143 Naši dopisi. Iz Gradca 1. maja. — Tukaj na svetlo dajani „De-želni zakonik in ukaznik za Vojvodino Stajarsko" bil je že pod mnogimi zdaj boljimi zdaj manj dobrimi vred-niki. Sedanji vrednik meni, da je kaj nenavadno modrega iztaknil ter piše vvodno vzakonilo deželnih postav tako: „Privolivši deželni zbor Mojega vojvodstva Sta-jarskega zaukazujem tako." Ako bi se dalo tako, bil bi že kdo drug tudi tako pisal, ali ne ide. Moglo bi se reči: Privoli vsi v sklepe deželnega zbora ukazujem; ali tukaj privoljuje zbor, cesar pa ukazuje, ter po takem besede: Privoiivši deželni zbor vise popolnoma v zraku, ne bivajoč v nikaki organski zvezi s koncem stavka. V Gorici 3. maja. — Take zmage je niso še imeli naši liberalci, kakor letos. V 3. razredu so se borili s katol.-konservativno stranko in premagali jo z 42—46 glasovi. Ali to ni še taka reč, saj 3. razred je bil njihova domena od nekdaj, samo zadnji 2 leti ne. Nezaslišano je pa, kar se je včeraj zgodilo. Mislite si vso dr. Pajerjevo umetnost in zgovornost in veljavo, in za njo ves vladni, policijski in Ritterjev aparat; mislite si, da ni še nikoli pri nas, tudi v najboljših Pavetti-evih časih ne, katera druga moč tega ogromnega aparata predrla; mislite si, da vsaj eden skrajno - liberalnih („Isonzo"-vih) kandidatov je sam živi „satan" Pajerjev & Comp. v— in vedeli boste ceniti včerajšnjo „Isonzo"-vo zmago! Slo je za življenje ali smrt omenjenima strankama , med voditeljema njenima, dr. Deperis-jom in dr. Pajer-jem. Dr. P. je doživel svoj Sedan. Se tisti večer pred volitvijo je razposlal P. nek manifest, v katerem pravi, da „danes se je podal dr. Deperis k g. baronu mons. Codelli-u (proštu), da bi sklenil zvezo s klerikalci proti njemu in njegovi stranki**; da skrajni liberalci so mu zato tako nasprotni, „ker je (on P.) 1. 1867 glasoval za vpokojenje magistratnega tajnika Fa-vetti-a in je še zmirom proti temu, da bi se F. v staro službo nazaj postavil." Ali tudi to ni razrušilo kompaktne „Isonzo"-ve falange in ni — kakor se kaže — tudi med zmernišimi elementi pridobilo Pajerju privržencev. Kako to , ne vem; znabiti so bili kandidatje njegovi preobskurni ali so se zdeli mnogim premalo sposobni. Tudi to je bilo Pajercem na škodo, da so bili njegovi, oziroma, vladini agitatorji prisiljeni, obra^ 144 čati se do tistih, katere je bil P. v svoji volilski skupščini 25. aprila precej neuljudno od sebe brcnil. Ce ga je ,,klerikalcev" sram, čemu pa potle za njihove glasove berači? (In kdo je beračil!!) Klerikalci, to je, kolovodje katol. društva „Circolo cattolico" so poskusili porazumek (kompromis) s skrajnimi liberalci, da bi Pajer ja v kozji rog vgnali, toda zastonj. Na to so postavili klerikalci pod roko svoje kandidate, spoštovane veljake, ali agitovali niso zanje skor nie. Tem bolj so agitovali ,,Isonzo"-vci; in da niso zbirčni v sredstvih, misli si lahko vsak, tudi ko ne bi se sploh o tem govorilo in ko ne bi Časniki tega povdarjali. Bodi, kakor koli, — zmaga je njihova, in je (v sedanjih oko-linostih, in glede na precedencije) tudi menda klerikalcem nekako zaželena. Volilcev se je udeležilo letos v 3. razredu 384. Izvoljenci so: Dr. Maurovich, dr. Ver-zegnassi in J. Covacig z 248 — 244 glasovi. V 2. razredu glasovalcev 324; izvoljenci: Rudolf grof Attems, dr. Deperis , Jos. Culot (profesor gimn. *) se 183 — 168 glasovi. — Zadnja volitev (1. razred) bo v torek. — Naš dež. šolski svet ostane toraj tak, kakoršen je po prenaredbi vpeljani 1. februarija t. 1. — Dne 29. aprila je g. minister Strernajer odgovoril dotični grof Coronini evi interpelaciji; sklicuje se na državno postavo od 6, aprila 1872, vsled katere gre ministru pravica določiti deželnim nadzornikom sedež in obseg njihovemu delovanju. Neresnično je toraj bilo, kar je trdil nek dopis iz Trsta v „N. fr. Presse", da pride pisarnica deželnega šolskega sveta nazaj v Gorico (oziroma v Poreč). — SI. deželni odbor je v seji 17. dne t. m. imenoval^ gosp. Fr. Kuralta, ki je bil dosedaj oskrbnik na Stajarskem, za adjunkta na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole. Gosp. Kuralt je dovršil kmetijske študije na gospodarski akademiji v Og. Altenburgu. Iz TfSta 4. maja. **) (Vreme; nov način poidčnih razglasov; požiganje mrtvih; o procesiji sv. Resnjega telesa ; narodni poslanci v mestnem zboru.) Ze osem dni imamo prav neprijetno vreme; mrzla burja je pihala tri dni in naredila veliko škode v okolici, posebno na sadju; že kot lešnik debele armeline, mandelne in hruške je otresla na tla, odkrehnila veje in zlasti po nogradih je omajala in polomila trte, da bo škoda še za drugo leto. Naši mestni očetje so, posnemaje Dunajske, sklenili, da se odslej naznanila, ki so se do zdaj prile-povala na vogle mestnih hiš, tako da so bile nekatere vse pisane, ne bodo več nabijala po cestnih voglih, marveč se napravili stebri nalašč za taka naznanila; toda tisti, kdor bo na stebre kaj prilepil, bo moral plačati od prostora, katerega njegov razglas na stebru pokrije. Take stebre vzamejo najemniki v najem in plačujejo mestu določeni znesek. Toraj zopet nekaj no vega v Trstu! (Kon. prih.) Na Raki 2. maja. (Poslano.) Po naključbi mi je prišla 95. štev. „Narodau v roke, v katerem mi sicer dobro znani dopisovalci „Naroda", skriti v dopis „iz Bučke", gori omenjene številke, bralcem „Naroda" tako kosmate laži prodajajo, da sem prisiljen s tem poslanim" dati resnici spričevanje, ter rečem: 1. Dobro znane tri kovače laži imenujem pred slovenskim svetom toliko časa grde lažnike in ostudne obrekovalce, dokler po ravno tej poti ne prekli-čejo svoje nesramne laži, da je neki Ban 20 gld. nabral za me za peto mašo o priliki procesije na Studencu. *) Razen g. Culot-a so vsi izvoljenci že bili v stara-šinstvu. Pis. **) X. m. 2. Podarujem tistemu, ki mi dokaže, da je čez 6 gold. 18 kr. bilo v ta namen (procesijo) darovanih , 300 gold. — In narekovaica omenjenega dopisa „iz Bučke" si upata v svoji nesramnosti še vprašati učenika, Jerneja Pirnata, katerega sta najela, da jima je omenjeni lažnjivi dopis skoval — ker sama ne umeta — kakošna da je bila tista peta maša za 2 gold., ko je vendar moral učenik sam vedeti, da je on od teh 6 gld. 18 kr. polovico, to je 3 gold. prejel. Ostanek se je razdelil med cerkovnike in ministrante tako, daje meni, fajmoštru, ostalo za tisto razupito mašo na Studencu, iy2 ure od Rake oddaljenem, celih 98 kraje. 3. Je ljudstvo hotelo procesijo za odvrnenje kužne bolezni, in zato me tudi naprosilo, da se je vistinila. Anton Tavčar, župnik. Dodatek. Kakošne dopisovalce ima „Narod", razvidi se iz tega, da je sosebno eden izmed njih, sla-boznani pl. Pilpah , stotnik v pokoju, očiten zasmeho-valec in zasramovalec sv. zakramentov, kajti očitno je rekel v neki krčmi — priče so znane — ko se je ravno nesla sv. popotnica kozavemu dekletu: Glejte, glejte, zdaj imajo ,,farji" svoj ;,teater"! Temu človeku je tedaj cerkvena tolažba, katera se je dajala in se daje mnogo-brojnim okuženim faranom „teater", in toliki mrliči so mu „vesela" tragedija! Ni tedaj čuda, da že veliko ljudi ugiblje, kako bi se na lep način ta „mladoslo-vensko omikani" zasmehovalec vere pl. Pilpah, enkrat za vselej z Rake spravil. Iz Kamniške okolice 3. maja. — Kako sem ter tje nekateri samopridneži najboljša namena spodkopavajo, to se kaže prav jasno pri nas. Gospodar Anton P en g a v, posestnik na P sati, je namreč dobil 1. 1872 žebca iz državne podpore kupljenega, za zboljšanje konjskega plemena. Al pri nas ljudstvo vsako novo reč po strani gleda, zavoljo tega tudi do tega žebca ni bilo pravega zaupanja, dasiravno se je pokazalo, da so od njega prihajajoča žebeta močne postave, širokih prs in živa ko srne. Zebetom od domačih žebcev pa vsega tega manjka. To nezaupnost ljudi podpihujejo še nekateri lastniki domačih žebcev in sicer iz nevošljivosti in samoprid-nosti. Med temi je neki Anton Buri ca, kateri je spustil svojega žebca od začetka sušca do konca junija lanskega leta na 120 kobil; primerilo se je, da ga je spuščal cel6 po 6 do 9krat na dan! Nasledek take neumnosti je, da so taka žebeta slabe pokveke, kobile pogostoma izvržejo in tako se dela posamesnim posest-nikom in vsi deželi škoda, ker na ta način ne bomo prišli s konjerejstvom nikdar na boljšo stopinjo. Cesarske, t. j. iz državne podpore nakupljene žebce pridno obrekujejo, da postanejo po njih kobile jalove itd.; zavoljo tega se jih ljudje boje. — Razen že omenjenega posestnika A. Pengava sta cesarska žebca še na Imo-vici in pri g. J. Vodniku v Dolu, a tudi tema se stavijo enake zapreke. „Za bokal vina, celo zastonj ti spustim svojega žebca na kobilo, samo da tje (k cesarskemu žebcu) ne greš! Saj bo nazadnje moral popustiti žebca, če ne bo imel ga za kaj rabiti." Tako govore posestniki domačih žebcev in slepe kmete, da se dajo pregovoriti, ne misleči, da v svojo lastno škodo! Dokler bodo imeli posamesni posestniki dovoljene jim domaČe žebce, ne bo s cesarskimi nič, to je misel vseh treh omenjenih posestnikov cesarskih žebcev. Žalostno, zel6 žalostno je na vsak način, da kmetje ne spoznajo, da taki ljudje govore le za lastno mavho, da jim pa za blagor kmetov nič ni mar. Ne dajte se toraj slepiti, da pridete vendar enkrat do boljšega konjskega plemena, kakor ga imate zdaj! 145 Iz Bleda 5. maja. — Že toliko let se vlečejo razprave zavolj naših gozdov, pa zmiraj še ne vidimo konca, da bi enkrat kmet dobil, kar mu gre in se obrt-nijski družbi postavile meje, katerih bi se po razsodbah morala držati. — Cenitev hišnih potreb se je izdelavala to zimo, pa videti je, da bi zastopniki Blejske grajščine še to pičlo odmerjeno odškodovanje kmetom radi s tem znižali, da jim ponujajo malenkosti v denarjih. In res je bilo slišati, da se je te dni nek Zagoričan dal od-škodovati z bornimi 260 gold. Kako s tem misli shajati, noben pameten gospodar ne previdi; če kapital naloži, dobi na leto 13 gld. obresti in zato si k večemu na leto 2 sežnja drv kupi; kje bo dobil še drugo potrebno kurjavo, kje les za tesarska dela, za ograjo, za stogove, za hleva in svisli po rotih, kje steljo! To naj si sam prerajta. — Mislim, da za tako odškodovanje, po katerem mora vsaka kmetija v nič priti, ne bo grajščina mogla nobenega gospodarja več pregovoriti. — Gozdarski Čuvaji, med njimi posebno nek Bezlaj, kmete sicer na vse strani strašijo in pritiskajo , pa mi ne bomo tako strašljivi, kakor se nasprotnikom morebiti dozdeva; postavno se bomo še branili, ker upamo, da pravica še velja. Drugo pot vam poročam kaj o naših pašah. Jaka. Iz Ljubljane. (Iz^ seje deželnega odbora 1. maja.) Rokopis profesorja S. Zepiča „Latinske vaje za 1. in 2. razred gimnazijski" z dotičnimi latinsko slovenskimi in slovensko latinskimi slovarji se sprejme v deželno založbo. — V zadevi naprave deželne zavarovalnice l za poslopja in premakljivo blago zoper škodo ognja se bode deželnemu zboru vsled dotičnega sklepa od 21. oktobra leta 1869. poročalo, da deželni odbor ne more priporočati niti vzajemne niti prisilne deželne zavarovalnice. — Dopis deželne vlade, da je od deželnega zbora Kranjskega v seji 5. januarija 1. 1874 sklenjena postava o napravi novih zemljiških knjig zadobila cesarjevo potrjenje, vzel se je na znanje. — Ministerstvo kmetijstva je pritrdilo predlogu deželne komisije za konjerejo, da se žebec „Highland" po imenu Pincgavskega rodu izroči gospodarju Antonu Torkarju na Bistrici za pleme ondašnje okolice. — (Gospod dekan J. Grabrijan), kateri je, kakor smo naznanili v zadnjem listu, dobil iz Ljubljane kraseu „album", je poslal ?)Sloveneu" sledečo zahvalo, katero tudi mi priobčimo. ^Nenavadno me dolžnost veže, te, dragi „Slovenec", prositi, da te za sledeče porabiti smem. Imel sem sicer do zdaj še zmiraj lepo številce svojih zvestih, kateri so se mene memo drugih prilik posebno o mojem letnem godu blagosrčco spominjali; a kar se mi je o mojem 741etnem godu zgodilo , to bi se mi še sanjati ne bilo moglo, in še celo letos ne, ker je bilo „mladoslovenski" omiki posebno dopadlo, me z blatom tako ometavati, da se je cel6 poštenjakom morala misel in vprašanje vrivati. Kdo ve, kako je res? — Letos namreč mi dohajajo nenavadni voščilni dopisi od več krajev in sicer od Gorice do Novega mesta, dojde mi celo iz b le Ljubljane dragokrasen .,album", podpisan in s fotografijami okinčan od možakov, med katerimi se nahajajo prvi voditelji našega naroda in zanesljivi zagovorniki slovenskega prava, od možakov, kateri se tudi v krogih pravoznanstva, učenjaštva , in-dustrijalnega gibanja itd. kakor prvaki in voditelji odlikujejo, izmed katerih nekatere še dobro poznati Časti nimam. In teh premilih mi voščilcev, mislim, da ni prignala ne prisilna službenost, ne kaka prikupljivost, nego, zanesem se, da mi staremu revežu svoje odkrito priznanje k mojemu dozdanjemu zajedauemu delovanju blagosrčno pokažejo. Da me dolžnost trdo veže , za take mi predrage poklone se na vse strani srčno zahvaliti, je očividno; a na Vašo blagodušnost se zanesem, da ne bodete zamerili, da Vam najmanj 30 do 40 odpisov ne odvrnem: prejmite tedaj tukaj mojo v resnici srčno zahvalo za Vaše mi nepozabljivo sočutje. Kar Vam nazaj voščiti morem, je: da večni Bog naj Vam d& z mano vred pravo vselej prav spoznati, pravega se posebno v sedanji upirnosti in zapeljivosti varno in nepremakljivo držati in po tem ravnati. Po tem več ali manj trnjevem potu nam prava sreča ne izostane, katere si želimo. Bože daj ! V Vipavi 28. aprila 1874. J. Grabrijan. — (Gosp. fajmoster Jarc iz Dola) je pri državni sodniji na Dunaji 30. aprila dobil pravdo zoper vred-nika Ljubljanskega ,,Tagblatta" ter je oproščen vseh stroškov. Dokler pravica iz Avstrije še ni izginila, imamo še zmirom trdno upanje, da se bo vse zopet na bolje obrnilo. / — (Katoliško-rokodelska družba) je imela 26. aprila svojo l9letno skupščino. Po poročilu ravnatelja družbe ni bilo — oziroma na število družbenikov — nikoli Še tako živega gibanja v družbi, se ni še nikoli pri popolnoma neskaljeni edinosti tako lepo in sem ter tje gin-ljivo razodevala družbenikov vneta ljubezen do družbe, kakor preteklo leto, v katerem je pristopilo k družbi 23 pomočnikov, med katerimi je 6 Nemcev; izstopilo jih je 5, trem se je slov6 dalo, 18 pa jih je odpotovalo: pri vsem tem šteje družba zdaj 35 pomočnikov in 10 Častnih udov. 34 popotnih pomočnikov vnaojih družeb je dobilo v podporo za prenočišče 9 gold. 28 kr. Bla-gajnica v podporo bolnim, ki se je pred dvema letoma ustanovila, ima i 75 gld. gotovega denarja, in obligacijo od 50 gold. po odštetih 27 gold., ki so se dali 5 udom za čas kratke bolezni. Razun uljudnih gosp. Gnjezde in Flisa , ki sta podučevala v zemljepisji in fiziki, je družbenike v petji vadil pripravnik gosp. Hlavka, v pisanji in v opravilskih spisih pa izvrstni večletni družbenik bukvovez Bonač. — Zgubila je družba v preteklem letu po nemili smrti dva jej vseskozi od njenega začetka z gorečo vnemo udana podpornika, trgovca g. Holcerja in svojega neutrudljivo skozi 17 let skrbnega blagajnika g. Sventnarja, kateremu je družba popolnoma zasluženo hvaležno ljubezen skazala s tem, da ga je kolikor mogoče častno spremila k zadnjemu počitku na pokopališče. Namesto njega je s hvale vredno pripravnostjo prevzel blagajniško opravilo g. Gerber, ki je tudi že v skupščini poročal o stanju družbene biagajnice. Letni stroški so se poplačali z letnimi doneski dobrotnikov in z obresti stalne istine ali zaloge, in ostalo je še za prihodnje leto 59 gold. 60 kr.; družbena istina pa ima 867 gold. naloženih pri obrtniškem društvu za denarno pomoč, in 450 gold. v obligacijah. Gledč družbice rokodelskih učencev je konečno še g. ravnatelj poročal o vspešnem napredku tega pred dvema letoma v družbena tla zasajenega drevesca. Bilo je pozimi sem ter tje toliko fantov zbranih, da niso imeli vsi prostora v sobi, v kateri sta jih pred pevskimi vajami v zgodovini in v krščanskem nauku podučevala gospoda Flis in Gros. Kako globoko sega fantom v srce ljubezen, ki se jim skazuje, so kaj ginljivo peka-zali o priliki, ko je bil gosp. Gros pred svojim odhodom v Ameriko — žaiibog — zadnjikrat med njimi. Sprejetih je bilo 45, izstopilo jih je 19, eden je bil izključen, izmed 5, ki so postali pomočniki, so 4 pristopili k družbi pomočnikov; zdaj jih je še skupaj 71. Vložili so s svojimi dvojačami preteklo leto čez oO gold. Stroški za svečavo in kurjavo, za pevske vaje, za knjige in druge potrebščine v znesku 70 gold. 22 kr. so se s površnim ostankom 17 gold. 44 kr. poravnali z doneski blagih dobrotnikov in dobrotnic, med katerimi 146 se v prvi vrsti odlikujete za fante neutrudljivo skrbni gospe Solmajerjeva in Murnikova, katerima kakor tudi vsim družbenim podpornikom, ravnatelj družbe konečno prav živo in srčno zahvalo izreka. — (Vabilo v mesečni shod političnega društva »Slovenije") j ki bode v četrtek 7. maja ob 7. uri zvečer v čitalnični dvorani. Obravnave: 1. O sedanjih razprodajah po popotnih trgovcih glede" na škodljivost za domačo trgovino. 2. Politični pregled. Odbor. — (Somenj o „Trjacihu) se je v ponedeljek jako slabo pričel; ljudi je bilo sicer še nekaj, kupca pa malo, debelo živino so pokupili tujci, pa drago. Konj je bilo veliko, pa ne lepih; cena jim visoka. — (Slovensko gledišče) je bilo v nedeljo 3. t. m. na korist g. K o cel j a jako polno, beneficijant pa se z igranjem ni nič kaj obnesel; dobil "je tri vence, g. Schmidt pa enega, katerega je pa ta večer tudi zaslužil za svoje izvrstno igranje. Tudi gospodičina Pod-krajšekova je vrlo izpeljala svojo težko nalogo. Gospod Kocelj je drugo jutro nagloma odpotoval; kam? nam ne pove nobena pratika. Ali je pač tudi svoje tri vence sabo vzel? — (Pobirki iz Časnikov.) Dr. Zarnik se je na odgovor, katerega mu je dal g. Alčšovec v zadnjem listu „Novic", tako pohlevno in plitvo oglasil v zarodu", kakor da bi prosil odpuščenja. Med drugimi pravi, da mu g. Alešovec ni dosti „anstandiger Mensch", da bi njemu odgovarjal. Tako reče lahko vsak, ne le človek dr. Zarnikove „omike" (kali?;, a to ne veljd nič. Če mu je bil g. Alešovec takrat dosti „anstandiger Mensch" , ko ga je tako grdo napadel v „Narodu", da je bilo še njegove (namreč Zarnikove) prijatelje sram, zakaj se mu potem več ne zdi „anstandig", ko mu je tako jedrnato odgovoril, da se je Zarniku vse smejalo ? Naj bi ga bil mar prej pri mira pustil, potem bi si bil lahko prihranil sramoto. — „Politik" v enem zadnjih listov „mladoslovence" zopet dobro ošteje, očitaje jim to, kar njihovi zastopniki na Dunaji počn6. In beseda „Politike" več velja kakor beseda lističa „Nation", ki živi od vladne krme in s Čegar hvalo se „Narod" tako rad pobaha.