Važnosf fr^Otfski-i po^ci- janj za nase ^ospoda^sko Pred vofno se mi Slcvenci nisino brLgali toliko za tf govska pr>ojijLnja s tuj/mi dižavami, ker smo živeli v 6 kvirju velikih in stoletnih odnošajev. Vulovanje -valute«, i nj&ne posledice za našo gospodarsko življeaje nam j< bilo neznano. Vso rm: č s>mo osredotučili n i narodno vpi' šanja in zase-dbo kakcga cksekutarskegi mesta po našetiv človeku, smo beležili že kot uspeh raše politike. Po pre*, obratu pa se je te pcložaj Jemeljiio izpremeni'1. Nem§W in nemškutarski okrajni glavarji in sodniki, ža-ndarjj i* eksekuitorjj so sictr izginiLij zatic pa so začela gospodarsit« ^raSanja trfaati na naža vrata s svojo kruto ro*ko. Na8 ce**lotni gospodarski položaj je 6teb: živina nima dobene pravq cene, vino se prodaja pod pridelovalnJmi stroški, irzvpz iesa hira, valuta skeče, cene skačejo in vsetrou nažemu ¦fospodarskemu življervju manjka trdna podlaga, ki om-ojfOČa kmetu račun o rentabilnosti svojega dela, uradniku in delavcu pa odvzame skrbipolno vprašanje: AE bom te mesec izhajal s svojimi prejemki? Ker primamjkuje naži agrarni državi industrijskih pri<4elkov, stmo navezanr na izvoz naše nadprodukcije na> žitu, pšeiuci, sadju, vinu, lesu itd. ,v druge sosedne držav©, <ta dobimo od njih one industrijske potrebščine, katerih. te ne izdelujemo doma, kakor n. pr. razno železnino, sukno, galairterijsko iblago, steffclo itd. Ta uvoz in izvoz si regulirajo države na podlagi medsebojnJh trgovskih pogodb. Tudi narša bodoča državna skupščina bo morala v bodočih mesecih in letih sklepati in odobriti take trgovske pogodbe, n. pr. z Avstrijo, Madžarsko, Ceško, Poljsko, Bolgarijo, Rumunijo, Groifc) itd. Ako bcdo naši poslanci varovali •aaše Jcoristi, bodo te trgovske pogodbe za nas dobičkanosne in povrnili se jbomo po svetovni vojru z-cpet k rednetmi gospodarskernu življenju in med našimi pridelki ii\ •nun blagom, -katerega moratno kupovati po trgovinah, bo nastalo pravično razmerje v cenah. Ako pa bi zmagale libeialne stranke, sCranke bank i<n velekapitala, ne bomo prišli do pravičnega ravnovesja v cer»adv ker bodo one iz lastne dobičkaželjnosti pritiskale cene industrij9kim pro¦duktom navtagor, cene kmeti]skim pridelkom pa navzdol. Kmet, obrtnik in delavec bosta prisla na foeraško paHco. Pri sedajnih volkvah dne 8. februarja gre torej tudi za •lemeljne smemice naše narodne gospodarske politike. Ia fcdor hoče dobrabif svojih otrok in naroda, ne bo ostal doma zapečjb, ampak bo oddal svoj glas pri teh voldtvafh <franki rtaroda: SJcvenski ljudsB strankM Vrgei bo krogIjico v prvo škrinjicol