, da bi bilo vode v trzinskih poto-kih tako malo. Žal pa nápovědi strokovnjakov ne zagotavljajo.
grednimi plini ljudje ogrevamo ozračje, tanjšamo zaščitni ozonski plašč in z izsekavanji tropskih gozdov uničujemo pljuča našega modrega planeta. Naj-vplivnejši svetovni voditelji se nad tem ne zamislijo. Namcslo da bi svet pod vodstvom svetov-ne organizacije svoje znanstvene zmogljivosti usmerjal v zaščito planeta, urejanje zdravih in člověka vrednih živijenjskih pogo-
Prav vsi obćani bi se morali prizadevati za naravi bolj prijazno bivanje v našem kraju.
da je bila letošnja suša nekaj izjemnega. Naš planet se pos-topoma ogreva in kot pravijo hidrometeorologi, bomo naj-verjetneje v prihodnje imeli vedno več težav s sušo. Zeml ja je v svoji dolgi zgodo-vini imela že tudi precej bolj vroča obdobja, vendar doslej člověk ni nikoli vplival na pod-nebne pogoje. Zdaj s toplo-
ODSEV -glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: MiroStebe Namestnica odgovornega urednika: Mateja Erčulj Tehnični urednik: Emil Pevec Urednik fotografije: Joie Seljak Trženje: Jožica Valenčak
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Ostali sodelavci uredništva: Simon Fmkjugovic, Tone Ipavec. Ur5a Mandeljc, Peira MuSic, Ana Oblak, Viklorija Pečnikar - Oblak. Tanja PrelovSek, Mirjani Slili, Mojca Trćek, Jana Urbas, Peler Zatokat, Andrej Župane
Tisk: Marko Ravnikar s.p., Domžale Naklada: 1200 izvodov
Glasilo Odsev izhala enkrat mesečno In ga dobilo brezplačno vsa gospodlnlstva In podjetja v Trzinu.
Naslednja številka Odseva izzide 20. oktobra 2003. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 10. oktobra na naslov: Odsev, Mengeška 9, 1236Trzin ali na elektronski naslov odsev 96@hotmail.com
Uradne ure v uredništvu: Vsako sredo od 17. do 19. ure v
prostorih uredništva, v prvem nadstropju stare osnovne šole v Trzinu (Mengeška c. 22/1)
»: (01)564 45 67 &: (01)564 45 68
S'ikana naslovnici:
Novo šolsko leto v prenovljeni trzinski osnovni šoli.
(foto: Jože Seljak)
ISSN 1408-4902
jev za vse prebivalce Zemlje, še naprej neverjetno visoke vsote denarja namenjajo proizvodnji orožja in raziskavam novih, še bolj smrtonosnih in rušilnih na-činov pobijanja in onesposobljava »sovražnikov«. Vojne in iskanja teroristov, ki jih spodbu-jajo, goltajo neznanske količine denarja, in l judi, ki so se znašli na »kriznih« območjih, silijo v
kopiti in bombami. Terorizem, ki se ga Američani tako bojijo, so spodbudili sami. Prav bi bilo, da bi se razumni-ki po vsem svetu uprli in Ame-riki sporočili, da imamo dosti njihove paranoje in da bi se moral svet ukvarjati s pravimi sovražniki in nevarnosljo. Ni treba, da znižujemo število svetovnega prebivalstva z vojnami, naraščanje človeštva bi morali urejati precej bolj pre-rnišl jeno in človeško. Prav vsi ljudje bi se morali zavedati svoje odgovornosti do Zemlje. Te odgovornosti se moramo zavedati tudi v Trzinu. Prav vsi občani bi se morali prizadevati za naravi bolj prijazno bivanje v našem kraju. Paziti bi morali na onesnaževalce okolja in onemogočati njihovo početje. Občina bi morala na-mestiti še več ekoloških oto-kov, Trzinci pa bi se morali še bolj držati razvrščanja odpadkov. Prav bi bilo, da bi se pri
Obranili bi morali kar največ gozda in zelenih površin tudi za naše zanamee. Zaščititi bi morali preostaltt mokrišča in svoje naslednike naučiti, da bi spoštovali Zemljo in druga živa bit ju, ki jo poleg nas še naseljujejo.
boj za preživetje, obup, lakoto, revščino in grozo. Zaradi sle po dobičkih pcščice proizvajalcev orožja in pokvarjenih politikov, ki sc žc tako ali tako kopajo v neizniernem bogastvu, na milijo-ne ljudi živi v bedi, pomanjkanju in nečloveških pogojih. Amerika se ne bi prebujala v strahu pred teroristi, če bi spod-bujala svetovni razvoj, proizvodnjo hrane in če bi bila v prvih vrstah boja za zaščito narave in bogastev našega sveta. V deže-lah v razvoju bi še preveč radi posnemali ameriški način življenja, ameriško demokraci jo in vse, kar zdaj hočejo iz Washing-tona prodati svetu s puškinimi
NJE POZABITE
1. oktobra z biramo nevarne in hosovne odpađhe. Več na str. g.
kar največjem številu objektov zavzemali za ekološko manj sporno uporabo plina, predvsem pa bi morali bolj smotr-no ravnati s prostorom, ki nam je na razpolago. Obraniti bi morali kar največ gozda in zelenih površin ludi za naše zanamee. Zaščititi bi morali preostala mokrišča in svoje naslednike naučiti, da bi spoštovali Zemljo in druga živa bitja, ki jo poleg nas še naseljujejo. Onemogočati bi morali onesnaževanje voda, nesmotrno izrabo energije, krčenje gozdov, po svoje pa bi morali prispevati tudi k temu, da bi se človeštvo začelo zavedati, da si ni treba ustvar-jati sovražnikov med soljudmi, tem več daje treba vse sile usmeriti v preživetje in naravi prijazen obstoj človeštva.
Urednik

' í / sredo, 3. septembra, in deloma V tudi še v ponedeljek, 8. septembra, ker je bil gradbeni inšpektor v sredo še na dopustu, je bil opravljen tehnični pregled novega vzhodnega prizidka pri zgradbi osnovne šole Trzin. Tehnični pregled je bil uspešen. Nekaj manjših po-manjkljivosti, ki sojih inšpektorji opazili, je bilo mogoče odpraviti že v nekaj dneh in tudi dokumente, ki sojih še zahtevali, smo lahko dostavili prej kot v tednu dni. Četudi so se nekateri občani menda že bali, ko so slišali, daje tehnični pregled, ki smo ga sprva nameravali opraviti že 13. avgusta, prestavljen, da utegne to zaplesti izvajanje pouka ob začetku šolske-ga leta, seje izkazalo, da so bile bojazni neutemeljene. Tehnični pregled smo přestavili zato, ker nismo želeli tvegati in polagati parketa in talnih oblog na more-biti prevlažne tlake. Tako smo se izognili tveganju po tej plati; uspešno opravljen tehnični pregled paje pokazal, daje bilo zaupanje v izvajalca del utemeljeno. Po zaključku prve faze del pri osnovni šoli (vzhodni prizidek in večji del adaptacije starega delà šole) lahko ugotovimo, daje Razvojni zavod, ki je bil kot izvajalec del izbran na javnem razpisu, kljub precej-šnjim težavam (zamude) s projektanti, op-ravičil zaupanje in zaključil to prvo fazo v že kar rekordnem času.
Telefonske številke Občine Trzin so:
564 45 44, 564 45 43, 564 45 50 in 564 45 49
Fax:
564 17 72
Elektronska pošta: lnfo@obcina-trzin.si Domaća stran na internetu: http://www.obcina-trzin.si/
Medtem delà tečejo dalje. Na zahodni strani stare zgradbe gradimo prizidek z dodatnimi prostori za potrebe vrtca in šole in ob telo-vadnici še eno manjšo telovadnico. Gradbe-na delà na tej strani bodo zaključena do konca leta. Pri tem se morda kdo sprašuje, čemu je potrebno graditi vse to v tolikšno širino in zasesti toliko prostora, vendar žal ne gre drugače. Tudi to, da smo sprva želeli vsaj del potřeb po novih prostorih zadovoljiti z nadzidavo obstoječe zgradbe, vendar so statični izračuni pokazali, da prvotna zgradba nadzidave ne bi přenesla, nam je vzelo nekaj časa v fazi projektiranja in pri-spevalo k temu, da smo lahko gradbeno dovoljenje pridobili šele letos spomladi.
Naj dodam, da prav v tem času zaključujemo tudi celovito obnovo šolske kotlarne. Že pred časom smo zamenjali prvotno peč na trda goriva s plinsko pečjo in zdaj smo zamenjali še drugo peč oziroma kotel z novo in zmogljivejšo plinsko pečjo ter obnovili črpališče in tako zagotovili, da bo naša Šola vse svoje potrebe zadovoljila z ekološko najmanj spornim energentom. Naložbe v prostor in izboljšanje razmer v osnovni šoli Trzin so potemtakem obsežne, saj bo vse skupaj stalo blizu 600,000.000 SIT in vse do zadnjega tolarja bo plačala občina Trzin, ne glede na zakon, ki določa, da bi morala vsaj 10 % naložbe v šolski prostor pokriti država. Toda če bi čakali na državo, bi ob njenem prednostnem vrstnem redu lahko začeli z gradnjo verjetno šele leta 2008.
O težavah, povezanih z gradnjo plinovoda za zemeljski plin od glavnega plinovoda skozi mengeško občino do Trzina, bo mogoče več prebrati na drugih straneh v tej številki Odseva. Omenjam jih le zato, ker nas opozarjajo, kako smo tudi na tej ravni odvisni drug od drugega. Upajmo, da bodo zapleti s proračunom v Občini Mengeš že do izida te številke Odseva končani in da bo gradnja manjkajočegadela plinovoda skozi mengeško občino čim prej stekla. To bo v korist obema občinama, mengeški in trzinski.
Spoštovani občani in občanke, zahvaljujem se vsem tištim, ki ste opazili, da si občina prizadeva za izboljšanje podobe našega kraja. Na tem področju imamo velike ambicije. Radi bi, da bi bil Trzin ne samo lep in ure-jen, temveč tudi zanimiv. Še naprej in še bolje bomo skrbeli za urejanjejavnih površin, čeprav nam pri tem ne gre na roko to, da mnogi zasebni lastniki zanemarjajo svoja zemljišča ob cestah, ulicah in poteh. Enako velja za državo, ki slabo skrbi za zelene površine ob cesti in železnici, tako da smo že nekajkrat mi naročili in tudi plačali košnjo na tem območju. Seveda pa bodo prizade-vanja zaman, če bodo nekateri med nami še vedno vztrajno odlagali svoje odpadke tako rekoč po naselju oziroma po najbližjih zelenih površinah.
Menim, da si naselje, kot je Trzin, zasluži tudi več objektov estetskega značaja, ki bodo prispevali k ugledu kraja in v prihodnje morda tudi privabljali obiskovalce. Mislim na fontano, ki jo nameravamo postaviti na trgu v T3; v tem pogledu bi morali biti še bolj prizadevni. Prepričan sem, da se Trzin mora razvijati v vseh po-gledih in zato se mi zdi potrebno, da Občina Trzin podpira tudi prizadevanja po raziskovanju in predstavljanju krajevne zgodovine ter prizadevanja po uveljavitvi Trzina kot turističnega kraja, četudi se morda to komu zdi na prvi pogled donki-hotsko početje. Toda rezultati so že vidni Letos smo naročili tudi izvedbo arheološke sonde na kraju, kjer na bi po izročilu tekla rimska cesta. Izkazalo seje, daje šk vendarle za cesto iz 18. stoletja in ne za rimsko cesto. Menim pa, daje na območju Trzina še nekaj lokacij, ki jih je potrebno raziskati in tako izboljšati naše védenje o kraju, v katerem živimo.
Tone Peršak
SP0MIN NA SVETOVNO VOJNO BLEDI
Otroci, ki vsako jutro razposajeno hitijo novim učenostim naproti, se na poti v šolo lahko lepo prepričajo o minljivosti človeške slave in spomina. Izgleda, da so na naši Občini preveč zazrti v svetio příhodnost, in jim za temne dni naše zgodovine ni mar. Spomenik žrtvam 2. svetovne vojne pred trzinsko šolo to na-zorno kaže. K sreči se bliža 1. novem-ber, in lahko upamo, da bodo takrat za žalno slovesnost le prekrili sramoto. Včasih so rekli: Narod, ki nima zgodovine, ne obstaja. Ali to pomeni, da tudi sedanji Trzin nima zgodovine? Tisto je bil neki drugi Trzin, ki ga žal ni več.
Kdor ima dober spomin,
a se ne uči,
ima dobro vreteno,
pa nič prediva, da bi ga predel.
Angleški
10. SEJA OBČINSKEGA SVETA MEDOBČINSKI MUZEJ, VODOOSKRBA
Cas dopustov in počitnic je mimo in tako kot so morali šolarji sesti v šolske klopi, so se tudi občinski svetniki morali sestati na seji občinskega sveta. Dnevni red 10. redne seje je obetal, da bo šio Ie za kratek sestanek, ki pa seje vseeno zavlekel dolgo v noč. Ce bi se malce pohecala, bi lahko celo rekla, da svetniki največ sestankujejo takrat, ko večina ljudi že spi.
Na tokratni seji seje nekoliko zataknilo že na sameni začetku, pri sprejemanju za-pisnikov s prejšnjih dveh sej, saj so nekateri svetniki pri njih opazili manjše nedůslednosti. Vseeno pa se te nedoslednosti niso izkazale za tako velike, da zapisnika ne bi mogli sprejeti. Začetni razpravljalski duh seje nato vlekel čez celo sejo in mislim, da tokrat ni bilo točke, pri kateri ne bi bilo daljše razprave.
MUZEJ TRZIN?
Posebej živahno je bilo že pri prvi točki dnevnega reda, ko so se svetniki odločali, ali naj kot soustanovitelji pristopijo k oblikovanju medobčinskega muzeja Kamnik ali ne. Medobčinski muzej bi deloval kot javni zavod, katerega soustanoviteljice bi (poleg Trzina) bile še Komenda, Moravče, Domžale, Lukovica in seveda Kamnik. Glavna naloga tega zavoda bi bila ustrezno izvajanje muzejske službe na tem območju. Predlog za ustanovitev takšnega javnega zavoda je nastal kot posledica zakona o javnem interesu na področju kulture. Zakon določa, daje občina dolžna skr-beti za ustrezno izvajanje muzejske dejavnosti na svojem območju. V skladu z zakonom javno službo izvajajo pokrajinski oziroma medobčinski muzeji (v tem primeru nastajajoči medobčinski muzej Kamnik), pri čemer je občinam, ki niso mestne občine in nimajo sedeža upravne enote (tako kot Trzin) dana možnost, da izvajanje javne službe ne prepustijo med-občinskemu muzeju. Vendar morajo take občine potem v celoti same skrbeti za izvajanje muzejske dejavnosti in morajo tako dejavnost tudi same financirati (v primeru medobčinskih muzejev pa država krije 60% stroškov). Za samostojno muzejsko dejavnost seje odločila občina Mengeš in že pred leti ustanovila Muzej Mengeš. Na seji je bil tudi direktor Muzeja Mengeš Janez Škrlep, ki je s trzinskimi svetniki delil mengeško izkušnjo. Razlo-je, kako Muzej Mengeš pravzaprav de-Je (prijavljajo se na različne razpise in Projekte, denar pa seveda prispeva tudi občina) in Trzince povabil k sodelovanju.
ln prav ideja o sodelovanju z Mengšem je bila za nekatere zelo mamljiva. Trzinski svetniki namreč menijo, daje bil naš kraj v preteklosti (pa tudi danes) bolj povezan z Mengšem kot s Kamnikom, da seje vodstvo Muzeja Mengeš v zadnjih letih izkazalo kot izjemno aktivno ter polno načrtov in idej, medtem koje bil na drugi strani kam-niški muzej precej neaktiven. Vendar pa bi bil finančni zalogaj v primeru, da bi se povezali z Mengšem, neprimerno večji kot pa če bi se povezali s Kamnikom in drugimi občinami. Svetnike je še zanimalo, kaj Trzinci pridobijo za 620 tisočakov letno, ki bi jih kot soustanovitelji medobčinskega muzeja Kamnik prispevali. Župan je na to vprašanje odgovoril, daje ta muzej pravzaprav šele v nastajanju in da bodo od njega dobili vso strokovno pomoč (evidentiranje, dokumetiranje, raziskovanje kulturne dediščine...) v tolikšni meri, kolikor jo bodo zahtevali. Svetniki so nazadnje sprejeli sklep o priključitvi h kamniškemu muzeju.
KOMUNALNE STORITVE
Pri naslednji točki dnevnega reda so svetniki razpravljal i o prekinitvi rente občanom, ki živijo ob deponiji Dob. Rento so občine Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče izplačevale sedmim družinám, in sicer zaradi okolja, v katerem živijo. Pri tej točki je marsikaj obrazložil in pojasnil Marko Fatur, direktor podjetja Prodnik, ki je dejal, daje bila leta 1997 izvedena študija o vplivu dobske deponije na okolje in da so takrat ugotovili, da deponija nima večjega vpliva (smrad, izcedne vode, preobremenje-nost ceste in hrup zaradi dovoza odpadkov), vendar paje obstajal sum na degradacijo okolja zaradi nje, zaradi česar so se svetniki zgoraj naštetih občin odločili za izplačevan-je rente družinám, živečim v bližini. V zadnjih treh letih paje občina Domžale v izboljšave deponije vložila preko 150 milijonov tolarjev, zato so naročili novo študijo o obremenjenosti okolja. Podjetje, kije opravilo študijo, je ugotovilo, da seje degradacija okolja močno zmanjšala (tudi zaradi asfaltiranja ceste za dovoz odpadkov) in da so vsi izmerjeni parametri (ki so bili pri prvi študiji izkustveno ocenjeni) gibljejo v okviru določenih normativov. Zaradi teh ugotovitev so se domžalski svetniki odločili, da rente ukinejo, saj niso več potrebne, podoben sklep pa naj bi sprejele tudi ostale občine, ki odvažajo odpadke na dobsko deponijo. Po razpravi so svetniki glasovali za ukinitev rente.
Direktor Prodnikaje moral marsikaj pojas-njevati tudi pri točki o stanju pitne vode na območju naše občine.
Voda na trzinskem področju je dobra za pitje, je biološko neoporečna, ni klorirana, v primerjavi z drugimi vodami nekoliko bolj trda, saj ima veliko vsebnost apnen-ca. Tudi kemična onesnaženost vode je majhna (vsebnost nitratov je 30 pg/L, dovoljeno paje 50 pg/L), v poletnem času pa se v njej v večji meri pojavljajo pesti-cidi, kar je posledica gnojenja, vendar tudi takrat vsebnost pesticidov ne preseže normativov. V nekaterih delih Trzina je voda bolj motna, kar je posledica zračnih mehurčkov, ki se v vodi nabirajo zaradi slabo napeljanih vodovodnih cevi (neprimerno so postavljeni zračniki). Ponekod v Trzinu se spopadajo tudi s peskom, ki pa je posledica slabo nameščenih blatnikov (ki so tudi del vodovodnega sistema). Takšne težave, ki so posledica tehnične nedoslednosti gradnje, pa imajo, po bese-dah g. Faturja, tudi v drugih okoliških občinah. Tudi pri tej točki so imeli svetniki mnogo vprašanj; spraševali so o vodohra-mih, vzdrževanju le-teh in kanalizaciji, tako daje razprava pri tej točki trajala kar dobro uro.
Fatur je svetnike seznanil tudi o delujočih hidrantih na trzinskem območju, pojasnil je, zakaj so bili nekateri poškodovani in kaj bodo pri nekaterih hidrantih obnovili. Tudi pri tej točki seje vnela razprava o tem, ali so res gasilci krivi za vse poško-dovane hidrante in zakaj jih je toliko različnih vrst ter ali so vsi hidranti vrisani v katastrski načrt. Nekaj kritik je letelo tudi na delo podjetja Prodnik in njegovega di-rektorja, obujali pa so spomine na požar v podjetju Baloh, ki seje zgodil pred tremi leti in ki gaje bilo težko pogasiti prav zaradi napačnega ravnanja s hidrantom. Svetniki so nazadnje sprejeli sklep, da so seznanjeni s poročilom. Županje svetnike seznanil še s prenosom nekaterih proračunskih sredstev (prenos sredstev za vzdrževanje zaklonišč in za projektiranje Mlakarjeve in Jemčeve ulice) ter podal ustno poročilo o tekočih in-vesticijah in naložbah. Pobud in vprašanj paje bilo tokrat (najbrž zaradi pozne ure) bolj malo. Zanimivo vprašanje je bilo, ali lahko podjetja trzinskih svetnikov in njihovih družinskih članov nudijo storitve občini Trzin (odgovor na to je, da ne smejo). Med pobudami, ki sojih dali svetniki, paje bila tudi ta, da se seje začenjajo prej in končajo v dogled-nem času.
Mateja Erčulj
POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE TRZIN G.ANTONOM PERŠAKOM ŠOLSKI PRIZIDEK IN PLINIFIKACIJA
Za prví popocltnlski pogovor za naše glasilo sva se s trzlnsklm županom kar těžko časovno uskladila, saj sva imela oba zelo natrpane urnlke, proste ure pa sva Imela vsak drugače razporejene, tako da sva že v naprej vedela, da bo tokratnl pogovor krajši kot običajno. Vseeno si nisem mogel kaj, da ne bi prvega moža naše občine vprašal, kaj se je v času, ko Odsev ni Izhajal, pomembnega dogajalo v Trzinu.
V prvi vrsti je treba omeniti gradnjo pri-zidka k osnovni šoli Trzin. Pri tem bi rad opozoril, da smo z gradnjo zaradi spleta okoliščin, ki niso bile odvisne od nas, začeli precej kasneje, kot pa smo želeli. Kot vse občine smo tudi mi morali usklajevati náčrte za gradnjo prizidka z Ministrstvom za šolstvo. Računali smo namreč, da bomo, kot v zakonu piše, upravičeni tudi do delnega sofinanciranja države. Upravičeni bi bili sicer le do 10-odstotne pomoči Mi-nistrstva za šolstvo, vendar bi tudi to nekoliko razbremenilo občinski proračun. Žal se to ni zgodilo, ker je po ocenah mi-nistrstva Trzin toliko bogat in neproble-matičen, daje na njihovem seznamu za pomoč bolj pri repu, in bi za pomoč prišli na vrsto šele leta 2008 ali še kasneje. Prisiljeni smo bili sprejeti sklep, da bo občina širjenje in posodobitev osnovne šole v celoti plačala sama, vseeno pa smo zaradi usklajevanja načrtov z ministrstvom zamudili več kot leto in pol. Za vsak del priprave projektov smo morali namreč zelo dolgo čakati na ministrstvo, da so nam projekte odobrili.
Zakaj zamuda
Do zamude je prišlo tudi, ker seje pokazalo, da dosedanji šolski objekt statično ni tako grajen, da bi ga lahko nadzidali z višjimi nadstropji, kot smo sprva načrto-vali. Namesto da bi rasla v višino, smo morali šolo povečati s prizidki v širino.
Prejšnji projektanti so nam sicer zatrjevali, daje objekt mogoče nadzidati, vendar seje kasneje izkazalo, da to ne gre. Nekaj težav je bilo tudi pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Izkazalo seje namreč, daje bila za parcelo, na kateri stoji šola, na Upravni enoti dana t.i. plomba. To pomeni, da se tam ni smelo ničesar spre-minjati. Plombo so inšpektorji dali, ker so v centru Taubi, ki stoji na isti parceli, nekaj dozidavali brez ustrezne dokumentacije. Inšpektorji so to ugotovili in so prepovedali vse nadaljnje posege. Trajalo je kar nekaj časa, da smo to plombo umaknili, čeprav stvar še ni povsem řešena. Ob tem smo imeli tudi kup težav s projektanti, saj je šio za obsežna delà. Vse to je vplivalo na to, da smo z deli začeli šele maja. Ne glede na to pa bi lahko delà zaključili do začetka pouka. Izdelali smo urnik, po kate-rem naj bi bil prizidek do 1. septembra pripravljen za začetek pouka, 13. avgusta naj bi imeli tehnični pregled. Kasneje smo ugotovili, daje tehnični pregled bolje prestaviti na začetek septembra, saj bi morali izvajalci v nasprotnem primeru pohiteti in bi morali tako tlake v prostorih polagati na še ne povsem suho podlago, kar bi kasneje lahko povzročalo težave. Zaradi dopustov v inspekcijskih službah v drugi polovici avgusta tehničnega pregleda nismo mogli imeti, zato se nam je zdelo bolj pametno, če s tem počakamo dva, tri tedne. Odločitev je bila lažja, ker smo vedeli, daje v šoli mogoče izpeljati pouk tako, da do večjih težav ne bi smelo priti. Takoj po začetku pouka imajo namreč nekateri letniki šolo v naravi in so tako ne neki način »razbremenili« šolsko zgrad-bo, kar je po-menilo, da s tem staršev ali otrok nismo dodatno obre-menili.
Do konca leta še dva prizidka
Za pojasnilo je treba tudi povedati, da gre za izredno velik finanční, tehnični in tudi organizacijski zalogaj oziroma za zelo ob-sežen projekt. Gre namreč za tri prizidke in adaptacijo obstoječega šolskega pos-lopja. Dokončali smo že prvi prizidek, v katerem so nameščeni razredi prve triade devetletne šole, do konca leta pa bomo dokončali še prizidek na zahodnem delu šole, kjer bodo prostori vrtca, zraven pa bomo zgradili še prizidek z manjšo telovadnico. Taje potrebna da zadostimo zahtevam šolske zakonodaje, glede na to, da se s temi novostmi spreminjajo razme-re v obstoječem delu šole, treba paje poskrbeti še za njegovo posodobitev in tudi tako zagotoviti ustrezen standard šole. Med drugim smo šolo preuredili tudi tako, da bo dostopna tudi invalidom. Žanje smo naredili dvigalo. Tehnični pregled je uspel bolje, kot smo pričakovali. Tistih nekaj pripomb, ki so nam jih dali, so bile takšne narave, dajih je bilo mogoče urediti v nekaj dneh in smo kaj hitro od upravne enote dobili tudi uporabno dovoljenje za začetek pouka tudi v novih prostorih. Tako smo zadostili potřebám štirih prvih razredov, dveh prvih razredov osemletke in dveh prvih razredov devetletke.
Zdaj se nadaljuje gradnja prizidka, v katerega se bo v začetku naslednjega leta preselil vrtec Palčića. Kakšne so zdaj razmere v tej enoti trzinskega vrtca? Vrtec je razbremenjen za letnik otrok, ki bi po starem sistemu morali začeti malo šolo.
Po tej strani je vrtec res razbremenjen, vendar so v enoti Palčića zdaj kar trije od-delki vrtca in kakor je meni znano, so letos v trzinski vrtec sprejeli vse otroke, za katere so přejeli prošnje za sprejem. Verjetno je še nekaj trzinskih otrok, ki jih starši vozijo v druge kraje na poti v svojo službo ali zaradi drugih razlogov, vendar kakor vem, letos nobena prošnja ni bila zavrnjena. Kot smo že rekli, se bodo otroci iz Palčiće preselili v novi prizidek pri osnovni šoli, treba paje tudi reči, da nas že čaka tudi obnova vrtca Žabica. Ta eno-ta vrtca je bila v zadnjem času slabše vzdrževana, inje potrebna celovite preno-ve. Zato se lahko zgodi, da bomo v času prenove Žabice nekaj otrok začasno preselili v prostore Palčiće, saj imamo za Palčico štiriletno uporabno dovoljenje in bomo to lahko s pridom izkoristili.
j
Na vrsti je Jemčeva cesta
Kar pa se tiče Jemčeve ceste, za katero se Je že začela celovita prenova, pa lahko rečem, da po vseh zapletih zdaj končno po-'eka zelo intenzivno odkupovanje zem-J'šč. Zjavnim razpisom smo že izbrali ■zvajalca in zdaj čakamo, da se izteče čas pritožbe. Če teh ne bo ali če ne bo pri-
šlo do kakšnih novih zapletov z izborom iz-vajalca, pričakujemo, da se bo v parih dneh začela tudi popolna obnova te ulice. Petrol je po ulici že položil plinsko omrežje, hkrati smo zamenjali vodovodno napeljavo, zdaj paje treba na drugi strani ulice urediti me-teorno kanalizacijo, položiti električno napeljavo, poskrbeti za javno razsvetljavo in tako naprej. Kasneje pa bo treba urediti še cestišče in kot določa pogodba, naj bi bila celotna posodobitev ulice končana v dveh mesecih. Upam, da ne bo zapletov, treba pa je povedati, da gre za obsežen projekt in da bodo pri tem sodelovali različni podizvajal-ci del.
Pllnlflkaclja
Plinovod zdaj v Trzinu imamo, plina iz mengeške strani pa še ne.
Res je. Problem je v Mengšu. Če ne bi tam imeli težav z odnosi med županom in ob-činskim svetom, bi v Trzinu zdaj zemeljski
plin že imeli. Tudi tu se vidi, kako pomembno je sodelovanje s sosednjimi občinami. Mi smo naredili vse, da bi stvari olajšali. Ko smo sestavljali razpise za koncesio-narja, smo pogoje postavljali tako, da bi po možnosti prišli do istega koncesionar-ja. Ves čas smo se usklajevali, imeli smo vrsto sestankov in s koncesionarjem, kije za obe občini isti, smo se dogovorili, da bodo v kar najkrajšem času plin čez Mengeš pripeljali do meje z našo občino. Men-geški župan želi, da bi tam, kjer bodo na-peljevali plinovod, podobno kot bomo mi na Jemčevi cesti, obnovili tudi vso infrastrukturo. Problem paje, da nimajo zadosti denarja. Župan predlaga zadolževanje, občinski svetniki pa temu nasprotujejo. Tako zdaj vse stoji. Petrol čaka na odloči-tev občine. Ima izbranega izvajalca, primarni vod je ponekod že položen inje pravzaprav že zelo blizu Trzina. Od Leka, kjer se odcepi plinovod proti Trzinu, do meje naše občine je 6 km, od tega so plinovod položili že na štirih kilometrih, vse pa seje ustavilo pri zadnjih dveh kilometrih. Zaradi zapletov v Mengšu cei projekt zamuja vsaj za pol leta. Upam, da bodo končno le našli skupni jezik in kompromis, saj bodo tako omogočili, da bodo tudi njihovi občani prišli do plina. Kar pa se Trzina tiče, pa bodo plinovodno omrežje po naselju razpletli naslednje leto.
Nekateri občani so nas opozorili, da so za primarni vod plinskega omrežja v Trzinu polagali plastične cevi, po pravi-lih pa bi morali litoželezne. Ali to drži?
Plinovodno omrežje v Trzinu je v pristojnosti Petrola in ta to počne že 30 let. Naj-brž so natančno premislili glede tega, kaj delajo. Treba paje reči, daje glede plastičnih cevi zelo veliko polemik. Pri nas smo imeli polemike glede plastičnih vodovodnih cevi. Nekateri strokovnjaki, tudi iz Trzina, zelo zagovarjajo plastiko, drugi pa menijo, da bi morale biti cevi v primarnih vodih litoželezne. Za nas je pomembno, daje stvar opravljena kakovostno in da bo potem potrebnih čim manj posegov. Treba pa seje zavedati, da danes plastika tudi ni več tisto, kar je bila pred dvajseti-mi leti. Raziskave materialov in razvijanje njihove kakovosti so zelo napredovali. V tem primeru zaupamo Petrolu, daje izbral tisto, kar se v tem trenutku ponuja kot optimalna možnost. Tudi oni si kasneje ne želijo pogostih posegov in visokih stroškov vzdrževanja. Tudi oni so gospodarska družba, ki se mora obnašati kar najbolj racionalno.
Miro Štebe
V kalni vodi niso videli dna, pa so rekli, da je brez dna.
Abhaški
Druga velika naložba, ki je v zadnjem obdobju že precej spremenila življenje v Trzinu, je plinifikacija naselja in hkrati urejanje nekaterih komunalnih vodov. Kako zdaj potekajo delà? Ko bo Odsev přišel med ljudi, bodo delà na območju Mlak, na Mlakarjevi ulici. Cesti Kamniškega bataljona in na Cesti za hribom že v celoti zaključena. Lahko rečem, da delà potekajo po načrtih, vendar pa ob tem, kar je že več ali manj tudi pri-čakovati, občasno prihaja do nepredviđenih zapletov. Običajno pride do tega, ker se z izvajalci dogovorimo še za kakšna dodatna delà. Pri Cesti za hribom smo se tako na primer odločili, da bomo z asfaltom preplastili celo cesto in ne samo tiste-ga delà, ki so ga razkopali zaradi polaganja cevovoda, zraven pa smo se odločili, da tam hkrati končno uredimo tudi javno razsvetljavo. Vse to se zdaj delà, in bo grad-bišče razkopano pač nekaj dni več, vendar bodo imeli Ijudje, ki živijo ob ulici, zdaj boljše pogoje. Menim, daje bilo bolje po-'rpeti par dni, kot pa da bi čez čas spet na novo razkopavali ulico. Kar nekajkrat se je zgodilo tudi, da so imeli delavci težave s katastrskimi podatki. V načrtih katastra so bili na primer komunalni vodi narisani na določenem mestu, bager paje pri kopanju na mestu, kjer vodov ne bi smelo biti, zadel ob kabel. Takšnih težav je bilo kar nekaj in lahko smo se prepričali, daje iz preteklosti podedovani kataster v zelo slabém stanju.
ZELENE
Tisti znani izrek, da so gozdovi pljuča Zemlje, ljudje dandanes izgovarjamo z neverjetno lahkoto, čeprav se na trenutke zdi, da smo že davno pozabili, kaj ta izrek pravzaprav sploh pomeni. Bistvo izreka gotovo ni v tem, da moramo vsi takoj prijeti sekire v roke in začeti kar se da hitro podirati drevesa, še manj pa, da naj v ta naša pljuča vozimo takšno in drugačno navlako ter jih s tem zasmrajamo... Kajti kakor morajo biti zdrava člo-veška pljuča, da lahko normalno opravljajo svojo funkcijo, tako morajo biti zdravi tudi gozdovi, da lahko proizvajajo zadost-ne količine kisika za človeštvo in da lahko nemoteno delujejo. Za oceno zdravstvenega stanja gozdov se v Sloveniji od leta 1985 opravljajo sistematični popisi. Znak za zdravstveno stanje gozda je odstotek osutosti (zmanjšanja števila iglic ali listov op.p.) krošenj gozdnega drevja. Podatki Gozdarskega inštituta Slovenije od leta 1997 dalje kažejo povečevanje deleža nad 25% osutosti gozdnega drevja. kar kaže na upadanje vitalnosti in povečevanje občutljivosti na zunanje vplive. Naj pri tem povem, da obstaja povezanost med osutostjo krošenj in bolj sušnimi razmerami v času vegetacije v zadnjih letih. določen vpliv na drevesa pa ima gotovo tudi onesnažen zrak. Kako zdravje trzinski gozd, bi torej lahko ugotovili, če bi na-tančno opazovali drevesne krošnje in preštevali število iglic. Ali pa če bi pregledali dokumentacijo sistematičnih popisov Gozdarskega inštituta. Ali pa če se zanesemo na svoj dar opa-zovanja in pnmeijanja trzinskega gozda z drugimi gozdovi, pri čemer lahko ugotovimo, daje naš gozd sorazmerno zdrav (to je ocena laika in ne gozdnega strokovnjaka, da ne bo pomole). Kot tak pa nam lahko nudi veliko. In sicer v prvi vrsti les, ki je sestavina številnih izdelkov vsakdanje rabe (les tudi nadomešča izdelke, za proizvodnjo katerih kurimo fosilna goriva, ki povečujejo količino loplo-gredmh plinov).V drugi vrsti paje gozd mnogo več kot vir lesa za lesno industrijo. Slovenci menda v povprečju izredno radi zahajamo na sprehode v gozd, na rekreacijo... Nekateri v gozdu najdejo mir in sprostitev (kar je gotovo tudi posledica vpliva zelene sprostitvene barve), spet tretji iščejo v njem možnosti za čebelarjenje, lov, nabiranje plodov in gozdnih sadežev, zdravilnih rastlin, gob...
Nenazdanje pa imajo gozdovi tudi mnogo tako imenovanih ekoloških funkcij, in sicer listavci ter iglavci varujejo plodna tla pred erozijo, varujejo biotsko pestrost (to je življenje mno-goterih živalskih in rastlinskih organizmov, ki so nujni za nemoteno življenje ekosistemov), čistijo vodo in uravnavajo enakomerni odtok padavinskih voda v vodotoke (številni izviri voda so namreč v gozdovih), blažilno vplivajo na klimo z uravnavanjem temperature in so izvir ogljikovega dioksida, najpomembnejšega toplogrednega plina, ki dolgoročno usod-no spreminja klimo na našem planetu. Kakorkoli torej obmemo stvar, imamo vsi prebivalci planeta, Slovenije, Trzina splošne koristi od vseh naštetih funkcij gozdov, saj nam vsem dvigajo kvalitetno raven okolja in razmer, v katerih živimo (ste že opazili, da je gozd ena izmed oglaše-valskih taktik; oglaševalci namreč izredno radi poudaijajo, da so ta in ta stanovanja zgrajena v bližini gozdov). Žal pa se tega pogosto ne zavedamo oziroma bi se tega zavedli šele, ko gozda ne bi več bilo. Tudi v Trzinu smo na dobri poti k temu, da se bomo kmalu vprašali. kje so naše smreke in hrasti. Prav zato se nekateri Trzinci borijo proti prekomemi pozidavi Trzina in za ohranjanje trzinskega zelenja. Srčno upam, da jim bo uspelo.
Mateja Erčulj
OHRANIMO NAŠE GOZDOVE
Pred kratkim so nas v uredništvu obvestili, da si je verjetno neka nova turistična organizacija v Trzinu odločila izboljšati turistično ponudbo našega kraja. Na polju, nedaleč od vasi, naj bi za romantike in druge zvezdoglede že namestili tri žimnice, s katerih je v toplih jesenskih večerih prav lepo šteti zvezde. Naš obveščevalec je obžaloval, da tistih ležalnikov ni bilo, ko seje nad nami bohotil Mars. Tolaži ga le misel, da so »modroci« mogoče uporabni še za kakšen drug šport, čeprav v uredništvu dvomimo, daje kakšen parček pripravljen tvegati. Tista organizacija, ali pa mogoče kar nadebudni posameznik, ki se trudi tako izboljšati prenočitvene zmogljivosti v naši občini, bi se prej moral povezati s sanitarnim inšpektorjem, saj brez njih ne gre. Ker pa imamo v Trzinu že tako ali tako težave z in-špektorji, žimnice še naprej ponujajo svojo lepoto in udobje. Če nihče drug, bi vsaj Turistično društvo lahko reklo kakšno besedo o tem.
Jemčeva cesta se po raznih potrebnih in nepotrebnih zapletlh končno prenavlja.
opssv
Urad župana
OBVESTILO
o odvozu kosovnih odpadkov in zbiranjju in odvozu nevamih odpadkov iz gospodinjstev
Spoštovani občani in občanke Trzina, obveščam vas, da bo Javno komunalno podjetje PRODNIK d.o.o. V sredo 1.10.200J, na območju naše občine izvedlo jesenski ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV
Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 05-ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika.
hfed kosovne odpadke NE SODIJO:
>	nevarni odpadki
>	embalaže škropiv, olj, barv in lakov ípd.
>	avtomobilski deli, gume vozil in akumulatorji
>	gradbeni material
>	veje dreves, živih meja in grmovnic
>	sodi
Prav tako pa bomo v sodelovanju s podjetjem PRODNIK d.o.o. istega dne, V sredo, 1.10.2003 zbirali tudi NEVARNE ODPADKE iz gospodinjstev, in sicer na dveh lokacijah:
>	na dvorišču Občine Trzin
>	na parkirišču pred trgovino Mercator
med 15.30 in 17.00 uro in med 17.30 in 19.00 uro
Med nevarne odpadke SODIJO:
> akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov.
OPOZORILO:
1.	Nevami odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen přenos do zbirnega kraja.
2.	Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano.
3.	Tudi odpadkov iz iste skupine ne združujte v večje embalaže, ker med njimi lahko pride do kemične reakcije.
4.	Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal.
V Trzinu, 11. septembra 2003
ŽUPAN Tone PERŠAK, l.r.
SAM
Ko si osamljen, bolan, ne obupaj, v življenju nisi sam. Na svetu mnogo je ljudi, ki bolj nesrečni so kot ti.
Če bi Ijubezen vladala povsod, kako bi srečen bil Slovencev rod. Ker pa sovraštvo tli med nami, v življenju sreče ni.
Ne išči sreče v drugih Ijudeh, najdi jo v sebi pod plastmi napuha, ljubosumja, zavisti.
Ne živi v strahu, žalosti, temi, resničnih razlogov pač ni, in vsi porajajo se v tebi.
Odvrzi obup, brezvoljnost, strah, veseli drobnih se uspehov življenja. Ne segaj po zvezdah, odmikajo se, izpolnijo pa življenja smoter ne.
Prepusti se toku, plavaj z njim, osvobodi vseh življenja se skomin. Ne tekmuj, z drugimi sodeluj in kot otroka v sebi neguj.
Veseli se tujih uspehov, jih spoštuj, kot da bi del tebe bili. Zaželi srečo vsem, ki sovražijo te, saj največ potrebujejojo le zase.
Sprejmi se tak, kot si, osvobodi se senc preteklosti. Odvrzi masko, odkrij dušo, srce, v podobi novi se videi boš nekega dne.
Alo jz Muhar
Živim, a ne vem, kako dolgo; umri bom, a ne vem, kdaj; potujem, a ne vem, kam; zato se čudim, da sem še vesel.

\Wrtilťri so :f/«nijť oliveslilo (že pred objavo ©) vzel i skraj-IIo resno in kontejner zn oh-činsko zt/radbo tlo vrhu (in še čez) napohiili že nekaj leihiov pretl akcijo - moli le. tla so se skupaj znašli papir, sotlček iieziiaiift/a izvora, ...
Marjan Habat Skrbi za urejenost Trzina
Tokrat smo se v uredništvu Odseva odlocili, da vam predstavimo Marjana Habata, enega izmed tistih podjetnikov, ki se ukvarjajo z urejenostjo našega kraja in tako prispevajo k prijaznejšemu bivanju v Trzinu. Slišali smo namreč več pohval glede cvetličnih nasadov v našem kraju, hkrati pa, kot ste mogoče prebrali v našem časopisu, občasno dobivamo tudi pritožbe na račun pražnjenja košev za smeti, urejenos-ti zelenić, glede tabel z imeni ulic in sploh v zvezi z izgledom Trzina. Podjetje gospoda Habata je zadolženo za nekaj področij, ki zadevajo zunanjo podobo naše občine.
Kakšne vrste podjetje imate in s čim vse se ukvarjate?
Moja osnovna dejavnost je avtoprevoz-ništvo, za kar je moje podjetje tudi registrirano. Ker pa ni bilo dovolj povpraše-vanja po tovrstnem delu, sem dejavnost razširil še na delà, kot so: cestni tovorni promet, dajanje strojev in naprav za gradnjo in rušenje v najem skupaj z upravljav-ci strojev, druga zaključena gradbena delà ter urejanje in vzdrževanje parkov, vrtov in zelenih športnih površin. Prijavljeno imam tudi pogrebno dejavnost, vendar čakam na to, kdaj bodo v Trzinu uredili pokopališče.
Koliko delavcev šteje podjetje?
Poleg mene so redno zaposleni še trije de-lavci. Po potrebi pa občasno na delo vza-mem še kakšncga preko Študentskega
servisa.
Občina Trzin je razpisala javni razpis, preko katerega je iskala nekoga, ki bo skrbel za urejenost kraja. Izbrano je bilo vaše podjetje. Kakšni so bili pogoji za izbor?
Kot Trzinec menim, da mora tovrstno delo opravljati nekdo iz Trzina, ne pa npr. neki Moravčan. Odločilno paje bilo to, da smo bili mi cenejši od vseh ostalih po-nudnikov. In to skoraj za milijon tolarjev. Logično, da smo potem delo dobili mi.
Kakšne vrste delà pa vaše podjetje opravlja za Občino?
Predvsem gre za urejanje in košnjo zele-
nić, košnjo trave ob potoku Pšata in urejanje cvetličnih nasadov (predvsem na križiščih).
Kdo odredi, kje in kdaj je potrebno kaj storiti? Je to Občina ali o tem lahko odločate tudi sami?
Po pogodbi med Občino Trzin in Habat s.p. je točno določe-no, kdaj se kaj naredi. Vsa dodatna delà, ki jih opravimo, odredi Občina. Kar pa se tiče rednega vzdrževanja, ki je določeno s pogodbo, pa delamo po svoji logiki, torej takrat, ko menimo, daje potrebno. Če pa kaj ni dobro, pa nas z Občine pokličejo in povejo, zakaj ne in kako naprej.
Letos je bila velika suša. Kako ste se spo-padli s tem problemom?
To je bil res zelo velik problem. Cvetlične gredice smo morali zalivati trikrat tedensko. Nekaj so nam pri tem pomagali tudi gasilci trzinskega gasilskega društva, pri katerih sodelujem tudi kot voznik. Ker smo gasilci ravno dobili pet novih voznikov, sem jih učil praktične vožnje, obenem pa smo spo-toma zalili še cvetlične nasade. Ker pa suši ni hotelo biti konca, so pristojni prepovedaii uporabo pitne vode za zalivanje cvetličnih nasadov. Zato smo hodili po vodo na Savo. Od tam smo tako načrpaii dva do tri tisoč lit-rov vode, ki smo jo nato pripeljali v Trzin.
Ali pri svojem delu, ki ga opravljate za Občino, sodelujete tudi z ostalimi Trzinci, ki se ukvarjajo s podobno dejav-nostjo?
Ja, z vrtnarjem Žnidaršičem sodelujem po potrebi, če potrebujem kak njegov nasvet ali pa pomoč. Pomagal mije npr. pri na-saditvi rož in pri čiščenju cvetličnih nasadov.
Zanima me, kdo izbira rože za cvetlične nasade?
Vse to določi Občina.
Morda veste, ali ima Občina v bližnji příhodnosti v načrtih kakšne nove cvetlične nasade?
Za gredice trenutno ne vem. Dogovarja-mo pa se za odstranitev zemlje in odpadkov ob potoku Pšata pri Čebulovem (po domače) mostu v starem delu Trzina. Od-padke in odvečno zemljo bi bili potrebno odpeljati in teren poravnati. Mogoče da bo tam v bodoče šolsko otroško igrišče, morda pa bomo tam v příhodnosti posadili tudi okrasna drevesa.
Morda namerava Občina še kje drugje posaditi okrasno drevje? Ne vem. O tem se nismo nič dogovarjali. Kaj pa je s smrekami, ki jih je občina dala posaditi na križiščih in naj bi bile namenjene okrasitvi v prednovoletnem času?
Smreke so bile res posajene, žal pa so se skoraj vse posušile. Mislim, da seje přijela samo ena, in to tista na trávníku pri glavnem križišču nasproti gasilnega doma, torej pri Zotlarju (po domače) Samo taje obstala za novo leto. Ostale štiri, nasproti banke v Mlakah in v industrijski coni, so se pa posušile.
Kaj pa pozimi? Ali tudi takrat opravljate delà za Občino Trzin?
Ob katerem delu dneva pa ste zalivali gredice?
Zalivali smo večinoma ponoči, ko ni bilo vročine, to je od desetih, enajstih zvečer pa do enih zjutraj.
Kaj porečete na to, da tujci ponavadi po-hvalijo urejenost Trzina, Trzinci pa vse skupaj ponavadi bolj ali manj kritizirajo in niso zadovoljni?
Ja, Ijudje smo različni. Nekateri so zadovoljni, drugi spet nezadovoljni. Pa nič ne moreš pomagati, ne?
2a zimski čas imam sklenjeno pogodbo z Cestnim podjetjem Ljubljana za Občino Trzin- Torej občina odredi cestnemu pod-ietju, kaj je potrebno storiti, oni pa se nato obrn'ejo name. Gre pa predvsem za posi-panje cest in pluženje snega.
Imate morda kakšne dodatne ideje o tem, kaj •>' bi'° Potrel)no v Trzinu še grediti?
Ja, kaj pa vem. Tudi če bi jih imel, je vse zaman, ker Ijudje vse uničijo. Šele zdaj vidim, kako so nekateri nesramni in pok-varjeni. Npr. po cvetličnih nasadih se vo-zijo z avtomobili. Neredko si lahko Trzin-
ci v križišču pri gasilnem domu ogledate, kako so cvetlične gredice povožene. Drugače pa rože tudi kradejo in to takoj, kojih posadiš. Tudi to seje že dogajalo. S čim se še ukvarjate, npr. v prostem času?
Nič kaj posebnega ne počnem, ker ne ostane dosti časa. No, za kakšno malenkost se še najde. Npr. zdajle sem skopal luknjo za mlaj, ki smo ga postavili ob župnikovi petdeset-letnici. Pa za kakšnega soseda sem in tja kakšna drva pripeljem ali pa kaj skopljem.
Kakšno se vam zdi življenje v Trzinu?
Kar v redu. Zato sem pa ostal v Trzinu. Vmes
sem bil pa trinajst let v Ljubljani. Trzin imam pač rad, ker sem rojen Trzinec.
Kaj pa novi bloki, vas kaj motijo?
Ne, nič. Ne vem. Zaenkrat nič. Sem malo bolj oddaljen od tam, pa imam mir.
Zdaj pa še eno čisto neumestno vpra-šanje: zakaj vas kličejo direktor'! Ja, kaj pa vem. Direktor sem pa že od svojega petnajstega leta. Zgodilo seje pa tako, da sem šel enkrat čez cesto, roke sem držal v žepu, pa so Ijudje rekli: "O. poglej ga direklorja!" Pa seje přijelo. In zdaj bo to ostalo!
Mirjam Štih
Popoletna razmišljanja o vremenskih razmerah v minulem poletju
Vremenska kronika
(D
a je bila čez poletje huda suša, najbrž niso prezrli tudi najbolj zagrizeni nasprotniki opazovanja vremena. Ribam seje zrušila streha nad glavo, koje Pšata v zadnjih tednih centimeter za centimetrom izgubljala globino. Na njeni gladini, kar joje še ostalo, so se naselili zanimivi organizmi, in tako je kmalu prev-zela videz kakšnega pritlikavega amazonskega potočka. Tudi kmetje niso mogli biti zadovoljni ob pogledu na opustošena polja, čeprav je res, da na tem koncu ni bilo take škode kot npr. v Prekmurju. Pa ni samo koruza trpela peklenske vročine, tudi hortenzije so se čez poletje prav nesrečno držale. Ljudje pa smo stvar sploh težko prenašali, čeprav je res, da nas sonce osrečuje in da nanj čakamo skoraj celo zimo, vendar si zdaj prilašča že polovico leta, če ne še več.
S čim pa nas lahko razveseli jasna troposféra? Ena od stvari, za katero se splača bedeti celo noč, je opazovanje utrinkov, ki so se tudi to leto vžgali okoli godu svetega Lovrenca. Na severu, v ozvezdju Perzeja, naj bi se dalo opaziti vsaj enega na minuto, če ne bi takrat kot zanalašč svetila polna luna tako močno, da sem v dveh urah opazila samo dva. Potem pa so se nad Trzin hinavsko připlazili še oblaki in poskrbeli za popolno veselje. Ker paje narava dobrega srca, nam je točno tri tedne pozneje, v temi luninega mrka, postregla z novim astronomskim čudom. Mars je bil namreč tišti dan še posebno blizu zemlje, prvič po več deset tisočih letih, kar pa tudi ni majhna stvar. Kar dobro se gaje vidělo, tam na jugovzhodu, čeprav je treba priznati, da bi bila sreča večja, če bi se v prihodnje nebesno zgodovino dalo opazovati iz kakšnega observatorija, recimo na gradu Jable. Sicer pa so to zaenkrat samo moje pobožne sanje. In ko smo že ravno pri Marsu, naj omenim, da ta čas, ko se bo Mars še mudil blizu zemlje, nikar ne silite v prepir z ovni in škorpijoni, saj bodo ti te dni še prav posebno hudi in razdražljivi. Vmes pa se za vremensko kroniko ni zgodila nobena pomembna vremenska sprememba, saj je še vedno pustošila suša, sonce paje bilo močno za dva. Dokler ni v zadnjem avgustov-skem dnevu končno prijo-kal dež. Ker
pa so, kakor-koli se obrne, vedno problemi, je tudi dolgo pričakovani dež drugod po Sloveniji naredil kaj malo koristi, pri nas paje le peščene jarke na ces-
tah, ki so nastali pri polaganju cevi za plin, vodo in elektriko, spremenil v blatne potoke, ki so mazali avtomobile. Člověk bi si rekel, da bodo po tem dežju vsaj gobe rasle, vendar nisem, ko sem se po prvem večjem »deževju« sprehajala po goz-du, razen nenavadno ogromnih polžev opazila nič takega, kar bi zmotilo pogled. Še dišalo ni po gobah, pa saj še strupenih ni bilo opaziti. Res paje, daje za iskanje treba imeti tudi oči prav natrenirane, da zmorejo čim hitreje poskenirati tla, do koder seže pogled.
Upajmo torej, daje za to leto konec s sušo. Čeprav ustvarjalna menda še razsaja. Prijateljica Mirjam mi je povedala, daje v tem času lahko ustvarila samo dve pesmi, je pa treba priznati, da sta bili ti dve zelo dobri. Če se že malo zgodi, naj se to zgodi naglas. Tega so se držale tudi redke nevihte, ki so se v tem slogu pojavljale čez poletje. V gozdu namreč najdemo priče, ki go-vorijo, da v obdobju peklenske vročine nebo le ni bilo tako zelo mirno inje takrat pri nas ropotalo kar nekaj močnejših neviht, ki so lomile veje in rušile drevesa. Nekaj takih žrtev je padlo čez pot, ki vodi na Dobeno, in še zdaj otežkočajo prehod Ijudem, ki grejo gor » na en per«. Tako je treba okoli podrtih debel preho-diti kar velik ovinek, kar paje vsekakor dobro za kondicijo.
Kje so časi, ko ni bilo treba na morje, saj si se lahko skopal kar v Pšati, kije bila takrat še bistra in čista. Marsikdo se še spomni teh Ijubkih časov, žalostno paje, da ravno danes, ko vročina postaja iz leta v leto manj znosna, lahko samo sanjamo o čofo-tanju po reki. Edini srečneži, ki si to še lahko privoščijo, so psi in teh je poleti opaziti kar nekaj, ko si v Pšati hladijo razgrete kožuščke, ko je še kaj vode v strugi.
Kakor koli že, čas poletnih sandalčkov je najverjetneje mimo, čeprav nikoli ne veš, kaj vřeme pripravlja. Sicer pa, še dobro, da je vřeme tako nepredvidljivo, imajo vsaj ljudje o čem govoriti.
Jana Urbas
PDILJUBLJEMOST ODSEVA
Tokrat bom článek spremenila v številke. Občina Trzin je v mesecu januarju takratni številka Odseva priložila anketni list z naslednjo vsebino: prva stran - kratko pojasnilo ter obrazec s prijavnico za nadaljnje preje-manje Odseva. Na drugi strani lista pa nasje čakala dolga in še kar enostavna anketa. Nekateri so se dela lotili kot najpomembnejše stvari, drugi pa so anketo le na hitro prelete-li ter sem in tja naredili kakšen križec. V naši raziskavi smo upoštevali vse, ki so se vsaj malo potrudili in naredili kakšen križec. In prav to je razlog, da vam ne morem podati natančnih podatkov v odstotkih, ker niso bile vse ankete izpolnjene v celoti. Pa vendar seje dalo razbrati, kaj občani raje in kaj manj radi prebirajo.
Naj najprej povem podatek, daje na občino Trzin přispělo malo več kot 900 prijav za nadaljnje prejemanje Odseva. Od lega je imelo približno dve Iretjini anketirancev iz-polnjeno tudi anketo. Iz vsega prebranega sem lahko razbrala, da imamo super urednika, kajli nekateri so bili lako kritični do časopisa, da bog ne daj, da bi bili oni uredniki, kajti v tem primeru bi bil naš časopis oropan mnogih tem. Ko sem že pri uredniku, naj povem, daje njegov uvodnik v večini redno bran, slaba iretjina ga Ie preleti ter le dva bralca od anketiranih ga ne marata. Z obse-gom le-tega so bralci prav tako zadovoljni. Dostikrat slišimo, daje časopis 'županov'. Popularnost branja Županovega kotička je na drugem mestu branosti. Prav tako Pogovor z županom spada v sam vrh petih vo-dilnih, tudi obseg obeh zadostuje merilom bralcev.
Prav gotovo je po pomembnosli na drugem meslu občinski svet. Iz pregleda anket mije bilo jasno, da poročila s sej občinskega sveta občine Trzin in stališča svetnikov občinskega sveta Trzin preberejo le tisti, ki jim je politično dogajanje bližje. Na vprašanje preberem in samo přeletím je število približno enako: nekaj čez sto bralcev. Zadnja omenjena rubrika je tudi ena izmed vodilnih pri odgovoru me ne zanima. Kljub določe-nemu odklanjanju rubrik so bralci povsem zadovoljni z dolžino objavljenih člankov. Glede člankov o šoli in vrtcu pa moram zapisati, da se žanje očitno zanimajo Ie starši, ki imajo šoloobvezne otroke ali pa so njihovi otroci v vrtcu.
Skoraj v sam vrh negativno ocenjenih rubrik spadata politično dogajanje ter pozivi strank. Druga omenjena tema je druga po vrsti pri odgovoru ne maram ter v prvi petorici me ne zanima. Zato ni razočaranje, če so bralci kar nekajkrat naredili križec v okenčku z željo po skrajšani vsebini. Osmo tematsko področje v anketi so zasedla Pisma bralcev. Ta tema je druga po branosti na lestvici. Prav nihče ni naredil križea v kvadratku ne maram. Le štirje bralci pravijo, dajih ne zanima. Tako je bila izražena tudi želja, da bi to temo po obsegu povečali.
Vendar jc to problem. Ravno v tej rubriki sodelujete bralci sami, in če vi ne pošljete pišem, mi ne moremo povečali rubrike. VABUENI!!
Nekoliko so me presenetili odgovori pri stripu. Je vodilni v odgovoru ne maram in drugi pri odgovoru me ne zanima. Zato ni čudno, daje bilo največ bralcev prepričanih, daje najbolje, da se strip ukine, kajti razen še dveh številk pri odgovoru nič ni prestopila dvo mestnega števila. Prvo mesto branosti si je prisvojila slikov-no-pisna rubrika anketa med občani in prav tako največje število za povećanje obsega.
V sam vrh branosti spadajo še naslednje teme: najprej iz zgodovine Trzina, prometna varnost, sledi ji črna kronika, ki je v naše glasilo priromala šele po nekem času izhajanja časopisa. Z deset odgovori manj sledi vroča stran. Pri tej rubriki je bilo mnogokrat izražena želja po več po-datkih. To je težko. Mnogokrat se datumi zaradi določenih sprememb menjajo ali pa ideje o prireditvah pridejo prepozno za objavo, zato je poleg branja vroče strani še vedno zelo pomembno, da sledite razo-bešenim plakatom po ulicah ali pa o stva-reh povprašate sosede. Zlato sredino si zaslužijo po številu branosti trzinska društva: KUD Franca Kotarja, Turistično društvo, Društvo upokojencev, PGD Trzin, Planinsko društvo Onger ter Smučarsko društvo. Prav tako so z obsegom bralci bolj ali manj zadovoljni, V ta rang branosti spadajo še drobné slikovne bodice, miselni utrinki, potopisi, Izpod zvona sv. Florjana. Med teme, ki jih bralci raje preletijo, pa spadata folklora in veterani vojne za Slovenijo.
Kratek povzetek:
Glede na največ odgovorov preberem:
Anketa med občani Pisma bralcev Županov kotiček Iz zgodovine Trzina Pogovor z županom Prometna varnost Črna kronika Vroča stran
Glede na največ odgovorov me ne zanima:
1.	Šahovske novice
2.	Strip
3.	Folklora
4.	Pozivi strank
Glede na največ odgovorov večji obseg:
1.	Anketa med občani
2.	Iz zgodovine Trzina
3.	Prometna varnost
4.	Pisma bralcev
Glede na največ odgovorov manjši obseg:
1.	Politično dogajanje
2.	Pozivi strank
3.	Stališča svetnikov OS Trzin
Strip
4.	Folklora
Veterani vojne za Slovenijo
Bralci pa niste le s kljukanjem, kaj vas bolj oziroma manj zanima, izrazili, kaj bi si še želeli, da bi v Odsevu lahko prebrali. Naj najprej povem, da sem se ob branju nes-končno zabavala. Pod opombami pa niso bile izražene le želje. Ponekod so bili napisani že celi članki. Nekateri so bili namenjeni našemu uredniku, drugi pa županu, (ako da bi bilo prav, da si teh 900 ankei zdaj v po-čitniškem času prelistala. Naj naštejem nekaj predlogov, ki so se pora-jali v vaših zamislih. Nisem štela, vendar mislim, da bi si prvo mesto prislužili Mali oglasi, na lesno pa ji sledijo križanke, slikovne in nagradne seveda. Naj vam povem, daje v uredništvu že tekla beseda o tem, vendar je zaenkrat ostalo še pri besedah. Dosti vas je pomislilo tudi na predstavitev znanih in velikih trzinskih podjetnikov. Nekateri, verjetno starši, so izrazili željo po otroških straneh, tiskanih z velikimi črka-mi, 1er stran za najstnike, z njihovo problematiko. Tudi gospodinje so izrazile svoje želje po kulinariki in vrtnarjenju. Ter še mnogo idej: več polemičnih člankov, kotiček pogovor s svetniki, več slik in načrtov, zdravstveni kotiček, želje krajanov, poročilo strelskega društva, socialni problemi, da bi se vroča stran razširila na Domžale, Mengeš ... Neka bralka je celo predlagala prevod nekaterih člankov v angleški jezik, za objavo na internelu. Pod točko Vaši predlogi. pa seje največkrat zvrstil odgovor: Bodite točni in izhajajte redno. To smo vzeli zelo resno. Vendar je nastal nov problem. Odkar je občina ugoto-vila, daje Odsev predraga stvar, ter zmanj-šala naklado, časopis dobivajo Ie tisii, ki ste se nanj naročili, zato je nastala strašna zme-da. Pred tem je Odsev přišel, sicer pogosto z zamudo, ampak dobili smo ga vsi. Sedaj časopis do določenih, ki so naročeni nanj, sploh ne pride. Razočarani občani klicarijo na uredništvo Odseva in nas sprašujejo, kaj je razlog temu. Zato pozivamo tište, ki ste na občini odgovorni za to zmedo, dajo čim-prej uredite!!
Urša Mandeljc
Vse zmote imajo svoj čas, najmanjša resnica pa tudi po sto milijonih ovir, zvijač in spletk ostane zmeraj to, kar je bila.
Kltajski
KRATKE IZ PODJETNE REGIJE
KoI lahko vidite v tokratni številki Odseva, v Trzinu poleti ni vladalo popolno mrtvilo, već tudi za Trzin zanimivih dogodkov pa se je zgodilo tudi v sosednjih občinah. Še zlasti dosti je bilo družab-nih dogodkov in prireditev, zgodilo pa se je tudi nekaj takšnih dogodkov, ki verjetno zanimajo ludi Trzince.
Odprt Podjetniški center Domžale
Na Viru pri Domžalah so 1. septembra odprli Podjetniški center Domžale, ki naj bi še bolj spodbudil podjetništvo na domžalskem in tudi širšem območju. Center je nastal ob sodelovanju Občine Domžale, ki financira njegovo delovanje, Območne obrtne zbornice Domžale, ki zagotavlja prostor in vso opremo za delo centra. Center za razvoj malega gospodarstva Ljubljana pa zagotavlja delovanje in vođenje novega centra. Medtem koje glavna naloga obrtne zbornice pomoč pri njihovem delovanju, naj bi novi center podjetnikom pomagal pri pridobivanju poslov in informacij. Ra-čunajo, da bodo zasebniki tako lažje prišli tudi do t.i. evropskega denarja. Za zdaj je center omejen na območje domžalske občine, če bo dobro deloval, pa mislijo pritegniti še sosednje občine, tudi Trzin.
Stečaj Stola Ambienti in selitev Biring Tamiza iz Trzina
Po večletnem odmiranju so v vodstvu kamniškega podjetja Stol sklenili, da gre še edino večje hčerinsko podjetje družbe Stol Ambienti v stečaj. Brez delà je ostalo več kot sto zaposlenih, iz različnih virov pa prihajajo namigi, da so se vodilni z odmiranjem podjetja okoristili in da naj bi bil stečaj načrtovan. Od nekdanjega paradnega konja slovenske lesne industrije, v katerem je bilo zaposlenih tudi nekaj Trzincev, je ostalo le še bore malo. Zanimivo paje, daje objekt in stroje v Stolu Ambienti odkupilo trzinsko podjetje Biring. Direktor in lastnik podjetja Marjan Tekavec nam je povedal, da bo na Duplico preselil svoje podjetje Biring Tamiz. Tja bo preselil tudi zaposlene iz trzinskega podjetja, od Stola Ambientov pa bo zaposlil nekaj deset proizvodnih delavcev.
Svetovni čebelarski kongres Apimondia
Konec avgusta je v Ljubljani potěkal svetovni čebelarski kongres, njegovi udeleženci pa so obiskali tudi Čebelarski center Slovenije na Brdu pri Lukovici. Tam so gostom predstavili čebelarjenje na našem območju ter še zlasti turistično ponudbo in druge zanimi-vosti naših krajev. Na prireditvi so sodelovali tudi predstavniki trzinskega turističnega društva in njihova sekcija rezbarjev. Na Apimondiji je sodelovalo čez 1600 delegatov iz čebelarskih zvez z vsega sveta, zraven paje bilo vsaj še enkrat več njihovih sprem-Ijevalcev. Še zlasti ti so si z zanimanjem ogledovali Slovenijo in so pri nas ostali še po tem, ko seje kongres že zaključit. Čebelarji so zadovoljni, saj zdaj Slovenijo dobro poznajo čebelarji po vsem svetu. Med drugim bo vodstvo njihove organizacije še sklepalo, ali bi za svetovni dan čebelarstva razglasili rojstni dan slovenskega čebelarja in prvega čebelarskega učitelja Antona Janše, za himno pa naj bi izbrali tudi Avsenikovo čebelarsko pesem.
Spominska plošča baronu Ferdinandu Avguštinu Hallersteinu
Mengeški muzej in Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš sta 27- avgusta pripravila slovesnost, s katero so se spomnili 300-let-"lce ve'ikega znanstvenika, misijonarja, matematika, astronoma, kartografa in diplomata barona Ferdinanda Avguština Hallerste-otroška leta preživljal v Mengšu v gradu svojih staršev,
'o ^l frtlitnuid Augustin I lallersuin I
Obletnicoje obeležila ludi Pošla Slovenije z izdajo pritožnoslne poštne znam-ke in izdajo ovitka prvega dne.
ki mu Mengšani pravijo Zgornji ali tudi Ravbarjev grad. Znameniti jezuit je deloval na Kitajskem, kjer je na cesarskem dvoru do-segel velike časti. Postal je namreč mandarin tretje stopnje, kar je bil tedaj najvišji naslov, ki si gaje lahko pridobil Nekitajec. V Pekingu je postal predsednik astronomsko-matematičnega kolegija, svoja odkritja paje pošiljal v Evropo. Bil je dopisni član aka-demij znanosti v Londonu, Parizu in Sankt Peterburgu, zelo cen-jen pa je bil tudi v vseh drugih takratnih evropskih prestolnicah. Izdelal je zemljevide delov kitajskega cesarstva. Objavil je dotlej najnatančnejšo oceno števila in rodnosti Kitajcev. Evropi je prib-ližal navade, pokrajino, rastlinski in živalski svet Kitajske. Orga-niziral je astronomske meritve v različnih krajih kitajskega cesarstva in razvil več postopkov za izračunavanje razdalj v astronomiji. Čeprav je Kranjsko zapustil v mladih letih, je pogosto pisal sorodnikom vse do poslednjih dni, v njegovi jezuitski zapuščini v Pekingu paje ohranjena tudi slovenska pesmarica. Prištevajo ga k najpomembnejšim kranjskim znanstvenikom, vendar je bil neu-pravičeno doslej prezrt.
Pekinški observalorij
Na slovesnosti, ki sojo pripravili ob obletnici njegovega rojstva, so na Zgornjem gradu odkrili spominsko ploščo, prisotni pa so bili nekateri najvidnejši predstavniki Slovenske akademije znanosti in umetnosti, slovenske cerkve in predstavniki kitajskega veleposlaništva ter drugi diplomati. Na tiskovni konferenci pred tem in nato na sami slovesnosti je bilo lepo slišati, daje pripravo slovesnosti in iskanje zapuščine znamenitega Mengšana vidno podprlo tudi trzinsko podjetje Simps's.
Lukovica dobila knjižnico
Ob občinskem prazniku občine Lukovica, ki ga praznujejo 4. septembra, v spomin na rojstvo pisateija Janka Kersnika, so v občini pripravili celo vrsto prireditev. Med drugim so na Rebru nad Dolinami planinci odprli razgledni stolp, v vrtcu Medo v Prevojah so odprli dva oddelka devetletke, osrednja pridobitev ob prazniku pa je knjižnica, ki sojo odprli v Šentvidu pri Lukovici. Knjižnico, ki se pohvali s približno 7000 izvodi knjig, čitalnico in prvo e-točko v občini, so poimenovali po dr. Jakobu Županu. Tudi ta, nekoč zelo cenjen mož, je bil v preteklosti neupravičeno prezrt. Dr. Jakob Županje bil duhovnik, ki je pomembno zaznamoval dogajanja med slovensko inteligenco v prvi polovici 19. stoletja. Njegovi sodobniki Prešeren, Cop, Kopitar in drugi so ga cenili zaradi nje-govega znanja jezikov, ostroumnosti in njegovega prispevka na pesniškem področju. Bilje eden najvidnejših sodelavcev takrat-nega časopisa Kranjska čebelica. V njem je objavil čez 200 svojih pesmi. odlikoval pa seje kot raziskovalec slovenskega in tudi šir-še slovanskega srednjeveškega slovstva, bilje odličen profesor, predvsem pa eden od stebrov slovenskega novoromantičnega reformatorskega gibanja na začetku 19. stoletja. Na slavnosti ob otvoritvi knjižnice, ki so seje udeležili številni ugledni gostje - minister Gaber, akademik dr. France Bernik, pesnika Tone Pavček in Ciril Zlobec, župani sosednjih občin in drugi, so povedali, da ima knjižničarstvo v dolini Crnega grabna dolgo tradicijo. Prvo knjižnico so tam namreč odprli že leta 1875.
Ohranjen je tudi črnobeli film iz leta 1947, koje Lidija Šentjurc po vojni obnovljeni knjižnici v imenu Ministrstva za prosveto pre dala 36 knjig, vendar paje knjižnica pred 26 leti prenehala delo-vati. Imeli so le potujočo knjižnico, ki je še vedno zelo priljubljena, v domžalski, matični knjižnici paje del knjig připadal njihovi knjižnici.
Vse kaže, da bomo še letos tudi Trzinci lahko proslavili podoben kulturni praznik in odprli novo knjižnico.
Evropska zastava in bavarsko-slovenska knjižnica v Kamniku
V Kamniku so letos prvič pripravili svoj poletni kulturni festival, ki je trajal od 15. avgusta do 15. septembra. Zvrstila seje cela vrsta zanimivih prireditev za vse okuse, Kamničani pa so najbolj ponosni na dogajanja 6. septembra. Zaradi izjemno plodnega so-delovanja s številnimi občinami iz držav Evropske unije na različnih področjih, od kulturnega do gospodarskega, je Svet Evrope občini Kamnik kot prvi slovenski občini podělil častno zastavo Sveta Evrope za sodelovanje. Slavnosti so se udeležili številni ugledni gostje, slovesno paje bilo tudi pred tem, ko so v prosto-rih kamniške knjižnice odprli Slovensko-bavarsko knjižnico. Društvo slovensko-bavarskega prijateljstva je ob tej priložnosti Kamničanom poklonilo 1600 knjig o Bavarski. Omenjene knjige si tam lahko izposojajo vsi prebivalci Slovenije.
MŠ
I SREČANJE OB JUBILEJU
V Trzinu je konec avgusta praznoval okrogli življenjski jubilej - petdesetletnico - naš sokrajan, profesor dr. Bogdan Dolenc. Farani oz. krajani smo mu pripravili praznovanje ob mlaju, kakršno ima v Trzinu že več kot dvajsetletno tradicijo in poteka kot prijetno in prijateljsko druženje. Tudi tokrat je bilo tako.
Po postavitvi mlaja ob župnišču je cerkveni pevski zbor slavljencu pripravil krajši koncert ljubih slovenskih pesmi, trzinski gostinci in gospodinje pa so poskrbeli za prigrizek. Za dařilo je slavljenec prejel umetniško sliko rojstne hiše, ki stoji v vasici Četena Ravan pod Starim vrhom v Poljanski dolini. Z nežnimi, harmoničnimi barvami je akvarel naslikala Bernarda Zajec, slikarka iz Trzina, ki so ji lepote krajev iz »Cvetja v jeseni« dobro poznané. Ob slavljencu sta bila tudi njegova sestra Bernarda in nečak David, kr nas je raz-veselil s svojo harmoniko.
Po slovesnosti pred župniščern so zvonovi fame cerkve sv. Florjana z veselim pritrkavanjem vabili k maši, ki jo je daroval slavljenec ob sodelovanju župnika Pavleta Krta. Zahvalil seje božji previdnosti za varstvo in za talente, ki mu jih je Bog dal, ter kratko opisal dosedanjo življenjsko pot. Novo mašo je pel leta 1979 v Javorjah, kaplanoval je v Grosupljem in na Kapitlju v Novem mestu, študi-ral paje na Papeški univerzi v Rimu. Koje postal profesor na Teološki fakulteti, seje naselil kot hišni duhovnik v samostanu sester sv. Križa na Mali Loki in tam ostal trinajst let. Od leta 2000 biva na Jemčevi cesti v Trzinu, kjer si je uredil stanovanje. Sam pravi,
da se med nami dobro počuti, da so mu takš-na in podobna druženja prijetna, in se jih rad udeležuje.
Domačin Milan Pevec je slavljencu v pesmi med drugim zapisal in ob mlaju recitiral nas-lednje verze:
Kot blagovesti nas se dotaknile pridige poučne, besede iz globine, zalo hvaležni smo vam za duhovni um, ki bodrile nas za vero in pogum.
Stane Mesar
PRIPIS UREDNIŠTVA:
Spoštovani gospod profesor Bogdan Dolenc! Čestitkam ob vašem jubileju se pridružuje ludi naše uredništvo. Tudi v prihodnje vam želimo dobrega počutja v našem kraju. Še naprej bomo z veseljem objavljali vaše zanimive prispevke iz trzinske cerkvenc kronike.
KRASITEV CERKVE
Prvi pisni viri o cerkvi sv. Florjana v Trzinu segajo v leto 1526. Od takrat napiej seje cerkev oh-ranjala ter obnavljala v stilu pri-hajajočega časa. Ni kaj reči, trzinska cerkev je lepa in bogata z umetninami priznanih kipaijev in slikarjev.
Ljudje, ki zahajamo v cerkev, jo občudujemo. In veliko nam je do tega, daje domača cerkev urejena. Hvala tištim, ki za to skrbite.
V	začetku letošnjega poletja nas je presunila žalostna novica, da nas je prekmalu zapustila gospa Iva. Morda nekateri ne veste, gospa Iva je z veseljem in srečo vsako soboto zjutraj urejala cvetje v cerkvi. Pri tem soji vsak teden pomagale še druge spretne roke. ln ko smo zjutraj stopili v cerkev. smo občudovali njen talent. ki seje kazal okoli oltarja ter v stranski kapeli. Ob poslušanju božje besede se jc zdelo, kot da cvetlice prav tako stegujejo svoje glave k oltarju in uživajo, ker lahko cvetijo v takšnem prostoru. Zdaj paje v cerkvi nastalo malo napeto stanje. Gospe, ki v soboto zjutraj ustvarjaJno prihitijo na delovno mesto, so včasih malo zgubljene. Včasih pred oltaijem ležijo šopi rož, drugič pa le kakšna cvetlica.
Naj bo to povabilo vsem, ki uživate v delu s cvetjein, ki imate smisel in znanje zanj, da se vsako soboto ob osmih pridružite delavmm trzinskim gospem. Veseli bi bili tudi vsakega cvetja, ki raste pri vas na vrtu, kajti vse vemo, da lepe stvari veliko stanejo, prav iako cvetje. V primeru, da na vrtu nimate cvetja, praproti ali česa drugega, pa lahko prispeva-te kakšen tolar za nakup cvetja v zimskem času.
V	župnišču je bilo ravno zaradi pomanjkanja pomoči pri krasitvi cerkve (fizične ter denarne) nare-jen seznam po tednih ter ulicah. Vsak teden cerkev krasi ena ulica oz. več, če je ulica krajša. Pri udeležbi je dobrodošlo vrtno cvetje, delavna roka ali pa denar, kar pač premorete.
Ob prebranem naj vas ne přesune misel: Cerkev spet HOČE denar! Vsi imamo radi lepe domove, naj ga ima tudi Jezus in verniki, ki vstopamo v to hišo!
Urša
Košutna je 1974 m visok vrh v bližini bolj znane Mokrice nad dolino Kamniške Bistrice. Pod vrhom, na višini 1778 m, pa leži prijazna planina Košutna, ki je znana tudi po kapelici nedaleč od pastirskega stanu. Planino je najlaže doseči s krvavške strani, pravzaprav s Kriške planine, in Trzinci jo v zadnjem času vse pogostejo obiskujejo, saj je to planina, kjer imajo pašne pravice in stan Krtovi, družina trzinskega župnika g. Pavla Krta. Mogoče seje kdo vprašal, zakaj na planini stoji tako lična kapelica. Za bralce Odseva nam je zgodbo o tem povedal kar gospod Pavle Krt sam.
KOŠUTNA JE VABILA IN ŠE VABI
Zakaj želiš v višine na strme snežne vrhove? Da razdrobim okove, ki oklepajo doline. (Janez Marolt, univ. prof, zgodovine)
Kako se je vse skupaj začelo? Pišem po »črvivem« spominu.
Začelo seje leta 1946, koje ata Anton Krt kupil deleže za 7 glav živine, ki joje smel odgnati na pašo v hribe. Zavrata in Košutna sta ga sprejeli. Brata Stefan in Joža sta veliko prejokala v prenočišču Skala zavrati. Mlada pastirja sta se utrdila. Leta 1948 sem se kot šestletnik v planinskem zanosu přidružil očetu v pomoč in nadlego tudi jaz! Leta srečnih in tudi bridkih počitnic so se vrsti-la do nove maše! Tudi šošolce sem okužil s planinami. 1.januar leta 1960 paje ostal bridko zaznamovan. Štirje malosemeniščniki, oba Urbanija, Jože in Franc - sedanji triglavski župnik, Janez Marolt in jaz smo vzeli s seboj tudi Janeza Prodnika - 13-letnega fantiča, kije bil po izgubi staršev v oskrbi pri Devovčevih na PodjelŠah, v moji rodni hiši.
Za novega leta smo se prvi dan v hudem sneženju odpravili s slabo opremo s Križke planine na Košutno. Dva brez smuči sva se pošteno vdirala v novozapadlo kložo (sneg). Od osmih zjutraj do treh popoldne smo v kislem vremenu, nezavedajoč se nevarnosti, mežali novozapadli sneg. Na Žvandemi sva se z Janezkom nekam sočutno spogledala. Spustili smo se v Korensko dolino in nadaljevali pot proti Košutni. Jože Urbanija je rinil prvi, pet ali šest metrov za njim mu je sledil Janezek, prav toliko zadaj pa sem stopal sam, ker sta France in Janez zaostala. Takrat seje utrgal plaz. V hipu nisem videl nič! Jože in Janezek sta izginila. Zaslišal sem hropeč Jožetov glas: »Zhrrakaa!« Na srečo sem ob obronku plazu, od koder je prihajal glas, zagledal delček nahrbtni-ka, ki je molel izpod snega. Skočil sem do Joža in ko sem stresel nahrbtnik, sem ga za silo sprostí 1, daje mogel zadihati. »Kjeje Janezek?«je tri metre za mano vprašal Jože. Začel sem panično odkopavati, ker nisem vedel, daje Janezek tri metre pod menoj. Prihitela sta še Janez in France. Na vso moč smo rili, se vkopavali v zbiti sneg. Ko pa seje ob hínavskem soncu sprožil še nov plaz in prihrumel mimo nas, smo hitro odšli v korensko kočo - v mraz in veter. Že tedaj sem kot zmeren kadilec pažil na ogenj, ki smo ga prižgali s pomočjo suhega hlačnega žepa. Noč smo si tako omilili z ognjem, ki smo ga kurili z deskami od raztreščene lope. Drgetajoč nam je nekako uspelo preživeti pasje mrzlo noč.
Naslednji dan smo na mestu nesreče zapičili dolgo desko in po devetih dneh so kranjski in jese-niški reševalci preko Velikega Zvoha zmogli na označenem mestu štiri metre pod plažom odkriti angelsko žareči obraz Janeza Prodnika.
Po mnogih medsebojnih in širših posvetovanjih smo končno sklenili, da postavimo nabožni spomenik. Odločili smo se za šestvogalno kapelo. Leta 1964 smo udeleženci nesreče na Košutno pritovorili cement. Za dan borca smo opažili in vlili temelj in leta 1965 spravili kapelico, krito s strešniki, pod streho. 30. septembra 1965 je bila ob prvi maši, ki je bila darovana, blagoslovljena tudi kapela.
Okolju prijazna, nemoteča kapela privablja vse več obiskovalcev, v zadnjem času tudi Trzincev. Vsako leto na nedeljo pred ali po malem šmarnu se k slovesni maši zberemo domači, planšarji iz okolice Krvavca, hribolazei, plezalci, predvsem pa ljubitelji višin, da darujemo mašo za vse naš-tete, še bolj pa za vse navzoče in njihove sorodnike, ki bi tudi radi pokukali na Košutno. Do Ietos, koje bila maša 7. septembra,je bilo v kapeli darovanih nič manj kot 563 mašnih daritev, predvsem v blagoslov vsega stvarstva, posebej človeštva.
PS: Veste, s Košutne se daleč vidi - prav do morja (Učka). Letos je obrnilo pogled tja v daljavo kar 90 udeležencev.
Bog lonej, k' smo prjatli! Pavle Krt
16
odsev
doc. dr. BOGDAN DOLEJMC: V svet pognala me je uha žeja
Njegova življenjska pot je podobna poti mnogih naših ljudi, kl prlhajajo Iz preprostega, kmečke-ga okolja, a jlh je življenje vodilo daleč v svet In med pomembne ljudi. Komaj petnajstleten je zapustil rodno vaslco pod Starim vrhom vTavčarjevI Poljanskl dolini. Vldel je svet, spoznaval človeško dušo, marsikje našel svoj začasnl dom, In nazadnje přistal v Trzinu, kjer je v avgustu srečal Abrahama.
Da bi ga spoznali še malce bolje, smo se odločili za Intervju z njim.
ostanejo po študiju v Rimu kot profesorji ali delujejo v rimski kuriji (papeževih ura-dih). Ne bi rad živel v tem mestu, kije preveč hrupno. Preživeti tam nekaj let paje nadvse dragocena izkušnja. Rim ima seveda več obrazov. Pravimo mu »večno mesto«. V nekem smislu je to tudi »sveto mesto« zaradi grobov apostolov Petra in Pavla in neštetih drugih kršćanskih mučencev.
V	mnogih pogledih paje to dokaj »nesve-to mesto«, kot vsa druga velemesta. Včasih so o kom rekli: Šel je študirat v Rim, tam paje še vero izgubil. Tudi to je možno. Tu pa ste potem službovali v mnogih krajih (Grosuplje, Novo mesto...). Nekaj časa ste preživeli tudi v samostanu Sester sv. Križa v Mali Loki, kar se mi zdi precej nenavadno. Kako ste se zna-šli kot moški med pretežno ženskim prebivalstvom?
V	Grosupljem sem delovai takoj po novi maši, v Novem mestu pa po doktoratu. Kaplansko službo sem imel rad in tudi Ijudje so me lepo sprejemali. Moj prvi župnik in rojak Tone Bohinc, ki sem mu zelo hvaležen za lep duhovniški zgled, se je včasih pošalil: »Veš, najlepše je biti kaplan. Vsi ga imajo radi. Mlad je in Iep, župnik pa star in grd. Poleg tega je župnik nepriljubljen, ker mora urejati vse sitne in neprijetne pisarniške zadeve.« Tudi na Novo mesto imam prijetne spo-mine. Na hribu sredi mesta stoji mogočna kapiteljska cerkev, zraven pa velika, pet-sto deset let stara proštija. Včasih je bil »kapitelj« skupnost duhovnikov (kanoni-kov), ki so delovali pod vodstvom »proš-ta« (predstojnika), temu paje pomagai »vikar« (namestnik). Zadnje čase seje vse to močno skrčilo. Novomeški prošt je že dolga leta g. Jože Lap, doma iz Nasovč pri Komendi, veliki obnovitelj proštije in odličen duhovnik. Prava gorenjska »grča« je, obenem pa mehak in dober kot kruh. Zadnjič me je po telefonu med smehom vprašal, če so me Trzinci »že kaj prebuta-
Še beseda o Mali Loki, kjer sem imel pri-ložnost trinajst let uživati gostoljubnost in mir tega samostana. Kot hišni duhovnik - na Mali Loki so takšnemu včasih rekli »graščinski gospod« - sem za redovnice vsak dan maševal. V teh letih sem jih - žal - tudi veliko pospremil k posled-njemu počitku. Še vedno občudujem dobroto, skromnost in pridnost teh sester, ki so do nedavnega za svoje preživljanje morale obdelovati zemljo in rediti živino. Zdaj pa si delijo skromne pokojnine, mlajše pa poučujejo verouk, vodijo du-
Mnogi ne poznajo vaše življenjske poti in tudi sama sem bila navdušena, ko sem o njej prvič stišala. Nam lahko malce opišete, kaj vas je pravzaprav vodilo v Ljubljano, v Rim, v Grosuplje, v Novo mesto in v vse druge kraje, kjer ste živeli?
»Uka žeja«, bi rekel s Prešernom; njega in tudi mene je ta žeja po spoznanju gna-la iz »srečne, drage vasi domače«. A jaz te ukaželjnosti ne dojemam kot »golj'fivo kačo«, ampak kot močno gibalo življenja vsakega člověka. Odkrivati resnico o sebi, svetu in Bogu je največja pustolovščina! Vedno sem se rad učil, predvsem tuje jezike, in doživljal čar in lepoto svetov in kultur, ki so se polagoma odpirali pred mano. Že z gimnazijskimi leti, ko sem tr-gal hlače na Gimnaziji Poljane, sem sto-pil na pot duhovniškega pokliča. Med študijem teologije sem petnajst mesecev podařil jugoslovanski armadi in nosil mitraljez po makedonskih hribih okoli Bito-le. Nova maša (1979) je bila pod slovensko lipo zraven cerkve sv. Tilna v Javor-jah. Prve duhovniške izkušnje sem dve leti nabiral v Grosuplju. Potem me je za štiri leta pogoltnil vase bučni in nemirni Rim, a v spokojnosti in delovnem razpo-loženju nemškega kolegija (Colleggio Teutonico) v Vatikanu sem dokončai štu-dij. Spet sem se vrnil med prijetne in vesele Dolenjce, in sicer v Novo mesto. Po dveh letih (1987) sem přišel na fakulteto.
Trinajst let sem kot hišni duhovnik delovai v samostanu Sester sv. Križa na Mali Loki, zadnja tri leta pa sem tu in se vadim za to, da bom morda nekoč napravil »spre-jemni izpit« za Trzinca.
Kako ste se spopadali s tujino?
Spoprijemanje s povsem drugačni-mi navadami, s tujim jezikom, z novimi Ijudmi, z domotožjem vam najver-jetneje ni bilo lahko... Če čiovek obvladajezik določene dežele, ta v veliki meri neha biti »tujina«. Velikánsko zadoščenje imaš, ko se giblješ v tujem svetu in ti je vendarle domač, razumljiv in dostopen. Rim ima v tem pogledu poseben položaj. Ker je vse od prvega stoletja sre-dišče Cerkve, ima vseskozi mednarodni značaj. »Vse poti vodijo v Rim,« pravi pregovor. To še posebej velja za Vatikan. Na papeških univerzah (kakšnih sedem jih je) so študentje, duhovniki, redovniki, redovnice in laiki z vsega sveta. Predavanja so v vseh svetovnih jezikih. Skoraj vsak narod ima v Rimu svoj »papeški zavod« ali kolegij, tudi Slovenci. Cerkev se imenuje »kato-liška« in ta izraz pomeni, daje »vesoljna«, daje navzoča po vsem svetu. Zato je Rim kot središče Cerkve pravi jezikovni »Babilon«. Tako sem ga doživljal tudi jaz: predavanja so bila pretežno v italijanščini, vsak-danji pogovori in maševanje v nemščini, pisanje disertacije v angleščini. Večjega do-motožja nikoli nisem čutil, a imam zelo rad domovino in domači kraj pod Starim vrhom.
Kaj je nazadnje odločilo, da ste se vrnili v Slovenijo?
Kadar kdo odhaja na študij v Rim, se radi pošalimo, češ, gre študirat za škofa. Tako preprosto to ni. Nadškof dr. Alojzij Šuštar me je poslal na študij in vrnil sem se, da s pridobljenim znanjem koristim Cerkvi na Slovenskem. Nekateri slovenski duhovniki
hovne vaje ali pa izdelujejo cerkvena oblačila.
Že kar nekaj let ste tudi profesor na Teološki fakulteti. Skrbite za medna-rodno sodelovanje, ste prodekan za Studijske zadeve, vodite katedro za osnovno bogoslovje in dialog in še marsikaj bi se našlo. Kako se počutite v vlogi učitelja in kaj vas pri vašem delu najbolj preseneča?
Nekaj tega sem že oddal drugim, sem pa predstojnik omenjene katedre, znotraj ka-tere sodelujem s prof. dr. Dragom Ocvir-kom iz Sentjakoba, s katerim sva sošolca. Področje naše katedre so »osnove teologije« - temeljna vprašanja o veri in Bogu, o Kristusu, o katoliški Cerkvi in drugih kršćanskih Cerkvah, o drugih verst-vih, o dialogu in sodelovanju med njimi. Fakulteta sodeluje - poleg rimskih papeš-kih univerz - še z drugimi fakultetami iz tujine, zlasti z Gradcem, Innsbruckům, Regensburgom in Leuvenom (Belgija). Na te odlične univerze pošiljamo naše študente in študentke za en ali dva semestra, izmenjujemo tudi profesorje. Delo profesorja me zelo veseli in izpoln-juje. Odnosi med profesorji in študenti so na naši fakulteti zagotovo lepši in bolj osebni kot drugod. Ne samo zaradi manj-šega števila, ampak zato, ker nanje ne gledamo le kot na številke.
Pri svojem delu ste verjetno v štiku z mnogimi študenti. Se vam zdi, da so študenjte teologije kaj drugačni od Studentov drugih fakultet (bolj marljivi, pridni, delavni, resni)? Se morda štu-dentje razlikujejo med sabo že glede na smer na fakulteti (bogoslovci v pri-merjavi z drugimi)? Določeno razliko je res opaziti. Utrip življenja je po naših hodnikih sicer prav tak kot drugje. Toda sproščenost se ne izrodi v razpuščenost. Da imaš opravka z omi-kanimi in resnimi Ijudmi, opaziš na vsakem koraku: v pogovoru, v postavljanju vprašanj, v odnosu do prostorov. Od Studentov teologije vsak upravičeno priča-kuje visoko etično držo in kultiviranost. V času mojega Studija je bila v letniku ena redovnica, danes pa Studira veliko deklet in fantov (laiških teologov) skupaj z bogoslovci. Prav je, da se bodoči duhovnik nauči živeti sredi sveta, ne v »begu pred svetom«.
Gotovo se med predavanji pogosto uk-varjate tudi s smislom obstoja in bivanja. Kako odgovarjate Studentom, ki vas vprašajo po smislu življenja?
ves naš Studij in celotno kršćansko spo-ročilo je en sam odgovor na to vprašanje, ki je temeljno za vsakega člověka. Vsak-do išče ta odgovor zase. Pravijo, daje glavna kriza ljudi srednjih let kriza smis-la> kajti kdor ga ne najde, zboli.
Avstrijski psihiater judovskega rodu Viktor Frankl ugotavlja, daje teženje po smislu najmočnejše gibalo življenja. Po njegovem najdemo smisel v predanosti osebi (člověku ali Bogu) ali kakšni veliki in plemeniti stvari (npr. dobrodelnosti, predanosti pokliču). Naš filozof Janez Janžekovič paje v svoji knjigi Smisel življenja dal preprost odgovor: »Smisel življenja je postati dober člověk.« Za verujočega člověka je najdenje smisla povezano z Bogom: če njega izgubimo in zgrešimo, navsezadnje zgrešimo vse.
V	zadnjem času (zadnjih nekaj let) opažamo trend naraščanja novih religioznih skupnosti. Bi na osnovi tega lahko sklepali, da je človeštvo v duhovni krizi?
V	duhovno krizo je zagotovo zašel zahod-ni, porabniški, razkristjanjeni svet. Na vzhodu npr. v islamskih, hindujskih ali bu-dističnih deželah te krize ni. Po zrušenju velikih ideologij in sistemov v Evropi in razkrinkanju slepil seje prebudila velika lakota po duhovnosti. Včasih je veljala religija za nazadnjaško, danes paje ravno obratno. Kdor hoče biti moderen, bere duhovno literaturo, obiskuje seminarje, delavnice, vaje za meditacijo. Sekte uspešno pri-dobivajo nove člane tudi z dvomljivimi me-
Danes vse bolj iščemo lista etična načela, ki so temeljna in skupna vsem vers tvom (-skupni etični kodeks>) in so podana npr. v deseterlh božjih zapove-dih. O tem že teče medverski dialog. Teolog Hans Kúng pravi, da ni mogoč mir med »u«ro-di, če ni miru med verstvi.
todami. Današnji člověk je zelo religiozen, a ne v cerkvenem smislu: iSče duhovne učitelje, verska izkustva, odklanja pa ustanovo in hierarhijo. Menim, da to bohotenje vers-kih skupnosti močno povečuje duhovno zmedo in zbeganost.
Kaj menite o tem, da se Ijudje raje vklju-čujejo v nove, popolnoma nepreverjene, religiozne skupnosti, kot pa da bi se vključili v 2000 let staro, preverjeno, kršćansko oziroma katoliško verovanje? Mislite, da ima velik vpliv na to katoliš-ka Cerkev, kateri marsikdo očita togo strukturo in konzervativna načela? To dějstvo moramo kristjani in duhovniki resno vzeti. Vprašanje se postavlja nam in zadeva bolj obliko kot pa vsebino: Kako danes govorimo in oznanjamo in kako živimo svojo vero, da ni več prepričljiva? V tem pogledu se lahko marsičesa naučimo od novih skupnosti, ki svoje prepričanje dosledno živijo, pogumno (včasih tudi vsi-ljivo) ponujajo in ustvarjajo občestva, kjer so topli in pristni medčloveški odnosi. V Cerkvi so nekatere nespremenljive, od Kris-tusa postavljene strukture (papeštvo, ško-fovstvo, duhovništvo, zakramenti), veliko
pa jih je nastalo skozi zgodovino in so spremenljive. Manjka nam prožnosti, ki jo naroča evangelij, ko pravi, daje treba »novo vino dejati v nove mehove«. Duhovniki in kristjani moramo biti predvsem učitelji duhovnega življenja, priče-valci, spremljevalci in sopotniki ljudi v njihovih stiskah.
Kakšen pa je vaš pogled na druge religije (na primer budizem, islam, hindu-izem, šintoizem)?
Z velikim spoštovanjcm gledam na ta starodavna vzhodna verstva, ki že tisočletja nudijo milijardam ljudi modra življenjska načela in jim privzgajajo temeljne vrednote. Od tistih, ki priznavajo enega Boga (monoteistična verstva) nam je najbližje judovstvo; z njim imamo skupno Staro zavezo in mu kot kristjani največ dolgu-jemo. Islam priznava skupaj z nami enega Boga, Stvarnika in sodnika, priznava pa tudi Jezusa kot preroka. A tudi z drugimi verstvi, ki »iščejo neznanega Boga v sencah in podobah«, kristjani stopamo v spoštljiv dialog. Danes vse bolj iščemo tista etična načela, ki so temeljna in skupna vsem verstvom (»skupni etični kodeks«) in so podana npr. v deseterih božjih zapovedih. O tem že teče medverski dialog. Teolog Hans Kiing pravi, da ni mogoč mir med narodi, če ni miru med verstvi. Temelj zanj paje dialog in sog-lasje o tem, katere so temeljne vrednote (npr. življenje, družina, mir, iskrenost, zdravo okolje, osebna lastnina).
Ljudje pogosto iščejo uteho pri vas in življenje 'dušnega pastirja' najverjet-neje ni pogosto lahko. Kje pa vi poišče-te uteho, tolažbo?
Res je. Toda ravno zavest, da moremo duhovniki z besedo izpred oltarja, v spo-vednici ali v osebnem pogovoru prinesti Ijudem notranji mir, tolažbo, upanje in jim odkrivati smisel življenja, je za nas izvir najglobljega zadovoljstva. Seveda je treba večkrat pozabiti nase, ampak to mo-rata tudi družinska mati in oče, ki spreje-mata in vzgajata otroke. Prav tako mora zdravnik misliti najprej na blagor bolni-kov in šele potem nase. Vsak člověk dosega svojo izpolnitev samo tako, da se razdaja in živi za druge v eni ali drugi obliki. Ni vedno lahko vse staviti na Boga. A če imaš vero, je to možno. Ko govorimo ljudem o Bogu, v njihovih očeh slutimo vprašanje: Ali ti sam stojiš za temi besedami? Če nisi sam zastavil za to koščka svojega življenja, so vse to le poceni besede.
Imate kakšno življenjsko vodilo, moto? »Lastna sreča je stranski proizvod osreče-vanja drugih ljudi.«
In morda še to: »Kdor išče Boga, gaje že našel.«
Mateja Erčulj
Po sledeh starih trzinshih rodbin - DOLINŠKOVI Cela družina živela s čebelami
Minulo poletje so v Sloveniji zaznamovali tudi čebelarji, saj je bil konec avgusta v Ljubljani svetovni čebelarski kongres - Apimondia. Nanj je prišlo rekordno število delegatov in drugih obiskovalcev z vseh koncev sveta, čebelarji pa so kongres dobro izkoristili za predstavitev našega čebelarstva in Slovenije. V uredništvu Odseva smo se odločili, da prav zaradi kongresnega leta čebelarjev tudi mi našim bralcem predstavimo čebelarstvo v Trzinu. Za začetek smo se, po nasvetu sodelavca našega časopisa in tudi enega od pobudnikov za oživitev Odseva Staneta Mesarja, ki je zavzet čebelar in eden od ustanoviteljev čebelarskega društva v Mengšu, odločili, da predstavimo eno v preteklosti najbolj znanih čebelarskih družin v Trzinu - Dolinškove.
Čeprav sta zakonca Dolinšek, Jože in Marija ali Minka, kot smo jo klicali, že nekaj časa pokojna, sta še vedno zelo živa v spominu mnogih starih Trzincev. Še vedno se spominjani, kako smo k Dolinšku hodili gledat čebele, ki so letale okrog panjev, in kako slasten je bil med, ki smo ga otroci žvečili skupaj z voskom iz sa-tovja, ko so Dolinškovi točili med iz satja v kozarce. Ko pomislim na Jožeta Dolinška, se spomnim tudi, kako sem v mladosti večkrat ob večerih opazoval vlake, ki so vozili mimo nas in so, ko so vozili mimo Dolinškove hiše, lokomotive otožno za-piskale, nato pa so se iz dimnika usuli roji iskric. Otroci smo bili takrat prepričani, da vlaki zapiskajo, ko peljejo mimo Do-linškovih, ker je bil oče Jože železničář in ga zato lokomotive tako pozdravljajo. Kasneje so mi povedali, da so lokomotive zapiskale enostavno zato, ker so bili tam trije prehodi čez progo in so bili to opozo-rilni piski. Kakor koli že, železničář Jože je bil takrat v naših očeh pomemben člověk, ker so vlaki piskali pred njegovo hišo in ker je on, koje bil v službi, vozil vlake. Za pogovor za naš časopis o Dolinškovi družini in njihovem čebelarjenju so se zbrale vse tri »Dolinškove punce«, sestre Mimi, Joži in Nadja. Joži je pred nas postavila tudi družinske albume, in spomini so hitro oživěli.
»Oče je bil doma v Rebru pri Škofljici, v družini z 11 otroki. Od domaje šel že z osmimi leti, večino svoje delovne dobe pa je prebil pri železnici. Najprej je bil zavírač, nato kurjač na lokomotivi, kasneje pa je postal sprevodnik. Najpogosteje je vozil na progah proti Sežani, Zagrebu in Je-senicam. Zaradi težav, ki jih je imel zadnja leta z nogami, je nekaj časa délai pri prevzemu pošte in blaga za prevoz po železnici, preden seje upokojil, paje bil nekaj časa tudi vratar na direkciji Slovenskih železnic,« je očetovo življenjsko pot na kratko predstavila najstarejša hči Mimi, poročena Kralj. Srednja hči Joži paje
povedala, da seje oče začel ukvarjati s če-belarstvom po tem, ko sta se z ženo Marijo, vsi smo jo klicali Minka, preselila v Trzin, kjer sta ob tedanji glavni cesti proti Ljubljani zgradila svojo hišo. »Oče je svoj prvi čebelji panj dobil pri Šimnovem atu, Janezu Štebetu, čebele paje nekega dne iz službe prinesel domov kar v vreči. Roj čebel mu je podařil sodelavec.«
Jože si je kmalu nato postavil svoj prvi le-seni čebelnjak za 15 panjev. Čebelnjakje postopoma prenavljal in predvsem poveče-val. Nazadnje je lahko v njem imel čez 50 čebeljih družin, zraven paje imel tudi čebelnjak v Biščah, v bližini doma žene Marije. V svojih najboljših čebelarskih časih se je lahko pohvalil s približno stotimi čebelji-mi družinami. To je terjalo od njega veliko truda in potrpežljivosti. Pri delu pa mu je pomagala pravzaprav vsa družina. Nadja, ki je zdaj poročena Capuder, se spo-minja, kako je oče sam pregledoval panje, pri vseh ostalih delih pa so mu pomagale tudi njegove ženske. »Tričetrt delà s čebelami in medom smo opravljali vsi skupaj, vsak po svojih močeh pač. Mami je imela nekoliko več be-sede pri prodaji medu doma, drugače pa se spominjam, kako smo vse pomagale pri točenju medu in drugih opravilih.«
»Ko satovje vzameš iz panja, je treba iz vsakega sata posebej očistiti čebele. Nato je treba odstraniti zamaške, ki jih na satju naredijo čebele, da med ne izteka. To čebelarji opravijo s posebnimi lopaticami, nato pa na-
mestijo satovje v točilo, to je nekakšna centrifuga, v kateri se satovje vrti, da iz njega izteka med. Včasih smo te centrifuge vrteli kar na roke; za mlada dekleta, kakršna smo bile, je bilo to kar naporno delo. Kasneje nam je točilo poganjal agregat, zdaj pa so to že električne naprave in takšno delo ni več tako zahtevno,« je povedala Mimi. Koje med tekel iz točila, so ga lovili v vedro, od tam pa pretakali v sode, kjer je stal tako dolgo, dokler se iz njega na površje ni dvignil lažji vosek, ki je med prejšnjimi opravili zašel v med. Vosek posnamejo, med pa nato pretakajo v kozarce. Dolinškovi so večino pridela-nega medu oddajali Medexu, nekaj pa so ga prodali tudi sosedom in drugim Trzin-cem.
Čebelarji imajo delo s čebelami vse leto, le daje pozimi precej bolj mirno in največ pozornosti namenjajo pripravi panjev na novo sezono, skrbi za med in izdelke iz medu. »Zdaj, jeseni, se življenje čebel v panju že umirja, čebele se pripravljajo na zimovanje. Čebelarji jih hranijo s sladkor-jem. Pozimi se čebele v panjih stisnejo v gručo in tako ohranjajo toploto. Sicer pa je v panju tudi pozimi toplo, okrog 20 C, v čebelji gruči pa tudi do 25 stopinj,« je povedala Mimi in dodala, daje v čebelji družini tudi po 60.000 čebel. »Ko se spomladi sonce okrepi in zacvetijo rože, se prebudijo tudi čebele. Spominjam se, kako smo čebele spomladi že vozili na pašo. Najprej smo jih peljali na akacijo. Akacijevemu medu pravijo tudi cvetlični. Za ta med smo čebele vozili v Prekmurje, v bližino Murske Sobote,« se spominja Nadja. Kasnejeje medil kostanj. Dolinškovi so takrat čebele vozili na pašo na Janče. Medenje smreke so največkrat do-čakali kje pri Gornjem Gradu, za materino dušico in reso pa so čebele vozili v Istro. »Oče je imel motorje. Ti so bili poleg čebel njegova velika Ijubezen. Najprej je imel Guillero, nato pa Moto Guzzija. Z njimi seje vozil na oglede, kjeje primer-
na paša. Nekje okrog leta 1970 je oče kupil star tovornjak znamke OM, ki gaje predelal za prevoz panjcv na pašo. Zanimivo je, da oče ni imel vozniškega dovoljenja za avto, tako daje vedno potřeboval voznika. Včasih pa seje skupaj povezalo tudi već čebelarjev in s skupnimi močmi so čebele vozili na pašo v Vojvodino, v bližino Somborja. Tam so bile za pašo še zlasti zanimive sončnice. Za take selitve sije oče omislil zložljivi čebelnjak,« je pripovedovala Mimi. Z ene takih paš se Joži spominja najbolj dramatičnih dogodkov v očetovi zgodovini čebelarjenja. »Čebele smo imeli na paši v Mačkovem kotu, nedaleč od Gornjega Gradu. Tam je bila dobra paša na smreki. Vem, da so bile čebele tistega dne izjemno živčne. Razdražene so bile, ker je oče premikal tovornjak s čebelnjakom in zaradi ropota motorja tovornjaka. Oče je zlezel pod tovornjak, da bi nekaj popravil, takrat pa gaje napadel velikanski roj raz-draženih čebel. V hipu so ga prekrile, vendar je še imel toliko moči, daje pokli-cal na pomoč. Imela sem svoje opravke, zato nisem vedela, kaj se dogaja, ko pa sem zaslišala očetov klic, sem stekla k njemu. Videla sem, kako leži pod avtom in sem mislila, da seje avto premaknil in ga stisnil. V tistem hipu je tudi mene ob-dal roj čebel. Skočila sem v osebni avto, ki smo ga imeli tam in pohitela po pomoč k bližnji kmetiji. Oče je bil med tem še toliko priseben, da seje začel kotaliti stran od avtobusa in navzdol po bregu, ker je vedel, daje tam potok. Nekako se mu je uspelo privleči do vode in se tako rešiti smrtonosnih napadalk. Ko sem se vrnila s pomočjo, smo očeta že videli, kako se opoteka proti nam. Na njem ni bilo centimetra kože, ki ne bi bila popikana. Kar z nožem sem mu rezala proč čebelja žela, ki so bila na gosto posejana po njegovi koži. Vedela sem, da morava k zdrav-niku. Očeta sem naložila v avto in se od-peljala proti Kamniku. Čim bližje sva bila zdravniku, bolj mije oče dopovedoval, da ni nič hudega, da naj greva kar domov. Sprva sem ga res ubogala, vendar sem med vožnjo opažala, da se oče vede vse bolj nenavadno. Zapeljala sem k zdravni-
obliki gradu in cerkve. Bila sta res čudovita in otroci smo ju ogledovali z velikimi očmi. »Oče je tista dva panja dobil v Pre-serjah pri Radomljah. Že takrat sta bila stara najmanj 80 let. Ko soju slikali in o njiju objavili článek v čebelarski reviji Čebelar, je k očetu začel zahajati eden od čebelarskih funkcionarjev. Nagovarjal ga je, da naj panja proda in nazadnje je oče Ie přistal inju oddal čebelarskemu muzeju v Radovljici, kjer sta še zdaj. Tam sta zaš-čitena in vidi ju več ljudi,« meni Joži. O čebelarjenju pri Dolinškovih imajo Do-linškova dekleta še marsikaj povedati. Oče je bil najprej včlanjen v Čebelarsko društvo v Domžalah, kasneje pa seje, tako kot drugi trzinski čebelarji, skupaj z Mengšani odločil, da ustanovijo svoje čebelarsko društvo. V njem je za svoje delo prejel tudi več nagrad, med drugim kar tri plakete Antona Janše, najuglednej-ša priznanja slovenskih čebelarjev. Sicer paje rad izmenjeval izkušnje in poglede z drugimi trzinskimi čebelarji. K njemu je po začetne napotke večkrat přišel Janez Praprotnik, kije zdaj eden najuspešnejših trzinskih čebelarjev. V Trzinu pa so poleg njiju čebelarili tudi Ivan Abe, Franc Križ-man, Stane Mesar, Mitja Weixler, Anton in Ljudmila Bitenc, za čebelarstvo seje navdušil tudi Jožetov zet Stane Kralj, občasno pa so se za čebele ogrevali tudi nekateri drugi.
Ko govorimo o Dolinškovi družini, pa nikakor ne smemo mimo mame Minke, saj je ta resnično pri hiši podpírala tri vogale. Mo-žu je vedno z veseljem pomagala pri skrbi za čebele. O tem je pisala celo pesmice. Zaposlena je bila na osnovni šoli v Domžalah, zraven paje veliko pomagala sosedom in prijateljem. Za vsakega je našla čas in dobro besedo. Trzinci seje spominjajo po njenem veselem značaju in odprtih rokah, nekdo mije celo rekel, daje pridna kot čebela. Kaj veš, mogoče se pa tudi člověk naleze kaj od dobrih zgledov v naravi.
Miro Štebe
ku v Domžale, tam pa seje oče že zgrudil. Kmalu zatem so ga nezavestnega odpeljali v bol-nišnico v Ljubljano, kjer so mu dali injekcijo protistrupa in ga začeli oživljati. Medicinci so skušali prešteti število pikov, vendar so po tem, ko so prešteli do tisoč, obupali. Oče paje imel srečo, saj seje čez čas zbudil iz nezavesti. Ko so ga odpustili iz bolnišnice, so mu v odpustnici prepovedali, da bi se še ukvarjal s čebelami. Domne-vali so, daje alergičen na pike, vendar to ni držalo, in oče je že naslednji dan spet délai s čebelami. Brez njih tako rekoč ni mogel živeti.« Dekleta pravijo, da čebelji piki sodijo v čebelarstvo in da se zaradi njih nikoli niso preveč sekirali. »To je, kot če bi te kdo zbo-del s šivanko. Meni se ne zdi nič posebnega. Je pa res, daje zdaj povsod več kemije in tudi čebelji piki postajajo vse bolj strupe-ni. Prav zaradi tega se pojavlja vse več ljudi, ki so alergični na čebelje pike,« mije zaupala Mimi, Nadja paje dejala, da so piki za čebele še bolj usodni, saj ob piku pogine-jo. »Če takoj spuliš želo, je dobro, saj vate tako ne pride strup, kije zbraň v čebeljem zadku. Me smo pičeno mesto samo namaza-le z medom, paje bilo dobro.«
Zadnja leta Jože Dolinšek ni več toliko če-belaril. S čebelami ni mogel več toliko na pašo, čeprav sije omislil star avtobus, ki ga je predelal za prevoze čebel. Nazadnje je čebele vozil v Belo krajino, kjer so imele v gozdovih nad Kolpo dobro pašo, doma pa pogoji za zimovanje niso bili več dobri, zato je svoje čebele vozil pod Dobeno. Ko mu zdravje ni več dopuščalo čebelarjenja, je večino svojih panjev prodal na Primorsko, doma pa sije za lastno veselje pridržal še kakih deset, dva-najst panjev.
Spominjam se, da smo včasih otroci radi hodili k Dolinško-vim občudovat dva lesena panja, ki sta bila izrezljana v
V
V	Trzinu se Se ni zgodilo, da bi šolsko leto začeli kar štirje razredi prvošolč-kov. Letos pa seje to zgodilo. Prvič je šolski prag pres-topilo kar 74 otrok, vendar je temu kriv prehod na devet-letni pouk. 32 prvošolčkov zdaj obiskuje prvi razred osemletke, 42 pa prvi razred devetletke. Tišti, ki obiskuje-jo osemletko, so zadnja generacija, ki se bo šolala še po starem sistemu, treba paje povedati, da so pred tem lani obiskovali malo šolo v vrtcu. Letos se tako z ubijanjem učenosti v svoje bučke v trzinski osnovni šoli trudi 366 otrok.
Prvi danje bil nadvse slavnosten, čeprav so vsi z radovednostjo pogledovali proti novemu šolskemu prizidku, ki je zrasel med počitnicami, vendar še ni odprl vrat nadebudnim učenjakom. Delavci so hiteli urejati še zadnje podrobnosti, saj jih je že čez nekaj dni čakal tehnični pregled tistega, kar so naredili. Pregled je sicer uspel, do zamude paje le prišlo. Ravnatelj g. Franc Brečko nam je povedal, da so se že
v naprej pripravili tudi na to možnost, tako daje razočaral vse tište otroke, ki so upali, da bodo lahko zaradi zamud grad-bincev podaljšali počitnice. Pouk seje zacel za vse, vendar so šli učenci nekaterih višjih ietnikov prve dni šolskega leta v šolo v naravi. Imeli so sicer nekaj smole, ali pa sreče, z vremenom, tako da bodo šolo v naravi nekateri imeli še enkrat, zaradi skrajšanega bivanja v naravi pa so se morali začasno »naseliti« tudi že v novih učilnicah v novem prizidku. Ko boste přejeli ta časopis v roke, bo, kot so nam za-gotovili na šoli, glede pouka in razmer v šoli že vse urejeno in v najlepšem redu. Tišti malčki, ki so 1. septembra postali šolarji, pa se s tem niso ubadali. Ko so s starši stali pred vhodnimi šolskimi vrati, so si s široko odprtimi očmi vse ogledo-vali, in komaj čakali, dajih povabijo v
hram učenosti. Malo s strahom, predvsem pa z veliko mero ra-dovednosti so škilili tudi proti šoli in se spraševali, kaj jih tam čaka. Treba je reči, daje veči-na šolo že vsaj malo poznala, saj so imeli tam nekaj časa že tudi malo šolo, ko so bili še v vrtcu. No, to je bilo, še preden so se preselili v Palčico. Starši so komentirali predvsem šolski prizidek in pa cene učbenikov in tudi oni so se kar obotavlji-vo podali v šolsko avlo, ko so se vhodná vrata le odprla in so predstavniki šole, na čelu z ravnateljem, vse prijazno in z nasme-hom povabili medse.
Ravnatelj v pozdravném govoru ni bil pre-dolg, saj je vedel, da otroci ne marajo govo-ranc, da bi prebili led, paje vse skupaj po-vabil na ogled lutkovne igrice Žabji kralj. Predstava je bila res prisrčna in lutkar, ki je bil edini igralec, seje pošteno namučil, ko je igral pet vlog hkrati. Bil paje res dober in prisrčen, tako da so starši zelo uživali. Otroci pa so pokazali, da že pripadajo novi generaciji in da so pravljice že skoraj pre-segli. No, ne sicer vsi, ampak kar nekaj je bilo takih, ki so veselo kle-petali, se smejali, tekali na-okrog in se celo malo preri-vali. Umirili bi jih lahko samo s kakšnimi bolj groz-Ijivimi računalniškimi igri-cami.
Gledal sem razposajene otroke in si mislil, daje lepo, da so otroci živahni in zdravi, da pa se bodo morali učitelji verjetno kar precej potruditi, dajih bodo ukrotili in vsaj poskusili »civili-
zirati«. Nisem prepri- —----—1--—
čan, če jim bo to uspelo, saj bi jim pri tem morali pomagati tudi starši, teh pa živžav njihovih potomcev sploh ni motil, če bi kdo koga grdo pogledal, bi pa verjetno še zaměřili. Njihovi srčki so pa res lahko sproščeni in neobremenjeni z disciplino. Saj nismo v srednjem veku! Se bolj pa sem bil presenećen, ko sem postal pozoren na nadobudneža, ki je sedel za mano. Mulček seje očitno dolgočasil injekomentiral dogajanja. Vse mu je bilo bedno, ful zateženo in mamica seje ponosno ozirala okrog, če drugi slišijo, kako kritičnega sina ima. Mogoče pa ne bi bilo slabo, če bi namesto mulca v šolo šla mamica. Verjetno je prešpricala nekatera po-glavja, vsaj tista iz kulture obnašanja. Da bom objektiven, pa moram zapisati, da je bila kar nekaj gledalcem predstava všeč in daje treba za takšen začetek šolskega leta vodstvu šole izreči priznanje. Malčke sta pozdravila tudi dva policista, ki sta spregovorila o varnih poteh v šolo, nato pa so razredničarke začele okrog sebe zbi-rati svoje nove varovance. Vsaka je odpe-Ijala svoje prvošolčke v svoj razred. Tam so starši dobili celo kopico reklam od za-varovalnic, seveda pa tudi celo vrsto ko-ristnih informacij. Otroke so pogostili s sladkarijami in sokovi ter obdarovali s kozarčki, zajčki, kresničkami in ruticami. Otrokom je bil tak prvi šolski dan prav gotovo všeč in led je bil uspešno prebit. Prav gotovo bo vsem prvi dan šole ostal v prijetnem spominu. Žal pa so se nato začeli navadni šolski dnevi, ki bodo počasi prišli v navado in ne bodo več tako razbu-rljivi. No, prav hudo jim ni, in ni čudno, da marsikatera mamica pravi, da bi spet rada hodila v prvi razred. Če nič drugega, bila bi še rosno mlada.
POLETNA ŠOLA V NARAVI
y
ačetek novega šolskega leta je za 34 učencev 4. razredov pomenil tudi začetek težko pričakovane poletne šole v naravi, saj so se že drugi šolski dan skupaj s spremljevalci odpravili na otok Krk. Žal je zaradi bolezni ena izmed učenk morala ostati doma. Seveda je bilo ob odhodu marsikomu težko pri srcu, koje poma-hal v slovo. Temu primerno je bilo tudi deževno vřeme, ki nas je pospremilo na pot. Toda žalost je kmalu minila in polni pričako-vanj smo kmalu přispěli na cilj. Sprejelo nas je sicer oblačno in vetrovno vřeme, toda kmalu seje nebo razjasnilo in posijaloje sonce. Nastanili smo se v počitniškem domu v Vantačičih, kije nekaterim učencem že dobro znan, drugi pa so ga kmalu vzeli za svojega. Razporedili smo se po sobah, ki sojih učenci pojmenovali po svoje in na vrata pritrdili imenu ustrezno ilustracijo. Dogovorili smo se, da bomo spoštovali hišni red in skrbeli za urejenost sob, oblačil, potrebščin in postelj. Dobro jim je šlo od rok in obljubili so, da bo tako tudi doma.
Že prvi dan smo opravili preizkus plavanja in učence razdelili v plavalne skupine, v katerih so v naslednjih dneh pod vodstvom plavalnih učiteljev nadgrajevali svoje plavalno znanje, skusili pa so se tudi z drugimi dejavnostmi: veslanjem v kanujih, vožnjo z banano, se potapljali in igrali vodno košarko. Vsak dan smo imeli tudi nekaj ur pouka, pri katerem smo spoz-navali značilnosti okolja, rastlinski in živalski svet v morju in ob njem, veliko zanimivega pa smo izvedeli tudi o morju in dejavnosti prebivalcev v obmorskih krajih. Poukje potěkal po načelih opazovanja, preizkušanja, doživljanja. S hitrim čolnom smo se popeljali na otok Cres, kjer smo se sprehodili po značilnem přímořském kraju Beli in si ogledali prirodoslovni muzej. Še posebno so nas navdušili beloglavi jastrebi, ki so bili na okrevanju v zavetišču.
Najbolj smo se veselili zabavnih večerov, s katerimi smo zaključili delovni dan. Vsak večer seje dogajalo kaj zanimivega (soba se predstavi, kviz, štafetne igre, izbor miss in mistra Krka, nočni pohod v Malínsko, pižama party) in prav nihče ni pogrešal televizije. Cas je hitro mineval in napočil je zaključni večer. Plavalni učitelji so učencem podělili priznanja plavalnega znanja - delfin-čke, podělili pa smo tudi nagrade za urejenost sob. Večer smo zaključili s plesom. Premagala nas je utrujenost in z mislimi na snidenje z domačimi naslednjega dne smo kmalu zaspali.
VTISI UČENCEV:
Sara: Ko smo prišli v dom, smo si ogledali jedilnico, kopalnico in se s prijateljicami dogovorile, na kateri postelji bo katera spala.
Katja: Prvi dan so nas preizkusili v plavanju in nas razvrstili v plavalne skupine.
Tanja: Vsako jutro smo pred zajtrkom imeli jutranjo telovadbo. Po zajtrku smo pospravili svoje sobe, saj so učitelji ocenjevaii urejenost.
Jerca: Najbolj všeč mi je bila vožnja z ogromnim čolnom, s katerim smo se peljali s Krka na Cres. V obe smeri sem sedela na sprednjem sedežu. Vožnja je bila zanimiva in glasna, saj smo od navdušenja kričali na ves glas.
Tine: Zelo zanimivi so se mi zdeli beloglavi jastrebi, ker so zelo lepi in mogočni.
Nina: Preden smo se izkrcali na Cresu, smo se zapeljali do pe-čin, kjer gnezdijo beloglavi jastrebi.
Kaja: Vsak dan smo imeli pouk. Reševali smo naloge v delov-nem zvezku. Bilo je zanimivo, saj smo se učili na plaži, v prista-nišču, v gozdičku in pred domom.
Silvo: Najbolj so mi bili všeč zabavni večeri, predvsem štafetne igre.
Lara: Zelo všeč so mi bili zabavni večeri, med njimi pa mi bo ostala v spominu poroka, na kateri sem tudi sama sodelovala. Rok: Najbolj smo se zabavali ob večerih. Na spoznavnem večeru sem igral babico, moj prijatelj Denis pa dedka. Uprizorila sva Pohod po mestu in Modno pisto.
Luka: Všeč so mi bili zabavni večeri. V spominu mi bo ostal večer, ko smo izbirali miss in mistra Krka. Kristina: Od vseh vragolij, ki smo jih počeli v šoli v naravi, mi je najbolj ugajala vožnja z banano. Voznik čolna, ki je vodil banano, je prav potuhnjeno zapeljal poleg splava, na katerega naj bi se izkrcali. Nato pa, bum, obrat in zavora. Z banane smo popadali kot jabolka. Ko smo lezli na splave, smo se na ves glas ježili na voznika. Nekateri besni, drugi presenečeni ter přemočeni smo odplavali do obale in se zavili v brisače. Kljub temu vozniku nismo zaměřili in bili smo prav dobre volje. Anže: Najbolj všeč mije bilo, ko smo se potapljali. Izravnavali smo pritisk in z morskega dna prinašali kamenje. Na površje sem prinesel velik siv kamen, na katerem je bilo polno majhnih školjk. Tim: Všeč mije bilo, da so nas ponoči pobarvali kot indijance. Nekomu so podtaknili v objem hokejsko palico. Nana: Na nočni pohod v Malinsko sem že komaj čakala. S prijateljicami smo skupaj hodile po mestu in si ogledovale spominke na stojnicah.
Natja: V Malinski sem si kupila sladkorno peno, domaćim pa majhne spominke.
Urša: Zaradi bolezni nisem mogla s sošolci v šolo v naravi. Ni mi bilo prehudo, saj sem letos že veliko časa preživela na morju na otoku Krku. Po svoji želji sem gledala televizijo, saj sem bila sama doma.
Tilen: Všeč mije bilo, da smo v prostem času lahko igrali nogomet, košarko ali odbojko.
Prispcvek pripravila: Slavka Kozel	Trzin, September 2003
VMM VOGRIN Kako je biti UČITELJ v Trzinu
V Odsevu pišemo o vseh mogočih rećeh, za katere mislimo, da zanimajo občane. Ne spomnim pa se, da bi pisali o delu in počutju delavca šole. ln vendar opravlja učitelj še kako trdo delo, ki marsikomu pomembno zacrta življenjsko pot. Tako sem se na pobudo glavnega urednika Odseva lotil te naloge, kl me po eni strani veseli, po drugi pa sem se moral kar potruditi, da bi bil članek kar se da verodostojen ln vendar za-nimiv. Upam, da mije uspelo. Za sogovornico sem izbral gospo Vanjo Vogrin, kije na šoli že dolgo časa, je priznana učiteljica, pravijo da pravično stroga, trenutno pa opravlja tudi delo pomoćnice ravnatelja.
Kako se spominjaš svojih prvih dni, svojega začetka na novi šoli v Trzinu, v čisto novem okolju...?
Na OŠ Trzin sem pričela s poučevanjem v Šolskem letu 1985/86, se pravi prvo šolsko leto po ustanovitvi samostojne osem-letne šole v Trzinu. Takrat sem imela rosnih 22 let in sem se z velikim elanom lotila novih izzivov, kijih je přineslo življenje. V teh letih se mlad člověk začne osa-mosvajati in se postavljati na lastne noge in prav to sem imela tudi sama v náčrtu. Tako sem kar zlahka pospravila najnujnej-še in se iz Maribora preselila v Ljubljano. Okolju in ljudem sem se hitro prilagodila, saj sem po naravi dokaj komunikativen člověk. Še zmeraj pa med kolegi kroži nekaj anekdot na račun moje mariboršči-ne, ki se še, resnici na ljubo, pozna v mojem govorjenju. Med učenci sem se (in se še) dobro počutila, saj sicer ne bi mogla opravljati tega pokliča. V ta konec Slovenije sem pravzaprav prišla zato, ker sem nameravala od delu tudi nadaljevali s Studijem, vendar seje takoj izkazalo, da nova služba, zahtevno delo in težek študij ne gresta skupaj, zato sem morala misel na študij za nekaj časa opustiti.
Kaj je bilo tisto odločilno, da si se ob številnih razpisih za učitelja matemati-ke-fizike prijavila prav v Trzin?
Takrat sem imela možnost izbi rati med dvema službama, tudi na OŠ Dol pri Ljubljani sem namreč dobila ugodno řešeno prošnjo za de-lovno mesto, raje pa sem se odločila za Trzin, saj se mi je zdelo, da bo delo v kolektivu, kije popolnoma na novo oblikovan, lažje. Pomemben paje tudi prvi stik, ki ga vzpo-staviš na razgovoru za delovno mesto. Dobro se spomnim takratne pedagoginje ge. Dunje Tretjak in seveda g. Brečka, ki sta bila prisotna na razgovoru. Svoje paje gotovo napravila tudi intuicija.
Ti je bilo kdaj žal, da si se tako odločila?
Ne, to pa prav gotovo ne. Zadovoljna sem. Dobro se počutim v kraju in predvsem v kolektivu. Pravzaprav je šola res moj drugi dom.
Lahko potegne! vzporednico med takrat in danes z začetkom novega šolskega leta?
Jasno. Nova šola, novi prostori, to je že ena skupna značilnost. Zame seje takrat začelo novo poglavje v profesionalnem delu, pa tudi letošnje šolsko leto začenjamo nekaj novega. Mislim predvsem na uvajanje devet-letne šole, ki tudi za učitelje prinaša veliko sprememb. Na nekaterih področjih smo popolnoma na začetku, in si bomo morali izkušnje šele pridobiti. Seveda smo se že prejšnja šolska leta intenzivno pripravljali na prenovo, vendar sta praksa in neposredna izkušnja vendarle najbolj dragoceni, in se bomo tukaj lahko največ naučili. Opozorila bi na to, da smo tudi učitelji na področju devetletke začetniki, orjemo ledino, pogosto šele slutimo optimalne rešitve.
večih zornih kotov, kot učitelj, kot državljan, lahko pogledam iz zomega kota staršev in nenazadnje iz zomega kota učenca. Z omenjeno prenovo snovalci sledijo so-dobnim evropskim trendom, predvsem kar se tiče zgodnejšega vstopa v šolo. Ta del prenove se mi zdi še posebej pomemben in zahteven. Nenehno imam pred oč-mi 6-letnike, prvošolce, ki so Se resnično nebogljeni in potrebujejo prav posebno pozornost s strani pedagoškega in tehnič-nega osebja in velike prostorske in druge tehnične prilagoditve. Država je zato sicer poskrbela, saj se po celi Sloveniji veliko gradi in se prostorski pogoji prilagajajo 6-letnikom. V standardih je predvideno, da bi učenci tako imenovanega prvega vzgoj-no-izobraževalnega obdobja bili tudi delno fizično ločeni od učencev v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju, kar pomeni, da naj bi v njihovih prostorih vladalo bolj vzdušje, ki so ga bili navajeni v vrtcih. Idealne prostorske pogoje za bivanje 6-letnikov imajo najbrž redke Sole, zato se moramo tudi organizacijsko prila-gajati našim najmlajšim. Ti problemi so bolj tehnične narave, kar pa se tiče vzgoje in izobraževanja, pa menim, da bodo otroci veliko pridobili. Otroci so po naravi aktivni in radovedni, in mislim, da se zelo radi učijo, še posebej, če to učenje v veliki meri poteka skozi igro, kakor naj bi pouk potěkal v 1. razredu. Edino nevamost vidim, če bi vsa stvar podivjala v smislu zastavljanja visokih ciljev in bi ponovno postali preveč storil-nostno naravnani.
Učitelji smo na prvih roditeljskih sestan-kih že imeli priložnost slišati nekaj dvo-mov staršev naših učencev v zvezi z obema novostima v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju, to so izbirni predmeti in ni vojski pouk. Če pogledamo s pedagoškega vidika, pozdravljam uvedbo iz-bimih predmetov, saj se tukaj odpira možnost, da učenec res najde nekaj, kar ga veseli in zanima in ne bo učitelja nikoh vprašal: »Kdaj v življenju bom pa to znanje potřeboval?« Je pa res, da urnik izbirnih predmetov potegne za sabo celo vrsto organizacijskih težav, tako da morajo učenci kdaj počakati na učno uro, kar pomeni, da kasneje pridejo domov. Letošnje šolsko leto smo umik lahko še dobro uskladili, tako da dvakrat čaka samo skupina učencev. Le manjša skupina učencev začenja tudi ob sedmih. V pov-prečju sedmošolec začenja enkrat ob sedmih zjutraj in se mu dvakrat na teden
Kako gledaš na uvajanje devetletke?
Na uvajanje devetletke lahko pogledamo iz
A.
pouk zavleče do 7. šolske ure, to je do 14.05. Jedro pouka pa praviloma traja od 8.00 do 12.30.
Starše najbolj bega nivojski pouk in se najbolj bojijo, da bi otroka že na samem začetku oropali možnosti šolanja na višjih nivojih in s tem tudi znanja na zahtevnejši stopnji. Vse dosedanje izkušnje pri delu z učenci nakazujejo, daje rešitev v neneh-nem prilagajanju učnih ciljev posamezni-kom, saj so otroci zelo različni, eni doje-majo hitreje, drugi počasneje, in mislim, da smo učitelji dolžni poskrbeli za ene in druge. Zelo nehumano je učenca, ki doje-ma počasneje, deset mesecev posiljevati s pretežkimi nalogami, ob katerih bo slej kot prej obupal in dobil občutek lastne nezmožnosti, kakor je seveda nedopustno, da bistrega in sposobnega učenca pustimo »lenariti« in dolgočasiti se, predvsem pa ne razviti dispozicij, ki jih ima. Seveda ima vsaka medalja dve plati in ra-zumem skrb staršev, da bo nivojski pouk pripeljal do neke vrste stigmatizacije in razslojevanja. Strinjam sc, da lahko to postane zelo občutljivo področje, zato ča-kajo učitelje še dodatne vzgojne naloge. Tu mislim predvsem na vzgojo strpnosti, sprejemanje drugačnosti, spoštovanje vsa-kega člověka. Tak način delà zahteva visoko moralno in etično ozaveščene učitelje, učence, starše in nenazadnje tudi širšo družbeno skupnost. Kar pa seveda pomeni, da bomo morali v družbi tudi širše razmišljati o prevrednotenju vrednot. Treba je povedati, da bodo izkušnje pri-nesle svoje. Upam, da bomo iz prenove potegnili najboijše. Zavedati pa se moramo, da ima vsak sistem, bodisi zdravstveni, davčni ... ali šolski svoje dobre in slabe strani. Vsi, ki sodelujemo v procesu vzgoje in izobraževanja, pa si moramo prizadevati, da bomo iz prenove res dobili kvaliteto. Brez razumnega in strpnega so-delovanja pač ne bo šio.
Tvoj glavni predmet je matematika, zelo dobra pa si tudi v računalništvu; kako povezuješ oba predmeta, ki imata posredno tudi neke vrste povezavo?
Začela sem res z matematiko in jo imam še zmeraj nadvse rada. Moram priznati, da imam od svojega delà še najrajši tište ure, ko sem z učenci v razredu. Računal-ništvo mije bilo sprva kon-jiček, vendar seje informatizacija na vseh področjih ta-ko razmahnila, daje sčaso-ma postalo del mojega pokliča. Na nivoju osnovne šole je računalnik odličen pripo-moček pri pouku matematike. Vedno več je ustrezne programske opreme, ki jo lahko uporabimo, in virov, ki so dostopni preko intemeta. Ne samo pri matematiki, morda še celo bolj pri drugih predmetih postaja računalnik nepogrešljiv izobraževalni pripomoček, saj je postal dobesedno okno v svet.
Kaj pa učenke in učenci, so z njimi veliki problemi in kakšni?
Ce želiš biti učitelj, moraš imeli otroke rad, sicer ne moreš delati z njimi. Vsak učitelj bi si želei disciplinirane učence, ki naredijo, kar rečeš. Kot začetnik morebiti to še priča-kuješ, vendar hitro »padeš« na realna tla. Imeti moraš veliko mero potrpljenja, tudi v komunikaciji in odnosih z učenci moraš biti iznajdljiv. Skoraj z vsakim posameznikom moraš vzpostaviti svojstven način komunikacije.
Ne bi rekla, da imamo probleme z učenci, težave se občasno pokažejo v njihovem ravnanju, govorjenju in načinu komuniciranja. Pedagoški delavci pogosto opažamo, da v bistvu učenci ne znajo reševati problemov in takrat se zatečejo k »preizkušenemu« receptu in obračunajo verbalno ali s pěstmi, kar bi lahko opisali tudi kot nasilno veden-je. Kakor v družbi nasploh, je veliko nestrp-nosti tudi med učenci, kar od pedagoških delavcev terja, da vedno več časa posveča-mo vzgojnim vprašanjem. Osebno bi si želela, da bi se učenci bolje pripravljali na ocenjevanje znanja. Vse preveč je kampanjskoga učenja in delà po liniji naj-manjšega odpora. Strinjam se, daje delà precej, vendar smo še posebej velik korak v zadnjih letih napravili s tem, da ocenjevanje znanja dos-ledno napovedujemo, tako da si učenci lahko delo enakomemo razpore-dijo. Hudo paje, če so neredni. V takem primeru se jim obveznosti preveč nakopičijo.
Ali kdaj tudi svetuješ oz. predlagaš svojim kolegom glede njihove-ga odnosa do učencev,
čeprav je to specifika posameznika, vendar je le nekaj skupnih hotenj?
Vsak učitelj si oblikuje svoj način komuniciranja in delà z učenci. Kolegi se pos-kušamo dosledno držati splošnih pravil, ki so zapisana v Pravilniku o pravicah in dolžnostih učencev, Pravilniku o ocenje-vanju in napredovanju učencev ter Hiš-nem redu v šoli. Glede na naloge pomoćnice, ki jih opravljam, se kolegi pogosto obrnejo tudi name za nasvet, kako ravnali v posameznem primeru. Zagotovo moramo skrbeti, da ravnamo v skladu z omen-jenimi pravilniki. Pogosto pride do situa-cij, ki so v omenjenih aktih slabo definirane in takrat je pedagoški delavec v pre-cepu. V takih primerih sc skušamo skupaj odločiti za najprimernejši način ravnanja.
Vem, da je medsebojno sodelovanje in prijateljevanje kar pomembno za dobro in uspešno delo kolektiva. Kakšni so odnosi med vámi? Je bil kolektiv iz vrtca prijazno sprejet? Dobro sodelujete? Ce je kakšno slavje, praznujete skupaj? Povedala sem že, da se sama v koleklivu odlično počulim že od prvega dne. Nekaj je sodelavcev, s katerimi se srečujemo in prijateljujemo tudi izven delovnega časa. Sama sem občutila, kako izjemno so moji sodelavci solidami, saj so mi večkrat nesebično priskočili na pomoč in prepričana sem, da bi v podobnih situacijah ludi drugim kolegicam. Seveda pride kdaj pa kdaj do trenj, kje pa ne, vendar nesoglasja praviloma zgladimo in ne kuhamo zamer. Žal s kolektivom iz vrtca ne kontaktiramo pogosto, predvsem zato, ker smo razdelje-ni na tri lokacije. Teče drugo šolsko leto, odkar je vrtec pridružen šoli, in moram priznati, da družabne vezi med obema ko-lektivoma še niso vzpostavljene. Na tem področju si še posebej prizadeva sindikat OŠ Trzin, ki na vsako ekskurzijo ali pri-ložnostno prireditev povabi tudi delavce iz enote vrtca.
Kako shajaš s starši, za katere je povsem normalno, da so zelo subjektivni do svojih otrok?
Starše razumem. Najbrž so kdaj tudi jezni name. Odkar skrbim za svoja otroka sa-
ma, so mi povscm blizu ludi njihovi po-misleki in skrbi. Pogosto se poskušam postaviti tudi v njihove »čevlje«. Vem, da svojim otrokom želijo najbolje. Vsak vidi otroka iz svojega zornega kota in pogosto je, da starši svojega otroka ne doživljajo enako kot učitelji, saj otrok v šoli pogosto funkcionira popolnoma drugače. In seveda starši ne morejo izklopiti svojih čustev. Prisegam na odkrit pogovor in reševanje problemov ob medsebojnem sodelovanju in predvsem zaupanju. Včasih se zgodi, da starši nočejo videti druge plati svojega otroka ali pa vedo, da obstaja in si tega nočejo priznati. Pogosto paje tudi, da starši v procesu vzgoje in izobraževanja vidijo samo svojega otroka, česar jim ni-kakor ne gre zameriti, učitelj pa mora gledati na vse otroke in skrbeti za primerno ravnovesje v skupini.
Trzinska šola je v širšem okolišu dobila sloves dobre šole, saj njeni učenci v na-daljnjem šolanju dosegajo opazne uspe-he; kako obdržati ta renome ali ga celo povećati?
Delo, učenje, vaja..., pa tu ne mislim samo učencev, ampak tudi učitelje in druge strokovne delavce. Predvsem vidim problem v motivaciji mladine za šolsko delo. Pogosto smo učitelji bolj zaskrbljeni spri-čo slabih ocen kot učenci, toda verjamem, da si tudi starši osnovnošolcev želijo, da bi se njihovi otroci še bolj trudili pri šol-skem delu. Zdi se mi, daje eden od razlo-gov tudi splošna družbena klima, ki sem jo že omenjala. Že Prešeren je dejal, da »... člověk toliko velja, kar plaća...«. Znanje je premalo cenjeno in zato so tudi učenci manj motivirani. Seveda so tu še drugi dejavniki, na katere lahko vplivamo: kvalitetna učiteljeva priprava za pouk, so-dobna učna sredstva in pripomočki. Bist-vena pa se mi zdi želja in pripravljenost mlađega člověka, da se bo kaj naučil, kaj znal.
Od nekaterih občanov slišim tudi kritike, da ste premalo strogi do učencev, ko gre za čuvanje šolskih prostorov in opreme. Ali to drži in če drži, kaj nam-
eravate v prihodnje storiti, da bi se bolj pazilo na šolsko imetje?
Strogost? Prej smo govorili o odnosu do učencev. Ali to pomeni, da učenca pošteno besedno »nakuriš«, morda zagroziš, da bodo morali starši povmiti povzročeno materi-alno škodo, ali to pomeni, da se moramo učitelji preleviti v policaje, ki bodo budno spremljali učence na vsakem koraku, ali to pomeni, da se z učencem pogovoriš, zakaj ni dobro, da sc znaša nad šolskim inventar-jem. Praviloma probleme rešujemo s pogovorom, vendar je treba priznati, da žal pogovor ne prinaša željenega učinka, materi-alne odgovornosti ne moremo vpeljati, saj je pravilniki ne predvidevajo. V letošnjem šolskem letu bomo zato pooštrili tudi dežurstva med odmori. Osebno menim, daje vlo-ga stražarja in policaja za učitelja ponižujo-ča, in upravičeno pričakujemo, da bi učcnci skozi šolska vrata vstopili že z oblikovanim odnosom do materialnih dobrin. Nam bo kdo přiskočil na pomoć?
Kako po Tvojem mnenju učenci gledajo na šolo, učiteljski kader, predmetnik, izvenšolske dejavnosti...? Mislim, da šola kot dějstvo (na žalost) ni preveč priljubljena. Šolo mladi vse preveč (včasih tudi upravičeno) čutijo kot nepotrebno breme, čeprav se mi zdi, da deloma le radi prihajajo, če že ne zaradi drugega, pa zaradi druženja z vrstniki. Bojim se, da učitelji nismo ravno priljubljeni med mladimi, saj si vendar vsak dan izmišljamo naloge, jim nalagamo delo, od njih zahtevamo, da so pri pouku disciplinirani in delajo. Vendar se mora vsak učitelj zavedati, da se bodo sadoví njegovega dela pokazali dolgoročno. Šele čez leta iz nekoliko večje razdalje lahko člověk objektivno oceni, kaj je bilo dobro, kaj slabo, česa se spomni in kaj je poza-bil. Mnenje, ki ga imajo otroci o šoli in uči-teljih.je pa tudi odvisno od starosti učencev. Mlajši učenci imajo bolj pozitiven odnos do šole. O predmetniku najbrž osnovnošolci ne morejo kompetentno presojati, več manevr-skega prostora pa imajo pri interesnih dejav-nostih, ki jih je veliko, tudi zahvaljujoč sodelovanju šole z društvi, ki aktivno delujejo v občini Trzin.
Dan odprtih vrat se je med Trzinci kar »přijel«. Ali nameravate v prihodnje še povećati kakovost te prireditve? Idej se kar tare. Predvsem bi radi dosegli tak nivo prireditve, da bi v vsaki učilnici priredili delavnico ali kakšno drugo aktivnost. Želimo si, da bi nas ob dnevu odprtih vrat obiskalo tudi več staršev učencev, ki so že na predmetni stopnji.
Kakšen se ti zdi odnos šola-starši, šola-širša skupnost, društva, občina...? Morda kdo dvomi, jaz pa trdim, da se na naši šoli skušamo kar se da približati potřebám in željam otrok in njihovim star-šem. Imamo posluh za vsak predlog, pns-luhnemo pa tudi argumentirani kritiki. Želimo si tvornega sodelovanja s starši, želimo pa si tudi njihovo razumevanje in pomoč, saj smo delavci v šoli tudi samo Ijudje.
Šola seveda sodeluje z društvi, ki so v občini Trzin zelo aktivna, predvsem z DPM, kulturnim, planinskim, turističnim, gasil-skim društvom, Žerjavčki.... Šolska vrata so odprta vsaki dobri pobudi, res paje, daje za šolo pomembno, da se skupne aktivnosti dovolj zgodaj načrtujejo, saj se moramo v šoli držati letnega delovnega načrta.
Mogoče še nekaj osebnih vprašanj; sedaj živiš v Trzinu, Ijudje te dobro spre-jemajo, verjetno se tudi ti počutiš v tem okolju dobro; kakšni so tvoji načrti v prihodnje, osebni in strokovni? Ne vem, kdaj bom dobila status Trzinke. Če se ne motim, je prišlek v Trzinu prvih dvajset let Trzinčan. Upam, da bo dvajset let dela na OŠ Trzin dovolj, da bom postala Trzinka. Trzin sem vzela za svoj in se tukaj dobro počutim, čeprav se zavedam svojih mariborskih korenin. Načrtov je veliko, časa malo, zato bo treba napraviti selekcijo. Rada bi si vzela več časa zase, za svoja otroka, za hribe. Poglobila bi se rada v pripravo spletnih in drugih elektronskih didaktičnih materia-lov za matematiko. Dela je veliko, včasih še sprati ne dohajam vsega.
In na koncu: kakšno sporočilo želiš preko Odseva posredovati staršem, svojim kolegom, Občini in drugim ob-čanom?
Če govorim kot učiteljica in pomoćnica ravnatelja na OŠ Trzin, sporočam vsem, da želimo in se trudimo delati kvalitetno. Upam, da bomo dosegli vzgojno-izobra-ževalne cilje, ki smo si jih zastavili na začetku šolskega leta. Želimo si sodelovanja, pobudy dobronamemo kritiko in tudi pomoči. Želela bi si, da bi starši začutili, da smo učitelji na istem bregu, saj si tudi mi želimo, da bi otroci pridobili čim več znanja in si izoblikovali čim bolj pozitivne vrednote in odnos do sočloveka. Ne bi želela stanja idealizirati. Dějstvo je, da člověk kdaj pogreši, vendar menim, da se da o vsem pogovoriti in najti skupni jezik Kolegom želim veliko delovnih in osebnih uspehov.
Občini in občanom pa prav tako sporočam, da si želimo sodelovali na čim većih področjih.
Tone Ipavec
■
ODSEVNIK
Avtor: Simon Fink Jugovic
■ IN NE PozABITEy ... VAŠE OCENE GjREPO v
TAVELIKO REÙOVALNICO
TAKO, OTROČ/ / ,,, ZPAJ BOMO PA PREVERlAL, ZNANJE J ...
ZORAN RINK: Včasih je človetea potrebno samo spomniti ...
Že nekaj dni pred prvim šolsklm dnem so se ob naših cestah pojavili rumeno-rdečl stojeći trikot-nlki, kl označujejo šolsko pot. Po radlu, televiziji In časopislh so voznlke opozarjall na 1. September, ko naj bi kar lepo število malčkov prvič stopilo v prometni vrvež. Kako so prvošolčke na prvi šolski dan spremljall v Trzinu in kakšna je trzlnska pometna varnost, smo povprašall predsednika sveta za preventivo In vzgojo v cestnem prometu (v nadaljevanju SPVCP) Zorana Rlnka.
Kako je potěkala akcija 'Varno v šolo'?
Ta akcija seje začela že veliko pred prvim septembrom. Na avgustovski seji SPVCP (na kateri so bili prisotni tudi učitelji) smo določili, da spremljanio prihod otrok in staršev z otroki v šolo. Na roditeljskih se-stankih, ki so bili organizirani pred prvim septembrom, smo staršem razdelili listke z obvestili, na katerih smo jim predstavili varné poti v šolo. V septembru pa so ena-ka obvestila dobili tudi učenci višjih raz-redov.
Seveda smo bili na prvi šolski dan prisotni na vseh prometnih točkah, pri tem pa naj še posebej pohvalim policisté PP Domžale, ki so se enkratno udeleževali te akcije. Domžalski policisti so bili na vseh prometnih križiščih prisotni 14 dni in so skrbeli za to, da so otroci varno prišli v šolo. Policist, zadolžen za naše območje, je vse prvošolčke peljal po križiščih in jim razlagal, kako je treba prečkati cesto in na kakšen način bodo najvarneje prišli v šolo. Policist je pripovedoval izredno živo in otroci so bili ves čas zainteresirani za njegovo pirpoved, in so tudi sodclova-li. Mislim, daje to na otroke zelo dobro vplivalo.
Se vam zdi, da je 14 dni premalo za to akcijo? Mar ne bi bilo dobro, ko bi vsak rnesec na nakijučno izbrane dni malce spremljali promet in otroke?
Vsaka stvar, ki jo dandanes kdo naredi, zahteva plačilo. Prostovoljcev nas je zelo malo, čeprav so Ijudje, ki so zdaj v svetu, zelo dovzetni tudi za prostovoljno delo in ne zahtevajo nobenega plačila. Še bolj obremenjevati te, ki že sedaj prostovoljno precej delajo, se mi ne zdi pošteno. Seveda bi lahko najeli nekatere ljudi in jih pla-čali, da bi na kritičnih točkah opazovali promet, vendar pa se mi to ne zdi smiselno. Predstavniki sveta smo promet in otroke opazovali prvi ter drugi dan in smo videli, dajih starši zelo skrbno spremljajo v šolo, vsaj prvošolčke. Otroci iz višjih razredov pa so 'trening' varnih poti v šolo pravzaprav že imeli, tako da vedo, po katerih poteh je treba iti in jih je prve dva dni potrebno samo nekoliko spomniti, da je prometna varnost potrebna. Kot rečeno, policisti otroke spremljajo 14 dni, z vodstvom osnovne šole pa že raz-
mišljamo, da bi v naslednjem letu za pomoč zaprosili babice in dedke, ki bi lahko otroke spremljali tudi več dni. To bi potěkalo tako, da bi bil vsak dan drug po eno uro na tistih kritičnih mestih, na roki bi imel trak z napisom redar in bi opozarjal otroke na vozilo, ki prihaja, ali pa vozilo na otroke na tem kraju. Tu bi se dedki in babice lahko aktivno vključili v varnost in varen prihod otrok v šolo. Koliko bo odziva, še ne vem, upam pa, da odziv bo in da se Ijudje zavedajo, da je treba malčkom pomagati, saj so nepredvidljivi. Otroci se za to, da bodo nekaj sto-rili, odločijo v določenem trenutku in niti ne razmišljajo o posledicah svojega dejanja.
Kakšni so bili najhujši prekrški, ki ste jim bili v tem času priča?
Najhujši prekršek je gotovo ta, da ko voz-nik vidi otroka, ki je že stopil na prehod za pešce, sploh ne ustavi in mirno pelje naprej. Teh prekrškov je bilo v tem času kar nekaj. Ljudem se seveda mudi v službo in to je največji problem, da tako brezglavo vozijo. Toda vsak bi moral pomisliti, da bo nekoč v příhodnosti imel otroka ali pa da ga že ima in kaj bi bilo, če bi njegov otrok přistal v bolnišnici, kaj šele da bi bil mrtev zaradi takega brezvestnega voznika.
Zdi se mi, da veliko staršev otroke pripe-Ije v šolo in da prvošolčki sploh ne hodijo več toliko peš ...
Seveda je veliko staršev, ki otroka peljejo v šolo mimogrede na poti v službo, kar pa pravzaprav ni tista namenska vožnja otrok v šolo. Namenske vožnje otrok v šolo je po mojem mnenju malo. Ravno zjutraj sem opazoval, da někdo z avtom pripelje otroka v šolo in gre potem naprej v Mengeš v službo. Vprašanje, ki se postavlja pri vožnji otrok v šolo z avtomobilom je, po kateri poti ga pripeljati. Večina zavije k šoli z Men-geške ceste, čeprav smo ugotovili, daje bolj primerno mesto za dovoz otrok k šoli pri novem trzinskem centru (T-3). Šola je v neposredni bližini, za otroke tam ni več nevarnosti. Ta cesta tudi precej razbremeni Mengeško pred občino, kjer je velika ne-varnost za kakršnokoli nesrečo. Vendar pa, ali se nekomu zdi bolj smotrno pripeljati otroka do šole z Mengeške ceste ali pa ga pustiti pri T-3, je popolnoma njegova odlo-čitev. Svet nikogar ne more prisiliti, da si bo izbral točno določeno pot, lahko mu
edino svetujemo, odločitev paje konec koncev njegova.
Verjetno pa bodo starši sčasoma sami spoznali, daje pri T-3 dejansko lažji dostop do šole in daje za otroke tam več varnosti in bodo začeli uporabljati to cesto.
Kako varen pa se vam zdi promet v Trzinu?
Promet v Trzinu je dokaj varen in se kak-šne pretresljive zadeve ne dogajajo, a kljub temu nismo popolnoma zadovoljni. Na splošno paje v Trzinu prometna varnost kar visoka, čeprav je treba delati na tem, da bi bila še višja. Zdi se mi dobro, da ljudje povedo, kje se kaj dogaja in kako bi se lahko ukrepalo. Ustvarjalne in konstruktivne predloge lahko Ijudje vedno dajo pravi osebi oziroma pravi službi. Nisem pa za to, da bi se kar vsevprek žalilo in kritiziralo.
Kje so trzinske kritične točke? Preobremenjenaje predvsem Mengeška cesta, nekatere lokalne ceste pa se v tem trenutku prenavljajo ali pa se obnavlja infrastruktura inje promet na njih otežen (kar bo trajalo do pomladi). Pri tem imam v mislih Jemčevo cesto in cesto Za hribom. No, situacijo na cesti Za hribom je prejšnji svet dobro rešil, in sicer je izpe-Ijal projekt pešpoti ob Pšati, tako da otrokom zdaj ni potrebno hoditi po cesti za Hribom, ampak gredo samo čez mostiček naravnost do šole, brez prometne obreme-nitve.
Kar pa se tiče zahodnega delà Trzina, pa je tam veliko krizno območje za prihod otrok v šolo, predvsem na križišču pri trgovini Zastopnik, kije zelo neurejeno. Kritična cesta je tudi Ljubljanska, kjer vozniki drvijo precej hitreje kot 50 km/h, kot je določeno.
Stari del Trzina z avtomobili ni tako zelo obremenjen kot novi del in industrijska cona, vendar pa bo potrebno razmisliti o tem, da kmetje očistijo svoja vozila, preden gredo na cesto. Prometno problemati-čen je tudi Jan bar, kjer je premalo parki-rišč in verjetno lastniki bara tudi sami razmišljajo o tem, da bo potrebno narediti dodatne parkirne prostore. Na tem mestu bo potrebno tudi dodatno ogledalo za izvoz iz Jemčeve ceste, ker na Mengeški cesti pri tem izvozu pogosto prihaja do čudnih situacij. Ljudje namreč prehiteva-jo tudi v naselju in nekajkrat sem moral tudi sam na hitro ustaviti, ker je vozilo prehitevalo drugo vozilo tik pred tem kri-žiščem.
OIC je kritična predvsem zaradi parkirnih
mest, hujših prekrškov pa do sedaj še nisem videl.
Naj povem še to, da bo Občina Trzin v kratkem najela zunanjo specializirano podjetje, ki bo naredilo prometno študijo na vseh trzinskih cestah. Po tej študiji bomo še bolj vedeli, kje in kaj bi bilo dobro urediti.
In kako bi rešili problem parkirišč v OIC?
V OIC je treba urediti predvsem parkirne prostore okoli Piramide, kjer je predvsem dopoldne, ko obratujeta pošta in banka, res velika gneča. Rešitev vidim v ureditvi prehodnih parkirišč. To so parkirišča, pri katerih se omeji brezplačno parkiranje za določen čas, recimo pol ure, tako da se ti avtomobili hitreje menjajo. Opažam, da so tri parkirišča, ki so na vhodu v industrijsko cono, narejena na desni strani pri informativni tabli, zelo priročna. Tam lju-
dje parkirajo, gredo po opravkih, nato pa hitro naprej. Parkirišča paje potrebno urediti tudi v novem naselju.
Kakšna pa se vam zdi ozaveščenost vozni-kov o vami vožnji? Se povečuje, zmanj-šuje ali ostaja enaka?
Menim, daje varnost zaradi osveščenosti voznikov nekoliko večja in da se le-ta še povečuje. Vseeno pa moramo danes vedno več narediti sami: opozarjati na neprimerno vedenje, na kritične točke, povedati, zakaj seje nekaj zgodilo, obveščati policijske postaje ipd.
Kako pa bi zmanjšali promet na Jemčevi oziroma kako bi ga skušali omejiti?
Nisem velik strokovnjak na tem področju, toda mislim, da bi že določene ovire, ki bi bile še vedno primerne za vožnjo s kolesom ali rolarji, zadostovale, da bi vozniki zmanjšali hitrost. Pa tudi omejitev bi lahko bila zelo nizka, recimo 30 km/h. Kakršnakoli bi
že bila ta omejitev, si lahko prizadevamo, da bi bila primerna. Če bi uvedli omejitev hitrosti, bi lahko uvedli tudi kontrole vožnje, polega tega pa bi lahko občani sami povedali, kdo je tisti, ki ima težko nogo. Voznike z Jemčeve ceste bi lahko tudi usmerjali na Mengeško, da bi jih bilo na Jemčevi čim manj. Priključkov na Mengeško cesto je namreč kar precej.
Bi za konec morda dodali še kakšna svoja opažanja?
Opažanj bo zaenkrat dovolj. Je pa res, da sedaj, odkar sem predsednik SPVCP, na promet gledam bolj skozi oči prometne varnosti. Mislim, daje bilo v Trzinu precej narejenega za varnost otrok v cestnem prometu, zarisane so varne poti, določena so delovanja semforjev, v šoli poteka delo z otroki na področju preventive...
Mateja Erčulj
TENIS IN BADMINTON MED POCITNICAMI
Društvo prijateljev mladine je tudi tokrat v sodelovanju z Občino, ki je primaknila denar, in Centrom Taubi, ki je zagotovil prostor, športne pripomočke, inštruktorje in vse ostalo, pripravilo počitniški tečaj tenisa in badmintona za osnovnošolce. V juli-ju je na tečaj hodilo 25 udeležencev, v avgustu pa eden več. Otroci so prijetno in koristno izkoristili čas, ki bi ga drugače mogoče prelenarili. Vzdušje na tečajih je bilo prijetno, vodje pa so poskrbeii, da bo tečaj vsem ostal v prijetnem spominu. Društvo prijateljev mladine je razveselilo kar lepo število mladih Trzincev tudi z dnevnimi vstopnicami za kopališče v Domžalah.

IZLET V CHURCHTOWN
Leto 2003 je posvećeno invalidom. To je evropsko leto invalidov, v katerem smo se odločili mladim ljudem, kl so na šolanju in usposabljanju v našem zavodu, organizirati poseben izlet v Churchtown, ki leži nekaj sto kilometrov zahodno do Londona v Angllji. Izleti seveda stanejo, zato smo razmišljali, kako bi prišli do ustrezne količine denarja.
Ena od idej je tale. V Domu kulture v Kamniku bomo 7. novembra Ietos organizirali dobrodelnl rokovskl koncert, katerega izkupičekje namenjen organizaciji izleta v Anglijo. Na koncertu bosta nastopili skupina Kontrabant in Granna, ki prihaja iz Maribora. Obe skupini sta se odrekli honorarju. Vstopnice za koncert bodo v Trzinu prodajali v vinotoču.
Druga aktivnost, s katero želimo zaznamovati Evropsko leto invalidov, sočasno pa zbrati nekaj denarja za omenjeni izlet, je pisanje knjige o fil-mlh, kl so spregovorili o svetovno znanih inva-lldih ln hendikepiranih Ijudeh. Knjiga je že izšla, v Zavodu bo predstavljena 7. oktobra Ietos, in sicer v okviru praznovanja dneva Zavoda. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 8317-444 (Dušan Rutar).
Kamnik, 18. septembra 2003 dr. Dušan Rutar
Pozdravljeni ljubitelji kulture!
Zajadrali smo že kar globoko v September, tako da smo se verjetno že vsi uspeli odpočiti od skoraj obveznega dopusta na kakšni morski obali. Peklenska vročina je prav na hitro minila in temperature so se spustile na raven, ki je znosna povprečnemu bledo-ličnemu Evropejcu. Ko se v jutranji megli odpravljamo v svoje službice, se počutimo že prav domače in navajeno. Se vedno pa malo ganjeno in malo z nasmehom opazujemo ogromne šolske torbe, ki na drobnih šestletnih nožicah letos prvič capljajo proti hramu učenosti. Tudi politiki so spočiti začeli z novimi prepiri in aférami. Delovni so bili tudi že policisti, ki so ujeli napadalce na novinarja Mira Petka, tako da se sedaj tudi ustvarjalci Odseva počutimo mnogo bolj varno (sicer nas pa tudi že pred tem ni bilo prav nič strah pisati o gospodarskem kriminalu na Koroškem in v drugih bolj oddaljenih pokrajinah...).
Ravno tako seje s polno paro začela tudi gledališka sezona. Kekec jo je v Dolgo dolino primahal že kar na prvi septembrski vikend. V dveh zaporednih večerih je s svojim pogumom in vrago-lijami zopet razveseljeval staro in mlado. Tudi pocestni del našega KUD-a med počitnicami ni počival. V juliju smo odigrali dve ognjeni predstavi »To je to«, na festivalu Šentjursko poletje in na festivalu Srečanje na Muri. V Kamniku pa ste nas skupaj z marljivimi rezbarji iz trzinskega Turističnega društva lahko videli nastopati na srednjeveškem dnevu. S svojimi představami smo poskušali obuditi duha srednjeveških glumačev, ki so pravzaprav predniki današnjih igralcev. V tistem času so bili glumači popotni ljudje, revni vandrovci, posebneži, ki so se po mestnih trgih preživljali s pripovedovanjem in igranjem zgodb, z izvajanjem kakšnih posebnih spretnosti ali s prikazovanjem kakšnih »neverjetnih« atrakcij lahkovernim in neukim ljudem. Neredko so se poleg tega ukvarjali še z žeparjenjem in sleparjenjem. Čeprav so takrat veljali za manjvredno vrsto ljudi, ki sme biti pokopana samo na zunanji, neposvečeni strani pokopališkega zidu, so s svojimi običajno zabavnimi igrami, spret-nostmi in atrakcijami privlačili ljudi kot med čebele. V času brez televizije so bili pogosto edina zabava in edini prenašalci novic in čudes iz daljnega sveta, kar so seveda znali dobro napihniti in vnovčiti. Tudi mi smo v svoje nastope poskušali vnesti nekaj humorja in čudes, ki nam jih je iz daljnjega Orienta in kitajskih dežel prine-sel sam slavni popotnik Marco Polo. Poleg tega smo se od ostalih nastopajočih dodobra razlikovali po kostumih. Večina sodelujo-čih se običajno obleče v bogata plemiška oblačila, mi pa smo sledili navodiloin kostumografke. V 14.stoletju je bilo plemenitašev v celotni populaciji relativno malo. Največje bilo preprostih ljudi, kmetov, katerih oblačila so bila grobo sešita in preproste vre-časte oblike, z luknjami za roke in glavo. Kot glumači smo se oblekli temu primerno. Prav tako sta bili takrat voda za umivanje in milo popolnoma neznani potrebščini, zato nam je zelo prav přišel premogov prah, ki je predstavljal dolgoletno umazanijo na naši koži.
Glede na odzive gledalcev smo s humornim nastopom in avten-tičnim izgledom uspeli vnesti kar nekaj svežine na drugače precej statično kamniško srednjeveško tržnico.
Premogov prah smo sprali s sebe, ostanke pa spravili, kajti nikoli ne veš, kako huda zima prihaja. S septembrom seje namreč začela tudi nova gledališka sezona. Iskanje zanimivih scenarijev, novačenje igralcev, vaje dolgo v noč, kostumografija, scenografija-celotni ustvarjalni proces zopet od začetka. Ste se kdaj vprašali, kateri je pravzaprav tišti motiv, ki pripravi ljubiteljskega igralca, da po naporni službi zavije še na vaje v gledališče? Kaj žene običajnega komercialista, uradnika ali morda avtomehanika, da več mesecev dolgo v noč na vajah ponavlja ene in iste gibe in besede? Katera je tista sila, ki pripravi navadnega študenta, upokojenca ali gospodinjo, da se na večer prelevi v vlogo plemenitega viteza, brezobzirnega morilca ali skrivnostne zapeljivke?
Je to morda tišti občutek polnega zadovoljstva, izmenjava energije, ki prihaja med in ob koncu predstave od navdušenih gledalcev ali paje navsezadnje samo čisto navaden ekshibicionizem? Je to želja po druženju, po skupnem ustvarjanju, želja po pripadnosti neki skupini, h kolektivnem duhu vseh igralcev, ki hlepijo k ena-kemu cilju? Alije to lov na tišti blaženi trenutek, ko po kakšnih dvajsetih vajah v sebi začutiš globoko zadovoljstvo in mir, ker veš, daje bil napor kronan z rezultatom, ker je igralska skupina končno uspela ujeti tistega pravega duha, srž, sporočilo predstave? Je to želja po nekaj več? Želja po tem, da nisi samo nekdo, ki obstaja in umre, ampak da si tudi nekdo, ki nekaj ustvarja? Ali pa je igralstvo iskanje, kopanje po samem sebi, neke vrste avto- psihoterapija oziroma beg pred vsakdanjim dolgčasom in rutino? Ne vem. Če povrtam po sebi, verjetno vse to in še kaj več. Odvisno od vsakega posameznika.
Če se tudi vam kdaj pa kdaj podijo po glavi podobna vprašanja, vas vabimo na seminar, ki ga bomo organizirali v KUD-u v oktobru. Verjetno ne bomo vrtali tako globoko, ker bo seminar bolj praktične narave. Sklad za kulturne dejavnosti RS nam je letos odobril nekaj finančnih sredstev za izvedbo semi-narja pod vodstvom Ravila Sultanova. Verjetno ga v Trzinu ni treba posebej predstavljati, za tište, ki pa ga še ne poznajo, naj povem, daje diplomant moskovske akademije za cirkuške umetnosti. Po rodu Tatar, s slovenskim državljanstvom in statusom svo-bodnega umetnika. Že dvanajsto leto skupaj z ženo Natašo in hčerko Asio biva v Sloveniji. Oba z ženo sta stalna sodelavca Slovenskega mladinskega gledališča. Kot igralca, režiserja, asistenta režije ali svetovalca za trik pa sta sodelovala praktično že z vsemi večjimi slovenskimi teatri: z Mestnim gledališčem Ljubljana, z Lutkovnim gledališčem Ljubljana, s Plesnim teatrom Ljubljana, z gledališčem Koper, če naštejem samo nekatere. Kot igralca sta nastopala praktično na vseh slovenskih festivalih ter na mednarodnih festivalih na štirih različnih celinah sveta.
Torej vsi Trzinci, ki bi si želeli od kvalitetnega učitelja odnesti nekaj znanja o igralstvu, o komediji, klovnadi in nasploh o komičnosti v gledališču, in vsi, ki bi se želeli naučiti osnov žongliran-ja, morda pa še kaj o teatrskem gibu in kakšno manjšo akrobacijo, ste v oktobru, ne glede na leta, vabljeni, da se udeležite seminar-ja. Točnega datuma vam zaradi zasedenosti predavatelja na žalost še ne moremo zaupati. Vse nadaljnje informacije pa lahko dobite v KUD-u.
Andrej Župane
ONGIR
PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN
NIC HUDE8A, Či II POIITJA KONEC,
saj smo ga preživeli naravnost odlično! V Poletnih torkijadah smo se namreč podali marsikam in odkrili ter se tudi naučili mnogo zanimivih stvari. Po prebiti noči pod zvezdami (beri prejšnji Odsev) smo zbrali dovolj moči in poguma, da smo se naslednjega torkovega jutra na kratki gozdni poti prebili skozi težke uganke, ki nam jih je pripravila Nataša, do sladkega zaklada. Tako smo s polnimi žepi bonbonov teden dni kasneje odšli na devetdnevni tabor v Dreînico. Tam smo se popolnoma zlili z okolico, saj smo obiskali zasebni muzej 'Batognica', si ogledali Koseška korita, se podali po Kobariški zgodovinski poti in na zanimivem potepanju po Drežnici spoznali tamkajšnje običaje, naravne in kulturne spomenike in še marsikaj zanimivega. Seveda pa planinski tabor ne bi bil planinski, če se ne bi podali še malo višje. Tako smo obiskali kapelico Bes in Pleče ter se po bivaku malo višje v gorah podali še do bivaka na Crniku, malo bolj izkušeni udeleženci tabora pa so se povzpeli še na Škofič, Vrh nad Peski, Batognico in pa seveda Km. Da pa ne bi samo hodili, smo si proste popoldneve in večere zapolnili še z raznimi ustvarjalnimi delavnicami, odbojko, petjem ob zvokih kitare, šaljivimi tekmovanji...
Toliko stvari, pa tako malo časa... Zato smo se tišti, ki nam še ni bilo dovolj, prav kmalu po vrnitvi odpravili še na 'tabor veteranov1, kjer smo se podali na Bovški Gamsovec in Dovško babo, přeplavali Bohinjsko jezero in še marsikaj. Pa nam še ni bilo dovolj. Tako nas je že takoj naslednji torek naša nova vodnica-pripravnica Urša popeljala na nam vsem dobro znano Rašico, in to po poti, po kateri ni hodil še nihče od nas udeležencev.
Pri vsem potepanju pa je nastalo veliko zanimivih diapozitivov, ki nam jih je pokazal Emil na naši zadnji torkijadi. Zares smo se nasmejali, ko smo gledali, kaj vse smo počeli čez poletje. Ah, pa kaj bi ti govorili Če si bil z nami, to že veš, če pa ne, boš imel za to še dovolj možnosti ...
VABILO ČLANOM PD ONGER TRZIN
18.12. letos bo ob 18. uri v sejni sobi Občine Trzin XX. redni letni občni zbor PD Onger Trzin. Občni zbor je vo-lilni, zato vabimo vse, ki si želijo aktivno soustvarjati planinsko idejo v Trzinu, da na podlagi 20. in 28 člena Statua PD Onger Trzin podajo svojo kandidaturo za naslednja mesta članov UO:
•	predsednik PD (z natančno pisno predstavitvijo dela za naslednje mandatno obdobje)
•	podpredsednik
•	tajnik PD
•	blagajnik PD
•	voljeni član UO
•	člani Nadzornega odbora in Častnega razsodišča (trije člani in trije namestniki članov)
Rok za prijavo je 1.12.2003, svojo kandidaturo pa skupaj s kratkim planinskim življenjepisom pošljite na naslov Volilne komisije:
Planinsko društvo Onger Trzin p.p. 12,1236 Trzin s pripisom: »kandidatura 2003«
1983-2003
20 let
.-SAJ SO PRED NAMI ŽE NOVE D0G0DIVŠĎINE!
Tudi v letošnjem letu se bomo podali marsikam! Spremljaj 'Vročo stran' na koncu Odseva ali pa se nam pridruži na planinskem krožku! Ta letos poteka kar v petih skupinah!
>	Prva skupina (1. razred devetletke ter 1. in 2. razred osemletke) se dobiva vsako sredo ob 16.00 v OŠ Trzin. Vodi jo Irena, zato jo lahko za informacije pokličete na (031) 562 092.
>	Druga skupina (3., 4. in 5. razred - punce) se dobiva vsak prvi in tretji petek v mesecu ob 17.00 v društveni hišici. Skupino vodi Emil. Info na (031 ) 570 533.
>	Tretja skupina (3. - 8. razred - fantje) je še v povojih Kdaj in kolikokrat se bo dobivala, je odvisno od želje udeležencev. Če bo interes velik, se bo skupina razdelila (glede na starost). Vsi zainteresirani pokličite Uršo na (041) 211 080.
>	Cetrta skupina (7. in 8. razred) se dobiva vsak drugi in četrti petek v mesecu ob 17.00 v društveni hišici. Skupino vodi Tomaž. Info na (031 ) 880 894.
>	Peta skupina (dijaki, študentje in veterani MO) pa se dobiva vsak drugi četrtek v mesecu ob 20.00 v društveni hišici. Za informacijo pokličite vodjo skupine Boštjana na (040)513 550.
PRIDRUŽI SE NAM, NE BO TI ŽAL!
Načelnik MO: Tomaž Kocman
V svoje vrste vabimo nove markaciste
Markacijski odsek PD Onger Trzin v svoje vrste vabi nove članice in člane. Glavna naloga markacijskega odseka je, da redno vsako leto pregleda poti na Krvavcu. ki jih ima v oskrbi. Oskrba poti se lahko spremeni tudi v prijeten mladinski, prijateljski ali družinski izlet.
Med nami je vedno prijetno in veselo, saj nas pri delu obkrožajo lepote našega gorskega sveta. Pri našem delu zopet začutimo in opazimo, da smo del čudovite narave. Na to pripadnost pa v vse hitrejšem življenjskem tempu pogosto pozabimo. Pustimo stres in skrbi v dolini ter napolnimo naše življenje z močjo, vztrajnost-jo in optimizmom v planinskem svetu. Vse to nam še kako prav pride v vsakdanjem življenju, ko se srečujemo z različnimi problemi in ovirami.
Vse dodatne informacije lahko dobite pri Andrejů Grilu. tel. (031) 669 558
PD Onger Trzin se zahvaljuje svojemu članu, g. Mihu Pavšku, za podarjen računalnik s tiskalnikom. Tako nam je pomagal premostiti začetne ovire pri ustvarjanju baze podatkov, ki jih vodi naše PD za svoje potrebe.
Hvala!
Nekaj utrinhov z letošnjega Hladinskega
VABILO ČLANOM PD ONCER TRZIN
Posredovanje pripomb In predlogov
18.12. letos bo ob 18. uri v sejni sobi Občine Trzin XX. redni letni občni zbor PD Onger Trzin. Na njem se bo sprejemal tudi Statut PD Onger Trzin z nekaterimi novlmi dopolnili.
Zato vse člane vabimo, da nam najkasneje do 15.10. na naslov društva (s pripisom »Statut«) posredujejo svoje prl-pombe na dosedanji Statut PD Onger Trzin. Kdor Statuta nima, naj piše na naslov društva ali pa na el. naslov info@onger.org.
Prav tako vabimo vse člane, da posredujejo svoje predlo-ge za podelitev društvenih prlznanj in prlznanj PZS Svoje predloge z utemeljitvami pošljite na naslov društva s pripisom »Priznanja«. Upoštevajte pravilnike o podeljevanju priznanj (kdor teh pravilnikov nima, naj piše na naslov društva ali pa na el. naslov info@onger.org). Rok za posredovanje predlogov je 15.10. 2003.
Planinsko društvo Onger Trzin p.p. 12,1236 Trzin
IZLETI PD:
4.10. Po nemarklranlh lovsklh poteh na najlepšl razglednlk nad Vršlčem
Mavrlnc (1562 m)/na zemljevldlh tudi Špica v sedelcih/ Tura je primerna za vse, ki zmorejo štiri ure nezahtev-ne hoje, obvezna planinska obutev, prevoz z lastnimi avtomobili. Obvezne prijave pri vodji izleta: Emil Pevec (vodnik PZS), 564 44 38, (031) 570 533 ali na el. naslov info@onger.org 11.10. Ob tednu otroka na goro čarovnlc Slivnica (1114 m)
Izlet pripravljata MO PD Onger Trzin In DPM Trzin
DEJAVNOSTI OB TEDNU OTROKA
V tednu otroka (6. -11. oktober) bo DPM pripravilo naslednje dejavnosti: rolanje, nogomet, poslikava keramike in planinski izlet. Natančni datumi bodo objavljeni v zloženki, ki jo bodo otroci dobili v OŠ in vrtcu.
DRUGO IN TRETJE DRUŽINSKO KOLESARJENJE
Kot sem vam obljubila, da bomo povečali število družinskih ko-lesarjenj, seje tudi zgodilo. Tako drugo kot tretje kolesarjenje smo spet organizirali mi, to je Društvo prijateljev mladine in Kolesarska sekcija Felix iz Trzina.
Na drugo kolesarjenje smo se odpravili 15. 6. na lepo sončno nedeljo. Trasa, ki smo jo prevozili, je bila dolga 40 km. Začeli smo v Trzinu, nadaljevali skozi Crnuče, Gameljne, Vodice, Hraše. Vmesni cilj so bile Zbilje, kjer smo približno 20 minut počivali, se okrepčali z napitki, sladoledi, predvsem pa smo si izmenjali občutke glede same poti, nato pa ponovno sedli na kolesa. Vračali smo se skozi Hraše, Vodice, Bukovico, Mengeš in Loko. Naš končni cilj je bil v Trzinu pri Jan baru, kjer nasje čakala osvežil-na pijača Red Bull, ki nam je povrnila moči, ki smo jo nato pora-bili za sproščen pogovor in snovanje novih idej.
Tako seje od navdušenja nad lepim kolesarskim izletom in kar lepo udeležbo, vseh skupaj nasje bilo 23, utrnila ideja, da organiziramo še tretje kolesarjenje. Problem, s katerim smo se ubadali pri organizaciji tretjega kolesarjenja, je bil predvsem ta, da so bile takrat ravno počitnice in s tem tako pričakovani dopusti. Pričakovali smo lepo vroče poletje, kije žal kmalu postalo prevroče, vendar smo se takrat v Jan baru odločili, da speljemo kolesarjenje prvi vikend v septembru, 7. 9., prav tako na nedeljo.
Se teden dni pred kolesarjenjem smo upali, da ne bo prevroče, tri dni prej pa smo upali, da ne bo dežja. Saj veste, šport je večinoma taka stvar, na katerega ima mati narava zelo močan vpliv, vendar nam je tudi tokrat »šla na roko«. V nedeljo, 7. 9., je bilo za kolesarjenje enkratno vreme. Zjutraj smo se malo bolj topio oblekli, vendar smo se hitro rešili toplih oblek, kajti trasa za tretje družin-sko kolesarjenje je bila Trzin - Kamniška Bistrica - Trzin inje bila dolga 51 km.
Štartali smo seveda v Trzinu, peljali skozi Loko, Mengeš, Radomlje, Homec, Šmarco, Kamnik, Stahovico do Kamniške Bistrice. Sama moram priznati, da v življenju nisem pomislila, da bi se v Kamniško Bistrico peljala kako drugače kot Ie z avtom in tudi pot mi ni preveč dišala, predvsem zaradi klanca v Kamniško Bistrico. Na koncu sem ugotovila, da ima strah velike oči, znotraj ga pa nič ni. Udeležilo se nasje 15 kolesarjev, ki smo pogumno »grizli« kamniško-bistriški klanec, tako daje bil postanek pri koči prava zmaga za vse, ki smo to pot prekolesarili prvič. Za nagrado smo dobili hitro in nenaporno pot po klancu navzdol in povem vam, da seje splačalo malo potruditi navkreber. Vračali smo se skozi Kamnik, Volčji Potok, Radomlje, Mengeš, Loko. Cilj smo tudi tokrat imeli v Jan baru v Trzinu, kjer smo se spet okrepčali z raz-ličnimi napitki in sladoledi, in tokrat precej bolj zasluženo. Udeležba na tretjem kolesarjenju je bila malo manjša glede na prejšnji dve, mogoče zaradi vremena, mogoče pa so se nekateri ustrašili »naporne« proge. Toda za bodoče morate vedeti, da nas na poti spremljajo izkušeni kolesarji, ki nam pomagajo, če katere-mu opešajo moči, da nas zmeraj spremlja vozilo, ki pomaga pri raznih težavah - če komu poči guma, lahko naložijo kolo na avto, predvsem pa se lahko otroci popeljejo kakšen kilometer v njem, če ne zmorejo več. Hitrost, s katero vozimo, je približno 15 km/h. Zato, dragi Trzinci, bomo naslednje leto že na začetku novega leta izdali program z določenimi datumi, kdaj se bomo ponovno odpravili na kolesarjenja. Takrat se nam pridružite - ne bo vam žal. Obenem pa moram spet pohvaliti kolesarsko sekcijo Felix iz Trzina za strokovno opravljeno delo in se zahvaliti za pomoč pri kolesarjenju. Pohvala pa gre tudi Jan baru, kjer nas zmeraj lepo sprejmejo in pogostijo, ter družini Novak (Vitu, Živi in Zmagu). So edina družina, ki seje udeležila vseh treh kolesarjenj.
Kociper Petra
UNIVERZA ZA TRETJE ZIVLJENJSKO OBDOBJE
LIPA DOMŽALE
VPISUJE V ŠTUDIJSKEM LETU 2003/04
Pričelo se je novo šolsko leto in v šolske klopi se bomo napotili tudi mi, seniorji v Univerzi za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale. Vsi, kl želite obnoviti svoje znanje in ga oplemenitlti z novimi spoznanjl, se oglasite v UNIVERZI ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE »LIPA. DOMŽALE, Kolodvorska 8, ali pokličite na številko 041/727 873. Naše uradne ure so ob ponedeljkih ln petkih od 10. - 12. ln od 16. - 18. ure. Prepričani smo, da boste v programu LIPE našli kaj za vašo dušo ln telo.
PROGRAM DRUŠTVA LIPA DOMŽALE V ŠOLSKEM LETU 2003 - 04
Tuji jeziki:
-	angleščina
-	nemščina
-	italljanščina
Potekajo v vseh stopnjah: začetni, na-daljevalni in konverzacija. Organizirali bomo tudi tečaje drugih jezikov:
španščina, francoščina, ruščina, če se bo prijavilo vsaj od 8 do 10 članov.
Zgodovina ln kultura drugih Ijudstev
-	Po sledeh naših prednikov Umetnostna zgodovina
-	v novih oblikah bodo samo začetne stopnje.
Pouk poteka s predavanjl z uporabo AV sredstev in z ogledi kulturnih znamenitosti doma in v tujini.
Likovni krožek - šola risanja
-	začetna in nadaljevalna stopnja Delo poteka v kabinetu in v naravi
Literami krožek
-	literarna in študijska srečanja članov
-	srečanja z literárními ustvarjalci drugih univerz za tretje življenjsko obdobje
-	razgovori s slovenskimi literárními ustvarjalci
-	sodelovanje na srečanjih in na
natečajih za seniorje
-	izdaja literarnega zbornika
Krožek lepega in pravilnega govora in beremo lepo literaturo
Računalniški krožek
Glasbeni krožek
-	radi pojemo - pevski zbor Lipe
-	sintiseizer
Krožek ročnih spretnosti
-	keramični krožek
-	krožek ročnih del: šivanje, pletenje, kvačkanje, pletenje s slamo
-	zdrava kuhinja
Rekreacija
-	fitnes in telovadba
-	pohodništvo in kolesarstvo
-	joga
Pomagajmo si sami: nega in masaža Zdravilna zelišča, dar narave Astrologija
Predavanja, izleti, kulturno-zabavna srečanja
PRIDRUŽITE SE NAM, VAŠE ŽIVLJENJE BO ZANIMIVEJŠE, LEPŠE, BOGATEJŠE!
32
OOSív
DEJAVNOSTI ZA SPROSTITEV IN NOV DELOVNI ELAN -TURISTIČNO DRUŠTVO MED POČITNICAMI
Bogastvo zdravilnih zelišč okrog nas
"V Trzinu in njegovi okolici je pravo bogastvo zdravilnih zelišč. Primerno podnebje, dosti vlage in sonca je tu pri nas,« nadaljuje gospa Zinká Jordanov. »Tako od rane pomladi naprej lahko nabi-ramo trobentice, vijolice, koprive, vrbo, bezeg, kasneje šentjanž-evke, materino dušico, tudi gladež, dobro misel, čemaž, kamilice, trpotec, potrošnik, glog, meto, brusnice, borovnice, brinje, brš-Ijan, divji kostanj..."
Za dobro bero zdravilnih zelišč smo bili pohodniki v začetku av-gusta nekoliko prepozni. »Junij je tišti pravi mesec,« je povedala Zinká. Kljub temu je bilo v gozdu in poteh do Dobena teh še v izobilju, od kopřiv, ozkega in širokega trpotca, plodov bezga, travniškega rmana, potrošnika....Prav to zdravilno zelišče /predvsem za moške težave/, ki ga srečujemo domala na vsakem koraku, mnogi ne poznamo.
Zato pa smo si, ker dan ni bil tako vroč, vzeli čas za izmenjavo izkušenj, ne samo o nabiranju, sušenju in rabi zdravilnih zelišč, ampak tudi o naravnih in gojenih začimbah. O slednjih seveda največ ve ga. Iva Dolenc, ki nam je na domačem vrtu ob zaključku pohoda med drugim ponudila sveže paradižnike z baziliko. Vzemimo si vsak dan petnajst minut časa in za zdravje skuhajmo zeliščni čaj! Pet minut za pripravo čaja, pet minut za delovanje zelišč in ohladitev čaja, pet minut za pitje in uživanje.
Gospa Zinká Jordanov, strokovnjakinja na področju drogerijstva in članica TD in DU Zerjavčki želi svoje bogato znanje o zdravilnih zeliščih prenesti na čim širši krog ljudi. Narava je tista, ki kljub sodobni medicini nudi člověku sprostitev in zdravje. V Odsevu nam bo v posebni rubriki pisala o zdravilnih zeliščih, najprej o divjem koštanju, ki ga bo jeseni tudi pri nas v izobilju. Njena in naša želja je, da si v Trzinu čimprej uredimo mini zeliščni vrt.
Nega balkonskega in vrtnega cvetja, potaknjenci in priprava na zimovanje
Sredi avgusta je ljubitelje balkonskega in vrtnega cvetja na svoj dom, kjer ima rastlinjak, povabil naš član Boštjan Žnidaršič, vrt-nar. Z gospodom Rajkom Vugo, ki ga poznamo s predavanj o gojenju balkonskega cvetja, sta praktično prikazala rez in gojenje

TRZIN
potaknjencev /lepo uspevajo potaknjenci različnih rož, najraje bršljank/ ter pripravo rastlin za zimovanje. Zakaj letos balkonsko cvetje ni tako zdravo in cvetoče? Vročinaje prehuda, bolezni pa ne preprečimo pravočasno. Ni namreč umetnost spomladi zasaditi rož v korita, jih preko leta zalivati, umetnost je pravočasno opaziti škodljivce in jih zatirati. Tudi na zelenjavnih vrtovih je tako Letos klima najbolj prija paradižniku, ki obilo rodi.
Po odgovorih na številna vprašanja sta obljubila, da bosta spomladi spet pripravila predavanje o zasaditvi in gojenju balkonskega in vrtnega cvetja.
Varovanje kulturne dediščine -GRAD JABUE
Zadnji teden avgusta nas je gospa Damjana Pečnik, konservator-ka kranjskega Zavoda za varovanje kulturne dediščine, popeljala po obnovljenem gradu Jablje in njegovi ožji okolici. Obnova gradu z dvoriščem in dostopi naj bi bila namreč zaključena do oktobra letos /prva faza/. Ko smo se v Turističnem društvu Trzin prvič srečali z go. Damjano Pečnik, je bila osrednja tema naše seje ogrožena kulturna dediščina in turizem, in smo si z velikim zanimanjem ogledali náčrte in razlago o obnovi gradu Jablje.
V	teh štirih letih smo bili priče resnični obnovi gradu, kije z Od-lokom razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Nekaj dokumentacije in ustnih informacij o živjjenju na gradu Jablje pred drugo svetovno vojno so prispevali Trzinci in Trzinke, ki so bili zaposleni na gradu oziroma so bili kako drugače povezani z gradom. Obnovljeni grajski prostori bodo namenjeni delovanju Centra za razvoj kmetijstva in podeželja, reprezentančni prostori pa odprti za javnost in tako dragocena kulturna dediščina vključe-na v turistično ponudbo.
Popolnoma nova bo kongresna dvorana s 154 sedeži v notranjosti grajskega griča /na njegovem pobočju nekdaj sankaške proge in pašniki/, namenjena že omenjenemu centru in kulturnim priredit-vam.
V	naslednjem obdobju naj bi uredili okolico in nekdanja gospodarska poslopja. Prvi del obnove s približno 600 milijoni SIT /toliko je bil namreč ta projekt v začetku ocenjen/ - v celoti pokri-vata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Minis-trstvo za kulturo RS. Sredstva za projekte druge faza naj bi se zbrala iz različnih skladov, tako evropskih kot državnih, sredstev lokalnih skupnosti in drugih zainteresiranih.
V	Odsevu smo redno poročali o obnovi, zato tokrat le kratka informacija. Obiskovalcem in drugim zainteresiranim bo na voljo kronika obnove gradu Jablje, sicer pa bomo v krátkém na TV lahko gledali prispevek o gradu v znani oddaji Gradovi na Slovenskem, ki ga pripravlja naša nova sokrajanka, novinarka Darja Mihalič.
Promocija občine in Podjetne regije
V	poletnih mesecih smo člani Turističnega društva Trzin na različnih prireditvah in sejmih s propagandnim gradivom, ki ga imamo na voljo, drugim predstavljali našo občino in Podjetno regijo-Bili smo na 6. slovenskem srečanju ljubiteljev stare kmetijske tehnike v Jabljah, na prireditvah v Žički kartuziji, na 41. čipkar-skih dnevih v Železnikih, pri Čebelarskem centru na Brdu p" Lukovici, kjer so ob svetovnem kongresu čebelarjev Apimondiji
2004 predstavljali tudi turistične zanimivosti našega območja. Na večini omenjenih prireditev so svoje rezbarske izdelke "na ogled postavili" tudi nekateri rezbarji, ki delujejo v rezbarski delavnici TD Trzin pod mentorstvom g. Marjana Vodnika. Za naš nastop na Čipkarskih dnevih smo iz TD Železniki přejeli zahvalno pismo, v ka-terem nam že ponujajo sodelovanje tudi v prihodnje.
POVABILO NA REZBARSKO DELAVNICO IN KROŽEK FOLKLORE
-	Rezbarska delavnica pod mentorstvom g. Marjana Vodnika bo nadaijevala z rezbarjenjem in spoznavanjem te umetnosti vsak torek ob 1730 v OŠ Trzin. Prvič se bodo vsi, ki jih ta dejavnost veseli, zbrali 7.10.2003. Vab Ij en i!
-	Folklorna skupina OŠ in TD Trzin pod mentorstvom Maje Vujovič bo nadaijevala z vajami vsak torek v avli OŠ Trzin, začetek v torek, 23. septembra ob 17. uri. Obenem mentorica Maja Vujovič pripravlja še drugo, mlajšo skupino, v katero vabi predvsem prvošolčke. Čas vaj bo prilagodila željam otrok in staršev na sestanku, ki bo 30. septembra ob 17. uri v avli OŠ..
Prijavite se lahko svojim učiteljicam ali v tajništvu OŠ Trzin.
POZDRAVIMO JESEN Z JABOLKI
\ soboto, 4. oktobra, vas vabimo, da se ob 13. uri udeležite srečanja Pozdravimo jesen z jabolki, ki bo pred "krepčevalnico Barca na Ljubljanski cesti. Pnreditev bodo vodili člani teatra Cizamo, posebna gostja "amjana Golovšek pa bo v svojem nastopu s pesmimi za •'troke spodbudila primerno veselo razpoloženje za peko 'abolk in krompirja.
j^a star mlin bomo mleli jabolka in iz njih prešali jabolčnik. »«dališče FRU - FRU nas bo nagradilo s predstavo »Jabol-
Mor bo želei, pa bo lahko poskusil svoje spretnosti v ■Jvchdelavnicah. V eni bomo izdelovali sadje iz gline, v -fugi pa bomo spoznavali servietno tehniko. V času sre--^ja bo za vse odprt tudi otroški bolšji sejem.
Pridite in s seboj prinesite dobro voljo!
ZERJAVCKI MED POCITNICAMI NISO LENARILI
Člani Društva upokojencev Zerjavčki Trzin tudi v poletnih mese-cih kljub visokim temperaturam nismo počivali. Naši četrtkovi pohodi so se nadaljevali, celo razširili smo naše pohodne poti. Tako smo z ustaljene ture Dobeno - Rašica prešli v Kamniško Bistrico do »Lepega kamna«, z Dobena pa smo se namesto na Rašico odpravili tudi na Mengeško kočo. Naša najdaljša tura je bila, ko smo se s Pokljuke povzpeli do Blejske koče na Lipanci in se z nje nato spustili na Uskovnico, kjer smo si prijetno utrujeni na plan-šariji privoščili skuto in kislo mleko.
V juliju smo se preko Marjaninih njiv odpravili na Veliko planino. Zaradi dežja, ki nam jo je dobro zagodel, so le nekateri naši člani (Tone, Geni in Slavka) lahko rekli, da so bili na pohodu -zgrešili so planšarsko kočo Petra in se popolnoma přemočeni spustili do Šimnovca.
Poleg naših pohodov smo si v juliju na Studencu pri Škocjanu ogledali Gogoljevo gledališko komedijo »Zenitev«, v kateri sta nas-topila tudi dva naša člana.
Ob lepem vremenu smo se udeležili tudi srečanja gorenjskih upokojencev na Soriški planini. Tam se nas je zbralo kar več kot 5000.
Na pobudo Turističnega društva Trzin smo v avgustu četrtkov pohod spremenili v spoznavanje in nabiranje zdravilnih zelišč pod vodstvom naše članice ge. Zinke Jordanov. Nabiranje »zeliščar-skega« znanja seje udeležilo tudi nekaj sokrajanov, ki še niso upokojenci, kar potrjuje, daje bilo vse skupaj zelo zanimivo. Naj za zaključek izrazim misel, da sije pohodništvo pridobilo stalno mesto v naših dejavnostih. Pri tem združujemo prijetno s koristnim in naša želja je, da bi se nam pridružilo še več naših članov.
Franc Pavlič
34
odsev
Prostovoljno delo g prizadetimi otrok i tam nehje v Grčiji
Čas počitnic in dopustov vsak preživi po svoje, jaz sem se odločila, da se bom to poletje preizkusila v prostovoljnem delu. Menim namreč, daje v življenju potrebno poizkusiti tudi kaj takega. Škoditi vsekakor ne more, lahko kvečjemu koristi. In tako sem se julija podala v Grčijo, kjer sem delala s telesno in umsko prizadetimi otroki. Ob tem sem se lahko tudi dobro zabavala in spoznavala lepote grške dežele.
Organizacija Most
Vsakdo, ki ga zanima prostovoljno delo in bi se poleg tega rad hkrati ludi zabaval ter spoznaval tuje dežele tako Evrope kot tudi ostalega sveta, se lahko oglasi na organizaciji Most v Ljubljani, ki se ukvarja s tovrstnim delovanjem. Ker sem kar od nekaj znank, ki so to delo že spoznale, sliSala same pohvale, sem se vsa navdu-šena kar se da hitro prijavila za enega izmed taborov, ki so jih po-nujali pri Mostu. Če bi predolgo premišljevala in mečkala, bi se lahko celo zgodilo, da bi bil tabor, za katerega sem se najbolj og-rela, že zaseden. Velja pa dodati, daje izbira kar velika. Izbiraš lahko tako med različnimi področji delà (varovanje narave, rekonstrukcija ali pomoč pri obnovi kulturnih objektov, delo z otroki, begunci, brezdomci, prizadetimi...), kot tudi med različnimi lokacijami; (čeje to tvoj prvi tabor, ti je dovoljeno delovati samo v Evropi, če pa si obiskal že katerega prej, se lahko odpraviš po vsem svetu).
No, jaz sem si za poskušino izbrala tabor v Grčiji, konkretneje le-tovišče, oddaljeno približno pol ure od središča Aten, kjer naj bi 3 tedne delala s fizično in psihično prizadetimi otroki. Uh, sliši se kar naporno. In to so mi govorili tudi doma. Mami me je najprej dražila, češ "lakšno delo pa res ni zale, li sploh ne znaš delali z otroki, kaj šele s prizadetimi... " Nato pa seje premislila in prišla do zaključka, daje verjetno čisto v redu, da grem tja, kajti zna se zgoditi, da se bom celo česa koristnega naučila. S tira pa me je malce vrglo, ko sem neposredno iz Grčije dobila navodila o poteku tabora in opis tamkajšnjih dejavnosti. Med drugim so namreč tudi napisali, daje osebje v zavodu, kjer naj bi vsa stvar potěkala, zelo konservativno, poleg tega pa tudi izredno ko-lerično in naj se zaradi tega ne razburjam preveč, če bo npr. katera izmed medicinskih sester (ki skrbijo za otroke) nenadoma začela name kričati. Pri tem so mi še svetovali, da v takšnem primeru ni dobro kričati nazaj, ampak da moramo samo mirno prenesti vse skupaj, in daje po petih minutah tako ali tako že vse pozabíjeno.
Potovánje
Z nekoliko mešanimi občutki sem tako šla dogodivščinam in novim izkušnjam nasproti. No, morda bi bilo tukaj dobro omeniti, da mora vsak udeleženec tabora za prevoz do kraja namestitve poskrbeti kar sain in ga tudi plačati. Kljub temu da gre za prostovoljno delo, ti zastonj pripadala samo prenočišče in hrana, kako se boš do tja pripeljal, pa ne zanima nikogar. Ravno to, kako se bom na točno določen dan primajala do cilja, je bil nekako moj največji problem. Odločila sem se, da ne bom letela z letalom, kajti kasneje, nekje v jeseni, sem namreč načrto-
vala še eno potovanje, in nisem smela zapraviti preveč denarja. Po tem, ko sem pretehtala vse možnosti, sem se na koncu odločila za pot do Trsta z vlakom, kjer naj bi se vkrcala na trajekt in se z njim zapeljala do Patrasa v Grčiji, od tam pa hop na vlak in že bom v Atenah. »Uh, mi bo uspelo čisto sami s toliko prtljage, da bi še tovorni konj podlegel pod njo?«
Trdno sem se odločila, da mi bo! No, pa le ni bilo tako lahko, kot sem si mislila, saj so se zapleti začeli že kar v Trstu, kjer naj bi se vkrcala na trajekt. Zaradi nepoznavanja tega italijanskega mesta nikakor nisem uspela najti pravega pristanišča, vsak mimoidoči pa mi je pokazal drugo smer. Bila sem obupana. Naramnica na nahrbtniku se mije strgala, čas me je priganjal, jaz pa nisem věděla ne kod ne kam. Toda takrat, ko se člověk znajde v najbolj težkih situacijah in ko se na robu obupa obliva s krokodiljimi sol-zami, se dostikrat zgodi, da se pred njim, ne da bi videl, od kod se je vzel, pojavi angel varuh. Angel, ki te močno prime za roke, te
potegne iz območja somraka in ti pokaže pravo pot. In potem se vprašam, ali imajo res vsi ljudje takšno srečo? Verjetno ne. Ampak jazjo očitno vsekakor imam. Imam zelo izrazitega angela va-ruha, ki vedno preži name. In tudi tokrat je imel, o sreča, srečica, na široko odprte oči. Kajti ko sem bila že čisto obupana, da trajekta najbrž ne bom našla, z ramen vrgla oba nahrbtnika ter se na vse pretege smilila sama sebi, seje iznenada pred menoj, kot bi ga prinesel veter, pojavil mlad Italijan na vespi in me vprašal, če iščem ta in ta trajekt, ki pelje v Grčijo. Samo prikimala sem in se že naslednji trenutek peljala proti pristanišču! O hvala, hvala! Ko seje odpeljal,je rekel: »Cao.«
No, dalje paje šio vse brez zapletov. 6.7. ob 8.00 se prišla do zavoda za prizadete otroke, imenovanega PIKPA. Bila sem prva med prostovoljci, ki so jih pričakovali. Kar pa nič ne preseneča! Pač lako kot ponavadi!
PIKPA in prostovoljno delo
PIKPA je organizacija, ki jo vodi grška država, ukvarja pa se z oskrbo otrok s posebnimi potřebami. Delovni tabor, na katerega sem prišla jaz, je v enem izmed večjih rehabilitacijskih centrov oz zavodov, ki jih vodi ta organizacija.
V njem je nameščenih okoli 120 hendikepiranih otrok (od lažje do težje fizično in psihično prizadetih); večino so starši zapustili in so sedaj prepuščeni instituciji, ki jim nudi popolno nego in oskrbo. Glavni namen tega delovnega tabora je bil, da bi tem otro-
kom, ki večino časa prebijejo znolraj zavoda, vsaj malo približali utrip poletja.
Za dodatne aktivnosti in za razvedrilo oskrbovancev skrbijo pro-stovoljci. Vse leto je tam kakih 10 prostovoljcev iz držav članic Evropske unije (v okviru EU se namreč lahko mladi, stari do 26 let, odločijo, da bodo eno leto opravljali prostovoljno delo kjerko-li znotraj EU, kjer je seveda takšno delo organizirano), ki predvsem pomagajo v zavodu zaposlenemu osebju. Zdaj so se že drugo leto zapored odločili, da bodo čez poletje v svoj krog přivábili še dodatne mlade ljudi, ki bi bili po svojih močeh pripravljeni narediti kaj koristnega za dobro družbe, ob tem pa jim omogočajo, da se zraven tudi zabavajo in spoznavajo nove ljudi. V skupini prostovoljcev nasje bilo tokrat deset, prišli pa smo tako rekoč s celega sveta: iz Amerike, Španije, Francije Švedske, Švice, Poljske, Belgije, Italije...
Vsi prostovoljci smo živeii v veliki hiši znotraj zavoda (velik og-rajen prostor tik ob morju, v katerem so bili objekti s prebivališči prizadetih otrok, stavba za terapijo, kuhinja, cerkvica, igralni objekti...) Nastanili so nas po dva ali po tri v eno sobo. Velika jedil-nica, ki je bila poleg kuhinje, je služila tudi kot družabni prostor, v katerem smo imeli sestanke, debate, zabave... Živeii smo kot v komuni. Koordinatorka Danieli, ena izmed celoletnih prostovoljk, je skrbela za dnevni spored. Vsak dan sta bili po dve osebi dolo-čeni za kuhanje kosila in dve za kuhanje večerje. Moram priznati, da ni prav nič lahko, če seveda nisi vajen, kuhati za približno 20 oseb. To sem tudi dokazala z rižem, ki sem ga kuhala in ga seveda pri tem tudi malce prismodila. Štiri osebe so opravljale kuhinjske dolžnosti (pomivanje posode, pospravljanje ostankov z mize, odnašanje pomij...). Bistvo našega bivanja tam je bilo delo z otroki. Vsak dan (razen vikendov) smo morali otroke peljati na pla-vanje in na sprehod. No, kdaj pa kdaj smo počeli še kaj drugega, na primer risali z otroki, se z njimi igrali na igrišču... Pomagali pa smo tudi pri hranjenju otrok (če je primanjkovalo medicinskih sester),
Delo z otroki
Samo delo niti ni bilo naporno, kot sem se sprva bala. Mislim predvsem na telesne napore. Najhuje je bilo to, da seje bilo treba navaditi na prizadetost otrok. Potrebno je bilo prebroditi predvsem tisti šok, ki gaje vsak iz med nas prostovoljcev doživel ob prvih stikih s temi otroki. Večina otrokje bila starih okoli 15 let, čeprav so v zavodu prebivali tako dojenčki kot tudi odrasli prizadeti ljudje (res paje, da so bili ti v veliki manjšini). Od tegajih je bilo gotovo polovica, če ne celo več na invalidskih vozičkih. Imeli so različne hibe. Veliko jih je bilo takih z obolelimi udi (niso mogli premikati določenih delov telesa), nekateri so vegetirali kot rastline, nekdo je močno vlekel za vsako stvar, ki mu je prišla v r°ke, spet drugi je žvrgolel kot ptiček in neizmerno ljubil dolge stvari (Ie če je v rokah držal kaj dolgega, se gaje dalo krotiti), nekdo je kričal, nekdo je pri zelo okretni hoji nenehno ploskal z
rokami, eden je bil gluhonem, drugi je imel Dawnov sindrom... Toda ne glede na to, kakšen šok sem doživela ob prvem štiku z njimi, ko so nas peljali naokrog po zavodu (in so nas pri tem ti otroci na veliko oblegali, vlekli za oblačila, za roke, za lase, skra-tka vsak seje na svoj način trudil navezati stik z nami), sem se kar hitro navadila na njihove reakcije, na njihovo vedenje, na njih same, Ugotovila sem, kako malo jim je potrebno, da so srečni in da jih jaz že s svojo prisotnostjo ali pa s čisto majhno pozornostjo lahko neverjetno osrečim. Tudi name je to pozitivno vplivalo. Še posebej prijeten je bil občutek, da sem naredila nekaj dobrega. Res paje, da so bili varovanci že načeloma, predvsem mislim na psihično prizadete ljudi, zadovoljni in zelo pozitivno naravnani. Pač živijo v nekem svojem svetu in se sveta, v katerem živimo ostali, niti dobro ne zavedajo oz. ga ne poznajo tako, da bi si ga lahko želeli.
Preden smo začeli z delom z otroki, smo imeli nekaj manjših uva-janj v njihov svet. Naučili so nas, kako se ravna z invalidskim vozičkom, kako se osebo z vozička dvigne in položi na posteljo (in obratno), kaj vse potrebujemo pri plavanju z njimi in kako z njimi ravnati v vodi, poskušali pa so nam v glavo vtepsti celo nekaj osnovnih grških besed in fraz, ki nam bi pomagale pri komunikaciji z otroki. Igrali pa smo se tudi igre, v katerih smo prevzeli vloge prizadetih in se tako poskušali postaviti v njihovo kožo. ln ko smo bili v vsem tem že pravi »stručkoti«, smo začeli delati s polno paro. Vsako jutro je bil vsakemu izmed prostovoljcev do-deljen po en otrok. Morali smo vzeti pripomočke (kopalke, plenice, brisačo...), ki smo jih potřebovali za svoje varovance, iti pon-je ter jih odpeljati do morja. Tam smo jim naděli kopalke in rešil-ne jopiče in plusk v vodo. No, kakšnega pretiranega plavanja ravno ni bilo, saj smo jih bolj ali manj le držali v vodoravni legi na vodni površini in s pomočjo jopičev vlekli malo sem in malo tja. Po končanem čofotanju smojih morali stuširati, nadeti plenice (če sojih imeli) in odpeljati nazaj. Vse skupaj je trajalo približno eno uro. Nato smo bili prostovoljci prosti do 18. ure (Siesta, čas neizmerne vročine in temu primeren počitek! V tem času si lahko skočil do centra Aten, se odšel na plažo kopat, pražit, morda nabírat školjke, brat knjigo ali pa se družit z ostalimi prostovoljci). No, razen če je primanjkovalo medicinskih sester inje bilo kdaj pa kdaj treba pomagati pri hranjenju ali pa se malo poigrati z otroki. Zvečer smojih navadno (vsak dan druge otroke) odpeljali na sprehod do bližnjega naselja, kjer so si lahko privoščili kakšen priboljšek, ali pa na otroško igrišče.
Približno tako je izgledal naš vsakdan, razen ob koncih tednov, ko smo imeli prosto in smo lahko počeli, kar se nam je zahotelo, lahko smo celo odšli na kakšen otok!
Poslovilna zabava
Zakaj je vedno tako, da ko se člověk ravno lepo privadi na vse skupaj (v mojem primeru na življenje v Grčiji in v zavodu PIKPA, na prostovoljce, ki ti postanejo dobri prijatelji, na delo z prizade-
timi otroki in še posebej na te otroke, pri katerih si ne moreš pomagati, dajih ne bi vzljubil), mora oditi? Le kdo bi vedel, tako pačje in vedno bo tako. Pa smo si rekli, da nam mora biti zadnji večer še posebej lepo (tako nam, prostovoljcem, kot tudi otro-kom), da nam bo ta tabor vedno ostal v najlepšem spominu. Zato smo priredili pravo pravcato zabavo, namenjeno otrokom (naša naj bi le-tej sledila pozneje). Le-ti so namreč pomagali tako pri peki kokic in torte, kot tudi pri vrtenju glasbe. Party paje izgledal tako, da smo v nek večji prostor přinesli mizo ter jo obložili s hrano in pijačo. Nato smo prostovoljci otrokom ob glasbi grškega popa (ki ga le ti obožujejo) pomagali pri hranjenju. Zabavali smo jih tudi tako, da so se nekateri od nas oblekli v klovnovske kostu-me in izvajali vragolije, nekateri pa smo poskušali z njimi tudi malo zaplesati. In otroci so bili zelo srečni.
Naslednje jutro pa sem še bolj natovorjena kot ob prihodu s pogledom še enkrat objela zavod in morje, oboje trdno zapisala v spomin in odšla domu naproti.
Mirjam Štih
Odgovor predsednlku SPVCP občine Trzin, g. Zoranu Rinku
Veseli me, da je g. Rink prebral moj prispcvek, v katerem sem se zavzemal za ureditev promctncga režima na Ljubljanski cesti, saj mi je nanj tudi odgovoril. Ne morem pa se strinjati s tem, kar je napisal, daje v njem izražena skrb za prometno varnost naših sosesk izraz strankarskega boja za oblast v občini Trzin. Žalostno jc, da nckdo, ki vodi tako pomemben odbor, sprcjema moje dobronamerne in tchtne pripombe v takem smislu. Morda pa prevzete dolžnosti predsednika SPVCP le ne razume tako, kot je ta zamišljena? Tudi gospodovo raz-glabljanje, kaj bi jaz storil, če bi vedel, da bo o prometni varnosti objavljena kakšna notica ali dve, je meni nerazumljivo, ker menim, da zato, da se oglasim v občinskem glasilu, ki ga financira naša občina tudi z mojim delom plačanih davkov, njegovega blagoslova pač res ne potrcbujem.
Kar pa zadeva ureditev razmer na Ljubljanski cesti v Trzinu, pa moram, žal, ponovno zapisati, da se kljub piščevemu gostobesednemu pojasnjevanju razmere po njegovem odgovoru niso prav nič izboljša-le. Avtomobili in motorji po cesti še naprej nemoteno divjajo, cestne oznake niso obnovljene, tabel za omejitev hitrosti ni, prav tako ni hitrostnih ovir, ki bi znižcvale hitrost ter povečevale varnost vseh, ki živimo ob tej cesti. Za nameček pa lahko stanovalci dnevno opazuje-mo. kako kar na pločniku pred Motorinom na Ljubljanski cesti 12, ki je namenjen izključno uporabi peščev, njegovi obiskovalci parkirajo svoja težka motorna kolesa, namesto da bi jih parkirali na primernih parkirnih prostorih ob naši cesti. Da pa bo mera polna, najspretnejši med njimi tudi radi pokažejo svojo spretnost in na pločniku s svojimi gumami rišejo krožne sledi, ki postajajo okras neurejenosti naše občine. Policajev, ki bi delali red, pa ni niti za vzorec. O občinskih redar-jih pa sploh ne bi zgubljal besed, ker gre za projekt, ki mu še ni videti realizacije. Po mojem globokem prepričanju je za sosesko, kjer živi veliko mladih družin z majhnimi otroki, taka občinska brezbrižnost nedopustna.
Zato je dějstvo, da na področju prometne varnosti v naši soseski ni storjenega niti približno dovolj, saj je videti, da ni prave zagnanosti, da se sploh kaj spremeni, neizpodbitna in žalostna realnost. Kaže, da imajo na naši občini pač drugačne prioritete. Zato je tudi pričakovan-je, da bo okrogla miza na to temo kaj spremenila, brez prave osnove, saj samo govorjenje še nikoli ni uredilo kritičnih razmer. Le dejanja lahko kaj spremenijo, in bi napovedana okrogla miza obrodila sadové samo tako, da bi njeni udeleženci odšli po naših soseskah in začeli sami lastnoročno urejati neurejeno stanje.
Še enkrat vas spominjamo, da je leto 2003 posvećeno invalidom. Invalidna mladina živi tudi v naši bližini, zato vas še enkrat opozarjamo na tekst na strani 27.
Vstopnice za koncert, ki bo 7. novembra v Domu kulture v Kamniku bo mogoče kupiti tudi v Trzinu (vinotoč).
Pomagajmo invalidom.
Za konec pa še misel za naše občinske može. Pravljica o Zlatorogu je lepa, pripovedujemo jo našim otrokom, preden zaspijo. Pravljica o urejanju prometnega režima v Trzinu, s katerim bi povečali varnost v naših soseskah, ki nam jo pripoveduje pisec v svojem odgovoru, pa je grda pravljica. Če nam jo bodo v Trzinu predolgo pripovedovali, se lahko zgodi tisto najhujše, da bo nekoga tudi uspavala. Toda v tem primeru za vedno.
Marcel Koprol
Ljubljanska 12
Odgovor na pismo g. Andreje Mušič z naslovom Otroško igrišče, ki Je bilo objavljeno v Odsevu
Spoštovana gospa Mušič
Želim vam sporočiti, da sem bil za leto 2003 kot najugodnejši ponud-nik izbran, in sem 18.4.2003 podpisal pogodbo za urejanje in vzdrže-vanje zelenić in cvetličnih nasadov v občini Trzin. 21.4.2003 je bil praznik, tako da smo z deli pričeli 23.4.2003 in sem še istega dne pokosil otroško igrišče, ki ga omenjatc. Drugo košnjo omenjenega igrišča smo opravili 12.5.2003.
Gospa Mušič, razumem, da se smeti pojavljajo vsepovsod, ampak ne bodite tako kritični. Oglejte si samo zelenico z zakloniščem na Zor-kovi ulici - pa brez zamere, lahko vas zadene kap! Kako kakovostno so vzdrževali zeleniće v prejšnjem obdobju, me ne zanima, lahko pa vam zagotovim, da jaz to počnem korektno in pošteno, kar je lahko razvidno tudi iz poročil, oddanih na Občino. Res pa je, da smetnjakov na otroških igriščih, kar velja tudi za druge dele, ne praznijo.
Kar se tiče predlaganega nadomestila, gospa Mušič, pa bi se upal trdi-ti, da vam za mesece april, maj, junij, julij in avgust 2003 ne pripada V podpisani pogodbi je opredeljeno, da se zelene površine pokosijo 12- krat letno. Ker so bili meseci maj, junij, julij in avgust 2003 s pa-davinami zelo neobdarovani, smo kot dobri gospodarji malo počakali z naslednjimi košnjami, da se ni vse posušilo. Prihranek v občinskem proračunu.
S spoštovanjem! Marjan Habat, s.p.
	
e	ODGOVOR NA PISMO GOSPE IHER DARJE IZ MLAKARJEVE ULICE V ODSEVU DNE 7.7.2003
Čeprav ste v Odsevu v rubriki »Bralci« dopis naslovili na gospoda župana Antona Peršaka, naj odgovorim jaz kot prizadeta in v imenu moje mame, ki ima že 86 let.
Ker ste v tem pismu napisali skrajno žaljivo Storijo o mucah in seveda o meni in moji mami, bom prvič v življenju poiskala zadoščenje in epilog na sodišču.
Z vami nisem nikoli in nikjer govorila vse do napada name z zračno puško dne 8. 7. 2003 ob 22.15. Strel me je na srečo zgrešil. Po vsej verjetnosti gaje sprožil vaš brat, saj ste moji mami večkrat govorili, da bo postřelil vse mačke. Muce so se prestrašene razbežale. Obrnila sem se in vas zagledala na balkonu vaše hiše. Rekla sem: »Gospa, kaj pa delate, zakaj streljate name in na muce?« Zavpili ste: »Pobcri-te jih in izginite domovi« Šokirana in přetřesena sem še nekaj časa obsedela na klopci. Ko sem prišla domov, sem o tem dogodku obves-tila policijo, ki me je po telefonskom klicu obiskala na domu in nato odpeljala na kraj dogodka. Eden od policistov je šel v vašo hišo, kjer ste priznali, da ste vpili name. Strel ste zatajili. V pismu navajate, da vam mačke delajo škodo, se zatekajo v vašo drvarnico ter z iztrebki onesnažujejo okolico vaše hiše. Vi, ki se imate za čisto, ste mačje iztrebke nosili na javno klop in jih stresali pred mojo mamo. Ona je za vami vse počistila. Citiram vaš izrek v Odsevu: »Lepo vas prosim, kako naj bo potepuška mačka čista?« O živa-lih veste malo ali nič! Potepuških mačk ni in jih nikoli ne bo. So samo zapuščene in zavržene s strani neodgovornih ljudi. Muce so ena najbolj čistih živali.
Kaj ste storili, ko so se v vašo drvarnico zatekale okužene mačke? Ste mar poklicali veterinarskega inšpektorja, ste jih nahranili, napojili in jim v zimskem času omogočili toplo zavetje? Nič od tega! Streljali ste nanje in jim povzročali rane in neskončno trpljenje, jih kamcnjali in podili s palico. O okuženih mačkah in okuženem kraju, kjer hranim muce, morate z argumenti dokazati vašo trditev. Ravno tako tudi o tem, daje precej okuženih otrok z mačjo boleznijo. Čigavi so ti otroci in od katerih mačk so se nalezli? Muce, katere hranim v čistih in razkuženih posodicah z okusno in svežo hrano, so čiste in zdrave. Razen tistih, katere ste obstrelili ali odstranili. Mojo mamo ste na cesti napadali zaradi teh ubogih živalic. Rekli ste ji stara čarovnica in jo podili s ceste in javnega prostora - parka. Ko vsak dan kukate skozi okno, kje ste bili takrat, ko so otroci zde-lovno akcijo poravnali zelenico z zemljo? Za zaključek so po klopeh in zelenici razbili steklenice, iz katerih so pili. Kdo so bili ti otroci, se ve. Jaz in še ena gospa iz Mlakarjeve sva za njimi počistili. V tem maiem parkuje mini nasad rož, katerega so pridno zalivali gasilci. Kdo jih puli in odnaša? Falota, ki to počne, šc niste videli? Prosite gospoda župana, naj me preusmeri na drugo lokacijo, na primer v gozd, ali pa naj mačke hranim doma. Doma to že počnem. V gozd pa mačke ne sodijo in prav bi bilo, da veste, katere živali domu-jejo v gozdu. Veliko sem teh zavrženih muc posvojila in tudi oddala dobrim Ijudem.
Od kod vam podatek, da dam za muce vsak mesec 30.000,00 tolar-jev? Nikogar ne prosim, še najmanj pa vas, ki vas ne poznam. Kam dam denar od pokojnine, je moja stvar in ne vaša ali koga drugega. Res je, da najdem čas in denar za muce. Z mamo dajeva v humanitarne namene, zlasti za otroke in starejše. In to nama je v veselje, če verjamete ali ne.
Mama je ponosna, daje v Ijubezni do ljudi, živali in do vse žive in nežive narave vzgojila štiri gluhoneme fante, kateri so v ponos kraju, kjer živijo. Bila je pohvaljena s strani šole in staršev. Otroci so bili v najini negi vse od 7. do 18. leta.
Gospod župan bi moral na vašo željo ukrepati, medtem pa mu ironično svetujete, naj primakne za moje mucike iz občinskega proračuna. Te muce so moje, vaše, pravzaprav od vseh krajanov vse do takrat, dokler ne bo rešen njihov problem, ki ga na žalost sama ne morem urediti.
Pišete tudi v imenu sosedov, vendar omenjate le gospo iz Ulice Kam-niškega bataljona. O njej pa tole: gospa je imela vrsto let kar precej
muck in muckov. Dovolila je, da sva občasno le te nahranile na nje-nem dvorišču. Leta 1998 je meseca marca njena muca povrgla v rast-linjaku na goli in mrzli zemlji mladičké. Ko sem to viděla, sem šla domov po kartonsko škatlo ter jo přinesla mucam. Z menoj je bila tudi mama. Ob tej priliki je gospe svetovala, naj da muce sterilizirat, mačkone pa kastrirat. Odgovorila je, daje za mačke škoda vsakega denarja. Prosila naju je, da naj jih poloviva, ker se njej niso pustile prijeti, ter da bo za njih pripravila vreče. Ko jo je mama vprašala, kam jih bo oddala, je rekla: »Ja, na Dobenojih bomo odpeljali, v gostilno! Tja pridejo tudi dobri Ijudje, pa se bodo usmili in jih pobrali.« Hotela sem se prepričati, če je res tako. Poklicala sem gospodinjo gostilne na Dobenu. Povedala mije, da ljudje res prinašajo muce. Celo v kontejnerju je našla mladičké. Bila je ogorčena in me je prosila za naslov omenjene gospe. Tega vse do danes nisem storila. Da govorim resnico, vedo tudi vaši sosedje in lahko to tudi potrdijo. Obsta-jajo fotografije, iz katerih je razvidno, da gospa, tako kot vi, ni ljubiteljica živali. Sama je izjavila, da ima mačke zato, da ji preganjajo miši, ki naj bi skozi okno hodile v njeno hišo. Obe ne govorita resni-ce. In če hočete red na cesti, pred hišo in okoli nje, morate za to tudi sami kaj storiti. Vendar na dostojen, človcški način, ne pa da se zna-šate nad nemočno živaljo.
P.S.: Svoje dolgoletno službovanje v podjetju sem opravljala vestno, za kar sem přejela priznanje in diplomo. Svetovala pa bi vam, da si tudi vi poiščete kakšno »delovno mesto«, ki naj vas zaposli toliko, da ne boste imeli časa za preganjanje muc, mame in mene. Še bolje bi bilo, da si nabavite kakšno živaleo, ki vam bo popestrila in spremenila način življenja.
V tem pismu se zahvaljujem vsem otrokom in malo starejši mladini za prijazen in vljuden odnos do naju na vseh »okuženih klopcah«, kjer ste sedeli tudi vi in imeli priliko videti »okužene muce«. Odsevu pa želim, da bi bilo v bodoče v njem več odseva »dobrih« občanov, ne pa laži in opravljanja.
Mojca Japelj
P.s. urednika:
Zgornje pismo smo objavili, da smo omogočili ge. Japelj odgovor na obtožbe na njen račun v prejšnji številki Odseva. Naj bo pismo v raz-mislek vsem. Ni prav, da medsebojne odnose zastrupljamo na tak način, zato se bomo v Odsevu v bodoče šc bolj izogibali medosebnim obtoževanjem in sporom, ki ne zadevajo neposredno širših interesov Trzina. Takšna blatenja in obtožbe sodijo drugam. Zavedamo pa se, daje problem živali v naši občini globlji in širši, kot se mogoče zdi. Na uredništvo neprestano prejemamo pisma in pritožbe na račun mačk in psov pa tudi podgan. Vendar same živali niso krive. Trzin ni več vas, ko so imeli Ijudje pse priklenjene kje pri hišah, da so opozar-jali na obiske takih in drugačnih gostov, in mačke v glavnem le za to. da so preganjale miši in podgane. V našem kraju je vse več prebival-cev s povsem mestnim načinom življenja, s sorazmerno majhnim bi-valnim prostorom v svojih bivališčih in s potřebami po sprostitvi in družbi živih bitij, ki jim Ijubezen vračajo. Hišni Ijubljenčki so za to nadvse primerni, vendar pa gre pri njih za živa bilja s svojimi potřebami in načinom življenja. Če se lastnik tega ne zaveda, smo lahko priče sporom, nezadovoljstvu drugih in cclo mučenjem živali in njihovim tragedijam. Vsi, ki se iz takih ali drugačnih nagibov in vzro-kov odločijo za živali, bi morali biti odgovorni in bi morali žanje v celoti poskrbeti, pri tem pa ne bi smeli škodovati drugim. Če tega niso zmožni, je bolje, da živali nemučijo in jih nimajo. Prav tako pa se tišti, ki živali ne marajo, ne smejo znašati nad njimi, ali tudi nad Ijudmi, ki jim živali več pomenijo. Treba je več strpnosti. Vsi bi se morali zavedati, da so tudi živali živa bitja s svojimi težavami in potřebami. Živali se obnašajo drugače kot ljudje, njihove dobre ali slabe reakcije pa najpogosteje spodbudimo sami. Tudi tišti, ki jih ne marajo, lahko s strpnim in odgovornim ravnanjem prispevajo k boljšemu počutju vseh.
Koj odšel sem dol po poti, zdaj nihče naj me ne moti. Na polju je kmetica stala, z gnojnico ga polivala.
Zaplapolala je zastava, ponos je množica čutila, Slovenija na novo pot stopila, čast, slava nas združila.
Pogled sem vrgel še drugam, kjer diči grad se nam vsem znan. Pod njim so krave črnobele stale srečne in vesele.
Razprtije nove so med nami vzklile, kregamo za oslovo se senco, vse več pa bori se z eksistenco, kličemo v pomoč dobre vile.
Koj obstál sem brez besede, odšli so vsi občutki bede. Veselje mi srce je napolnilo, Tam sem stal obdan z idilo.
Te naj bi težave razrešile, vabimo veljake v audienco, proglašamo se za sivo eminenco, iščemo dežele tuje, da bi spore razsodile.
Lazarjev Jože	Kdaj, oh kdaj, zavladala bo pamet zdrava,
da potrebno je v bodočnost zreti. Le tista smer za nas je prava,
SPOMINI	k' nam b° dala 'eP^e zaživeti.
Nas spomini vabijo nazaj, nazaj v mladosti dni, v pomlad, ki se ne vrača na čas preteklih dni.
Alojz Muhar
KO BII SEM MLAD
Nam minevajo življenja leta, spomini pa ostajajo na lepa mlada leta, na mnoge življenja dni.
Sem stopil v kraj neznan, postal sem njemu hitro vdan, onkraj Ongra in še vprek, ljudje so sladki mi kot med.
Bodočnost naj bo lepa, še lepša, le zakaj, zakaj ne bila bi lepa, koje že ustvarjena.
Spomini večni so zapisani neizbrisno v zavesti, veliko smo doživeli, in ustvari I i življenja dni.
Leta pridejo, gredo, obstoja v življenju časa ni. Nam življenja čas vse izpolni, v zdravju, sreči, radosti.
Nekoč nam gruda, naša prava,
z Ijubeznijoje vse dajala: zelje, repo in krompir - to je zdravja, sreče vir!
Včasih vola smo v vpregi gnaP, traktorjev in plinov nismo še poznal'! Kmetje so včas' kmetje b'li, Danes so poslovneži!
Ko bil sem mlad, so črički pel1, dons odmeva mobitel!
Alojz Muhar	Lazarjev Jože
VONJ MLADOSTI MOJE	NAŠA NESOGLASJA
Vrnil seje mladosti vonj	Svobodna Samova država
tja v dolino, tja v moj dom.	je pred tujci pokleknila,
Strašno mije zadišalo,	svobodo zlato izgubila,
ko pomislil sem na štalo.	ostalaje od nje le slava.
COOPERJEV TEST
(tek - moški: 2.400 m; ženske: 1.600 m)
petek, 12.9.2003 Športnl park pri Osnovni šoli Trzin
-
.9
cv i

PRIDRUŽITE SE NAM! Pod tem geslom želi Slovenska vojska v letu 2003 zaposliti okrog 1000 novih pripadnikov slovenske vojske
Se nam lahko predstavite?
Sem štabni vodnik Matjaž Zamuda, pripadnik Generalštaba SLOVENSKE VOJSKE, Oddelka za pridobivanje novega kadra za potrebe Slovenske vojske. Prihajam iz Ljubljane, v vojski sem od samega začetka, od leta 1991, in sem veteran vojne za Slovenijo. Od junija Ietos opravljam dol-žnost pripadnika Ljubljanske skupine za pridobivanje novega kadra, v kateri nasje 5 članov, pokrivamo območje Uprave za obrambo Ljubljana z vsemi njenimi izpostavami in pisamami. Skupno to pomeni 13 lokacij, razen same Ljubljane seže-mo vse do Kamnika, Logatca, Hrastnika, Ribnice in Kočevja. Skupina ima svoje prostore v vojašni-ci Franca Rozmana Staneta v Ljubljani. Takih
skupin v Oddelku za pridobivanje kadra kot je naša, je osem, Delujemo na področju celotne Slovenije od Murske Sobote, Maribora, Celja, Nove mesta do Kranja, Gorice, Postojne in Ljubljane. Kako poteka vaše delo?
Delo je zanimivo, dinamično in odgovorno, saj bodočim kandidatom in tudi ostalim predstavljamo delo in naloge pripadnikov slovenske vojske. V sodelovanju z Upravo za obrambo, izpostavami in pisarnami za obrambo vsem zainteresiranim pobliže predstavimo poklic vojaka SV.
Pri samih predstavitvah pokliča, ki ga izvajamo na Uradih za delo in ob dnevih odprtih vrat v vojašnicah, šolah, prireditvah itn., predstavimo mladim poklic vojaka, tištim malo starejšim pa pogodbeno služenje v rezervni sestavi slovenske vojske. Ker se na slovenskem trgu delovne sile pojavljamo kot novi delodajalec, je zelo pomembno, kako, s čim in na kakšen način predstavljamo poklic slovenskega vojaka. Obiskovalci v vojašnicah ob dnevih odprtih vrat sami praktično preizkusijo del tehničnih sredstev. s katerimi razpolaga naša vojska in si ogledajo izurjenost vojakov pri delu in ravnanju z tehniko, s katero razpolagajo enote. Pomoč pri predstavitvah pokliča vojaka ter predstavitvah tehničnih sredstev in opreme, s katero razpolaga Slovenska vojska, nam zagotavljajo enote slovenske vojske.
Kaj ponuja Slovenska vojska bodočim poklicnim vojakom?
To je pogodbena zaposlitev za obdobje pet let z možnostjo podaljšanja, vodena kariema pot, izobraževanje doma in v tujini, 24-urno nezgodno zavarovanje, dodatno pokojninsko zavarovanje, dinamično delo, uigran in motiviran kolektiv, upravljanje s sodobno tehniko, sodelovanje v mirovnih operacijah, sodelovanje s tujimi oboroženimi silami, nadgrajevanje osebnega znanja in psihofizično pripravljenost ter še veliko drugih ugodnosti, ne nazadnje ludi ustrezen nivo osebnega standarda.
Kakšni so pogoji za zaposlitev?
Kandidati, ki se odločijo postati vojaki Slovenske vojske, morajo izpolnjevati določene pogoje za zaposlitev, kot so: starost, pravilo-ma 25 let, da so državljani Republike Slovenije, da so zdravi in sposobni tako telesno kakor tudi duševno za vojaško službo, da imajo ustrezno izobrazbo (najmanj IV stopnja) ter da imajo sposobnost za timsko delo in da niso bili pravnomočno obsojeni zaradi kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti in da ob nastopu vojaške službe ne bodo člani nobenih političnih strank.
Dejali ste, da ste prisotni tudi na našem koncu. Kako in na kakšen način delujete v Domžalah?
Seveda smo prisotni tudi v Domžalah. Tukaj se nahaja izpostava za obrambo Domžale in informacijska pisama Kamnik. Naša skupina je prisotna v pisarnah vsak petek od 9.00 do 13.30, Ko se bodoči kandidati oglasijo in zanimajo za zaposlitev, pride član naše skupine v pišamo in opravi pogovor s kandidati. V zadnjem času ugotavljamo, da se število vlog povečuje, vloge evidentiramo tudi na vašem koncu in tega smo veseli. Želimo si, da bi bilo zanimanje za zaposlitev v vojski na področju 10- Domžale, ki pokriva tudi območje občine Kamnik, še večje. Zato smo pripadniki ljubljanske skupine oddelka za pridobivanje kadrov zadovoljni, da smo prisotni tudi v vašem lokalnem časopisu.
Štabni vodnik, kakšno je vaše sporočilo ob zaključku pogovora? Vabimo vse, ki izpolnjujejo pogoje za zaposlitev in jih veseli poklic vojaka, da se nam pridružijo.
Več informacij lahko kandidati dobijo na brezplačni telefonski številki 080 13 22, lahko pa se oglasijo na izpostavah za obrambo, kakor tudi pri naši skupini v vojašnici Franca Rozmana Staneta v Mostah, Leskoškova 7, pokličejo pa nas lahko tudi na telefon 01 585 60 88. Ponudili jim bomo še več informacij in jim podrobneje predstavili ta zanimiv poklic. Pomagali jim bomo sestaviti vso potrebno dokumentacijo.
Pridružite se nam!
Več informacij na: http://www.slovenskavojska.si/
PREDSTAVITEV NOVE POSLOVNE ENOTE V TRZINU
V začetku sedmega meseca letos je v Trzinu podjetje Avto Debevc d.o.o. iz Mengša, Gorenjska cesta 13, katerega lastnik je g. Franc Debevc, odprlo novo sodobno poslovno enoto: Avto Debevc P.E. Trzin.
Locirani so na Ljubljanska cesti 17 v Trzinu /bivši Citroen/, tako da so lahko dosegljivi iz smeri Ljubljana kakor tudi iz smeri Domžale. Poslovna enota zajema prodajno-razstavni salon ter sodobno opremljeno servisno delav-nico za servisiranje vozil VW in audi.
Prodajno servisno ekipo sestavljajo že prekaljeni in visoko usposobljeni komercialisti ter preizkušeni mehaniki, ki so si izkušnje pridobivali v servisni delavnici Avto Debevc v Mengšu pod budnimi očmi strokovnjakov iz Porsche Slovenija. Tako so lahko stranke brez skrbi za kakovost opravljenega dela na svojih vozilih. Ponudba storitev je široka. Ne samo prodati avto, imeti stranke z nasmehom na obrazu, je njihov moto. Pa naj gre za prodajne ali servisne storitve.
Z veseljem Vam bodo svetovali pri nakupu vozila, uredili kredit ali leasing, če bo potrebno, ocenili Vaš stari avto in ga vzeli v zakup po sistemu staro za novo. Se preden se boste odločili, da vozilo tudi kupite, ga boste lahko tudi preizkusili.
Ne mislite, da ko bo jekleni konjiček enkrat v Vaši garaži, daje delo podjetja Avto Debevc PE Trzin s tem zaključeno. Takrat šele Vam bodo izkazali pozornost. Zavedajo se, da so tudi poprodajne aktivnosti še kako pomembne, tako servisne kot prodajne. Da ne izdamo preveč, v podjetju Avto Debevc P.E. Trzin želijo biti drugačni in boljši. Mi smo to že iz-kusili, zakaj ne bi tudi Vi?
Lahko jih pokličete po telefonu na št. (01) 564 23 88 in (01) 56 42 77 ali vzpostavite stik preko telefaksa na št. (01) 564 14 73.
Vabimo vas, da nas obiščete v naši industrijski prodajalni, ki bo za vas odprta od 8.00 do 16.00 ure vsak delavnik, v OIC Trzin, Borovec 6.
Nudimo vam kompleten program blagovne znamke SEXES /jeans program, casual, mladinski, športni ter mikice.../.
Odlikujemo se s preverjenimi, zelo kakovostnimi izdelki ter z ugodnimi cenami, ki so zaradi lastne proizvodnje in industrijske prodajalne zagotovo najboljši na trgu.
Prepričani smo, da boste za odšteti denar dobili najboljše, kar se lahko dobi, in da si boste iz pestrega modnega programa za najstnike in vse ostale mlade po srcu poiskali sebi primeren kos oblačila.
Se enkrat vljudno vabljeni v industrijsko prodajalno SEXES, kjer vam bo od 25.08.2003 dalje na razpolago kolekcija jesen 2003.
Z iskrenim spoštovanjem! Kolektiv Trendy d.o.o.
CENTER ZA ZDRAVO IN KAKOVOSTNO ŽIVLJENJE
Center za zdravo in kakovostno življenje vam omogoča zdravje, lepoto, terapije in sprostitev na enem mestu, torej preobrazbo telesa in duha.
TERAPIJE ZA VSE VRSTE TEŽAV IN OBOLENJ, ZDRAVO PREHRANO, BISERNO KOPEL, MASAŽE, OBLOGE IZ GLINE PATRA AŠIČA ZA RAZSTRUPLJANJE ORGANIZMA, PREGLED S STRANI MEDICINSKE SESTRE, ZELIŠČNA IN FINSKA SAVNA Z ZELIŠČI, KRISTALNI MASAŽNI BAZEN, FANGO OBLOGE, ŠOLA ŽIVLJENJA, SAMOZDRAVLJENJA IN POZITIVNEGA MIŠLJENJA.
Pride čas, ko vsak člověk začne hrepeneti po zdravju, ljubezni in lepoti. Najprej se pri vsakem posamezniku začno različne travme, pa naj gre za osebne probleme in težave ali pa bolečine, žalost in podobne zadeve. Vse to v naše življenje ne pride slučajno, te težave nas opozarjajo, daje nastopil čas, da se obrnemo vase. Kaj to pomeni? Jaz pravim, da nič posebnega. Vsaka takšna zadeva je dobrodošla ter vredna pozornosti in »ogleda« od znotraj. V Centru za zdravo in kakovostno življenje znamo prisluhniti težavam, ki jih sami morda niti ne morete ali ne želite videti. Prav zaradi tega smo se odločili ustanoviti Center, ki vam omogoča vpogled vase in v vaše težave. Skozi proces osebne preobrazbe vas vodimo na vseh ravneh. Kaj vam Center omogoča?
Pregled dipl. medicinske sestre vam omogoča: osebni pogovor, možnost različnih meritev (krvni sladkor, holestcrol, krvni pritisk, BMI-index telesne mase - FIT INDEX - na vašo željo pa vas seveda tudi stehtamo). Glede na vaše rezultate vas lahko takoj napotimo na najprimernejšo terapijo.
Pri nas znamo prisluhniti duši in telesu, zato je pogovor z našo medicinsko sestro nekaj posebnega.
INDIVIDUALNE TERAPIJE - terapije so primerne za vsako osebo, ki ima kakršnokoii težavo - pa naj gre za odvečno težo, žalost, bolečino ali pa bolezen. Izdelali smo tudi program zdrave prehrane. S posebnimi tehnikami odkrijemo izvor težav in le tako lahko odpravimo tudi vzroke, ki vam težave povzročajo. Terapije so zelo uspešne in prinašajo trajne rezultate.
INDIVIDUALNI PROGRAM ZDRAVE PREHRANE - SVETOVANJE IN TERAPIJE PRI VSEH, KI IMATE TEŽAVE Z ODVEČNO TEŽO - tedenski obiski pri nas vam bodo izboljšali življenje in prehranjevalne navade. Brez psihičnih pritiskov in tehtnice vam predstavimo čudovit način zdravega prehranjevanja: ODPRAVLJANJE GLOBOKO SKRITIH VZORCEV, KI VAM POVZROČAJO TEŽAVE S SAMIM SF.BOJ, HRANO IN TEŽO. Zelo dobri rezultati udeležencev programa že po štirih obiskih. Potrebno je najmanj 10 obiskov.
OBLOGE IZ GLINE ZA BOLJŠE POČUTJE, RAZSTRUPLJANJE ORGANIZMA IN ODPRAVLJANJE CELULITA TER ZA VSE VRSTE BOLEČIN
Obloge iz gline so zelo priporočljive pri celotnem procesu zdravljenja. Zemlja je opevana kot najboijše zdravilo za različne organske bolezni. S posebno obděláno glino, ki jo pripravimo v našem centru, zagotovo dosežete želene rezultate. Priporočljivaje tudi pri raznih bolečinah, izvi-nih, izpahih, artritisu, menstrualnih težavah, bolečinah v križu in še bi lahko naštevali. Glina je lahko tudi čudovita kombinacija pri terapijah. Pomladi celotno kožo, uporabljamo jo tudi pri mozoljavosti in čiščenju aknaste kože.
FANGO OBLOGE - bentofan - edino in pravo vulkansko bentonitno blato za vse vrste revmatičnih obolenj odpravlja težave pri kroničnem vnetju kosti in sklepov, išiasu, lumbagu, težavah v vratu, ramenih, gležnjih, kroničnem vnetju prebavnega trakta in še bi lahko naštevali. Uporabljamo tople in mrzle fango obkladke.
PROGRAM ZA MLADE - MOTIVACIJSKI SEMINAR IN PROGRAM ZA MLADE Primeren je za vse, ki imajo kakršnekoli probleme s sprejemanjem sebe, okolice ali probleme z učenjem. Pristop do učenja jc zelo pomemben dejavnik v življenju in če ni v vaši bližini nikogar, ki bi vam pokazal, kako se učiti, kako se imeti rad in kako sprejeti okolico, v kateri živite, potem smo mi pravi naslov za vse tiste, ki želijo v svojem življenju več energije. Lahkoten pristop do šole in do dela, ki ga opravljate.
Sola življenja, samozdravljenja in pozittvnega razmišljanja
Zaradi izrednega zanimanja za boljše razumevanje življenja, smo se v našem centru odločili, da v septembru začnemo s šolo življenja. V njej sc boste naučili marsikaj zanimivega, od psiholoških vzorcev, ki povzročajo bolezni, do samozdravljenja, spoznavali boste skrivnostni svet kristalov in mineralov, naučili vas bomo zdravljenja z naravnimi elementi, zaščite sebe in prostora, v katerem živite, bioenergije, radiestezije in vsega, kar je potrebno, da svoje življenje vzamete v svoje roke. SEMINARJI BODO POTĚKALI ENKRAT MESEČNO PO VES DAN, OB NEDELJAH. ZA ŠOLO ŽIVLJENJA SE JE POTREBNO PRF.DHODNO PRIJAVITI. IZOBRAŽEVANJE TRA JA 4 MESECE. Seminarje bosta vodila Drago in Jelka Zorman.
SPROSTITVENI PROGRAM - MASAŽE, ZELIŠČNA IN FINSKA SAVNA, BISERNA KOPEL 1ER BAZEN S KRISTALI, Kl POSKRBIJO, DA SE NAŠE TELO, DUŠA IN DUH KONČNO POČUTIJO DOBRO V NAŠEM TELESU
Poskrbeli smo tudi, da boste v našem centru lahko poskusili sprostitveni program, to je pestro izbiro vseh vrst masaž - refleksna masaža stopal in dlani, aromaterapija, masaža za celo telo z dodatkom manualne terapije, sprostitvena masaža, športna masaža. Tudi naši maserji znajo prisluhniti duši in telesu, zato vam bo njihova masaža prav gotovo pomagala k boljšemu počutju in sprostitvi.
Poskrbeli smo, da se boste v našem Centru dobro počutili. Slednjemu prav gotovo pomaga tudi glasba in čaj.
Predstavili smo vam naš Center, kjer smo pripravljeni, da vas sprejmemo, seveda če ste vi pripravljeni na spremembe, ki jim lahko odprete vrata. Pokazali vam bomo pot in prepričani smo, da bomo skupaj uspeli. Pripravljamo tudi program za vse tiste, ki boste zaključili s terapijami. Dobivali se bomo enkrat mesečno, seveda če boste želeli, da skupaj nadaljujemo našo in vašo pot. Prav dober občutek je, ko vidiš, da nisi edini, ki ima težave. V skupini ljudi so naše težave manjše in pot lažja. Zaupajte sebi! Če sc vam karkoli v teh programih zdi zanimivo, nas pokličite.
CENTER ZA ZDRAVO IN KAKOVOSTNO ŽIVLJENJE HRASTOVEC 10 Trzin Telefon: 01/562 18 37 GSM: 031/586 174.
CENTER ZA ZDRAVO
IH KAKOVOSTNO ŽIVUENJE
Ker v uredništvu Odseva ne vemo /a vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, ki pripravljajo kako zanimivo prireditev, da nas o lem obvesiijo. Vročo síran ureja Tanja Prclovšek, zato se s svojimi podatki obraćajte nanjo (tel.št. 564 18 73). Pokličite Tanjo in za vašo prireditev bodo i/.vcdeli vsi Trzinci!
27. - 28.9. 1 10.
TD Trzin Občina Trzin
4.10. 7.00 PD Onger Trzin 4. 10. 10.00 TD Trzin 4. 10. 13.00 TD Trzin 6.-11.10. DPM Trzin 7.10. 17.30 TD Trzin 11.10. DPM Trzin in MO
PD Onger Trzin 18. 10. 10.00 TD Trzin 25. 10. 10.00 TD Trzin
Predstavitev na Mihaelovem sejmu v Mengšu
Odvoz kosovnih odpadkov in zbiranje ter odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev (glej str. 9)
Izlet na Mavrinc
Tržnica pred Vinotočem Uršič (pridelki iz vrtov in njiv in dobrote trzinskih gospodinj) "Pozdravimo jesen zjabolki" (pred okrepčcvalnico Barca na Ljubljanski cesti) Dejavnosti ob tednu otroka (rolanje, nogomet, poslikava keramike, planinski izlet) Rezbarska delavnica (glej str. 33) Slivnica ( 1114 m)
Tržnica pred Vinotočem Uršič (pridelki iz vrtov in njiv in dobrote trzinskih gospodinj) Tržnica pred Vinotočem Uršič (pridelki iz vrtov in njiv in dobrote trzinskih gospodinj)
NAPOVEDUJEMO:
8. 11. 10.00 TD Trzin	Tržnica pred Vinotočem Uršič (pridelki iz vrtov in njiv in dobrote trzinskih gospodinj)
18. 12. 18.00 PD Onger Trzin	XX. redni volilni občni zbor in novoletno srečanje članov društva november MO PD Onger Trzin Plešivec (Košuta)
decembcr MO PD Onger Trzin	Kranjska reber december MO PD Onger Trzin Izlet v neznano
Obvestila:
>	Planinsko društvo Onger Trzin - Mladinski odsek (Planinski krotek za osnovnošolce (razrednu stopnja) vsako sredo od 16.00 do / 7.00 (učilnica - likovni pouk), srečanja za dijake in studente vsak drugi četrtek v mesecu od 20. do 22. ure v društveni hišici). Ostali razpored si lahko ogledate na str..
>	Pohodi članov Dl! Zerjavčki se bodo v septembru ob četrtkih začenjali ob 8. uri izpred trgovine Mercator v Mlakah
>	Ponedeljkova srečanja bomo od 29. septembra imeli v klubskih prostorih (stara šola) kot običajno, to je ob 16. uri
ZAHVALA
Nenailoma in mnogo prczgodaj nas je zapustil naš dragi mož. Oči, sin, brat, zet, stric
BOŠTJAN MOĆNIK
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem suradnikom, prijateljem, sosedoin in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter nam izrazili pisna in usina sožalja. Prisrćna hvala vsein za velikodušno finančno pomoč ter darovano cvetje in sveće.
Njegovi: žena Sonja, hčerki Špela in Anja, sin Denis
QORíNC s.p., Liparjeva 16, 1234 Mengeš, GSM: 041 644 - 121
Popravila: - TV sprejemnikov
-	PC monitorjev,
-	oudio noprov.
Montaža klasičnih in SAT antén ter avtoakustike

dean beat d.o.o. Pod gozdom 17, 1236 TRZIN
ttl/fax: 01 / 564 46 73 , gsm: 070/ 630 - 671 e-mail: samo.music@siol.net
ČISTILNI SERVIS!
STANOVANJA, HIŠE ALI POSLOVNI PROSTORI !
•	ČIŠČENJE STEKLA •TALNIH OBLOG
•	OBLAZINJENEGA POHIŠTVA ( SEOEŽNE GARNITURE, STOLIJOGIJI .) ' GLOBINSKO ČIŠČENJE NOTRANJOSTI OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL
•	STROJNO ČIŠČENJE, IMPREGNACIJA IN KRISTALIZACIJA MARMORJA
•	STROJNO ČIŠČENJE IN IMPREGNACIJA VINASA, PARKETA..
IZDELAVA IN MONTAŽA SENČIL!
•	LAM. ZAVES IN ŽALUZIJ
•	ROLOJEV
•	ZATEMNITVENE TERMOREFLEKTIVNE IN PROTIVLOMNE FOLIJE
SLIKOPLESKARSKE STORITVE!
Qsahne)
Testenova 69. 1234 Mengeš Tel.: 723-02-70, fax 723-02-75 GSM 040/730-275 e-mail: elshop@sion.net http: //www.elshop-sp.si
ÂVT0MATSKA VRATA
z daljinskim odpiranjem
SERVIS PRODAJA IN MONTAŽA
Dnawfopd
Strážná in industrijska vrata, nakladalne ploščadi
Slaščičarna Oger
^■^TOtojn'HVl e n g eSk a r 2ffí
.^BjHl^*- -
Nudimo VBm veliko izbiro poromih in otřSških lorJ.po lujih kalologih, doinačo polito, rotno izdelone domate piškote in ostofe slastite.
Slalno na lalogi: lotlo za DIABETIKE!	~
VAŠA POSEBNA ŽELJA: Vi prinesele sliko, mi po njej naredimo lorlol Tel.: 564 20 50, odprlo vsak don od 7. do 21. ure.
naln
Trgovina NAOMI
Kidričeva 12, Trzin Tel.: 01 564-17-04
Nasproti mesarije Arvaj oz. pri pizzeriji Da Mattia
V trgovini z modno konfekcijo NAOMI že dalj časa tudi kemično čistimi perilo, likamo in popravljamo tekstilne izdelke	■■
Delovni čas 12 -19	^ .
Ob sobotah 09 -13	^USluga
Obiščite nas!
ptdmai
T k
a n i n e
Trgovsko in proizvodno podjetje d.o.o, Trzin IOC Trzin, Brezovce 8,1236 Trzin, Slovenija
V lastni maloprodaji, do 30.10.2003, ponuja vse tkanine po znižanih cenah:
•	Rebrasti elastični in neelastični žamet (velika izbira), enobarven in tiskan termovelur, bombažna pletiva po 10 % niûji ceni
•	Vrhunsko blago za plašče in umetna krzna po 30 % nižji ceni
•	Vse ostale tkanine po 50 % nižji ceni.
Ponujamo še pestro izbiro konfekcije blagovne
znamke Falcon po ugodni ceni
Odprto od 8.00 do 19.00
Ob sobotah od 8.00 do 13.00
Vabi vas MARKA, d.o.o., OIC trzin, Brezovce 8 (za piramido):