Amerik Anski Slo venec
'	— i .	-    - ———t- — 
	List za slovenski narod v Ameriki m glasilo K. S. K. Jednote		— "—	—	i. i
1. šte vilka	«Joliet, Illinois lO. decembra 1909	1 četnik XIX.
V BRIDGEPORTU, 0., POLOŽAJ RESEN.
Štrajkarji po pleharnah silno ogorčeni zaradi uvažanja štrajkolomcev.
O ŠTRAJKU ŽELEZNIČARJEV.
Tovorni promet po severozapadu baje ni več zelo občuten.
Bridgeport, O., 8. dec. — Tu štrajka 2000 zaposlencev “American Sheet & Tin Plate”-kompanije in sicer v Aetna Standard - tovarni, njeni podružnici. Kakor znano, je štrajk navstal zaradi poskusa, uvesti “odprto delavnico”. In že nekaj mesecev traja štrajk. Ker so se medtem uvažali v tovarno štrajko-lomci, je prišlo že večkrat do izgredov. Posebno hudi so bili izgredi koncem zadnjega tedna, ko so bili trije kompa-nijski čuvaji in neki deček ranjeni, vsled česar je šerif Amrine napotil guvernerja Harmona, da je poslal semkaj poldrugi tisoč miličarjev. Čez kraj je bilo proglašeno obsedno stanje.
Bridgeport, O., 8. dec. — Pri pričakovanju se m poskušalo, spet pričeti z delom v Aetna Standard-tovarni. Bivši zaposlenci se ogibljejo tovarne. Doslej se kompanija še ni odločila, ali bi se uvažali novi štrajkolomci. Vse je mirno. Kakor pravijo, se odpošlje tekom dne večina vojakov domov. Kačih dve- do tristo miličarjev ostane tukaj, dokler se ne bo več bati nadaljnjih izgredov. Pod predsedstvom generala Speaksa se je vršil vojni svet. Splošno mišljenje je, da bi sledile resne meddržavne homatije, ko bi milice iz države Ohio prodrle v West Virginijo. Ker pa se je bati napada od vir-ginske strani, zato se je predlagalo, da se guvernerja držav Ohio in West Virginia sestaneta in dogovorita; Kmalu po 10. uri se je odpeljal del 4. pešpolka domov v Columbus. Ostanek se odpelje zvečer.
Pittsburg, Pa., 8. dec. — V uradu American Sheet & Tin Plate-kompani-je se je vršilo važno posvetovanje, ki se je nanašalo na štrajk v Bridgeportu. Pretehtovala sta se dva predloga: Razpustitev tovarne in prenos dobljenih naročil na druge tvornice, ali če se štrajkarji nočejo brezpogojno udati, izključno zaposlenje neunijcev v tovarni. Štrajkarji so predlagali imenovanje razsodišča, čegar člane naj bi imenoval predsednik Taft ali ohioski guverner Harmon in čegar razsodku bi se morali tako kompanija kakor štrajkarji brezpogojno pokoriti.
Pittsburg, 9. dec. — Štrajk članov zveze “Amalgamated Association of Iron, Steel & Tin Workers” proti združbi “American Sheet & Tin Plate Co.”, podružnici “United Steel”-kor-poracije, ki traja že peti mesec v državah Ohio, West Virginia in Pennsylvania, postaja polagoma čimdalje resnejši. Dogodki pričajo o razkače-nosti, ki vlada. Neka hiša, ki so v nji stanovali neunijci, je bila v kraju Stru-thers, O., pognana v zrak. Neki vojak je streljal na necega štrajkarja v Bridgeportu, O., ne da bi ga zadel. V New Castlu, Pa., so bili neunijci hudo pretepeni in oblastva v Wheelingu, W. Va., in Martin’s Ferry, O., se pripravljajo na izgrede, ki utegnejo vsak hip izbruhniti. Kompanijski uradniki se posvetujejo. V West Virginiji so bila civilna oblastva doslej še kos položaju toda v Pennsylvaniji mislijo oblastva na to, zahtevati pomoč državnih kon-stablerjev in v Ohiu so poklicane na pomoč milice. Štrajk je bil posledica razglasa kompanije, da bo vodila za-naprej svoje posle kot neunijske. Ko bi kompanija izvedla svojo namero, potem bi bila “Amalgamated Association” izključena iz kompanijskih je-klarnic. Z ozirom na ta štrajk se bo vršilo tu pod pokroviteljstvom zveze “American Federation of Labor” posvetovanje delavskih voditeljev, da se temeljito pretehta stališče U. S. Steel-korporacije nasproti organiziranemu delavstvu.
Štrajk železničarjev omejen?
St. Paul, Minil., 8. dec. — “Štrajk je zdrobljen” in “železnice so bolj v stiski nego kdaj poprej”, to sta trditvi, ki ju lahko slišiš o štrajkovnem položaju na severozapadu. Prva izhaja seveda od železniških poslovodij in druga od štrajkarskih voditeljev. Železnice pa imajo prednost, da lahko dokažejo svojo trditev. Prepričale so neko družbo trgovcev jasno in vidno, da odpošiljajo tako s kolodvorov kakor od skladišč tovorne vlake. Trgovci mislijo, da je štrajku hrbtenica zlomljena. Neki izdelovalec pianov (gla-sovirjev) je rekel, da odpošilja in prejema cele vagone nakladov. Tudi od drugod se poroča o trajnem zboljša-vanjn položaja. Nič pritožeb o pomanjkanju premoga ni dospelo.
Predsednikova poslanica.
Washington, D. C., 6. dec. — Obe zbornici 61. kongresa sta bili otvorje-ni točno opoludne. Otvoritve rednega zasedanja 61. kongresa so se udeležili mnogoštevilni obiskalci iz uradniških krogov in višje družbe v Wash-ingtonu. G. Cannon, zborniški govornik, šumno pozdravljen, je opoludne udaril s kladivom in rekel: “Zbornica zaseda. Kaplan bo govoril molitev.” Po molitvi so bila klicana imena poslancev. Navzočih je bilo 341.
Washington, 6. dec. — Zakladniški tajnik McVeagh je predložil poslanski zbornici proračun za računsko leto, ki se konča z dnem 30. junija 1911. Zahtevana skupna svota znaša $684,132,-197, ali $103,370,303 manj, nego znašajo dovolitve za tekoče računsko leto, in $123,066,493 manj, nego je znašal lanski proračun.
Washington, D. C., 7. dec. — V današnji seji kongresa je bila prečitana predsednikova poslanica. Poslanica je zadovoljila obe stranki. Demokratom ugaja posebno mesto v poslanici, ki govori o varčevanju. Predsednik se dotika vseh perečih vprašanj, a ogiblje se priporočati naredbe, ki bi utegnile izzvati odpor odličnih osebnosti njegove lastne stranke. Med drugim zahteva predsednik v soglasju z republikansko platformo omejitev izdajanja ustavnih ali zadržnih povelj.
Deneen sklicuje postavodajce.
Springfield, IH., 6. dec. — Guverner Deneen je izdal proglas, po katerem sklicuje postavodajce k posebni seji, ki se otvori dne 14. dec. Postavo-daja ima razpravljati 24 zadev, od katerih so najvažnejše: Nasvet postave glede prvotnih volitev; sprejetje postav glede gradnje globokega kanala ter razvoja vodnih sil med Lockpor-tom in mestom Utica ter izdaje bon-dov v kritje tozadevnih stroškov; izdaja postav v zaščito delavcev v premogovnikih; dovolitev denarne svote za preostale po žrtvah rudniške nesreče v Cherry 111.
Gompers in dr.
Washington, D. C., 6. dec. — Zvezno nadsodršče je ugodno reši 16 prošnjo Samuela Gompers, Franka Morrison in Johna Mitchell za dovolitev povelja za vposlatev sodnih spisov (writ of certiorari). To tej odloki se vsi uradni spisi v slučaju Bucks Stove & Range Co. proti omenjenim trem možem odkažejo nadsodišču v pregled.
Železničarjem plača zvišana.
Lansing, Mich., 7. dec. — Uradniki Michigan Central-železnice so naznanili, da je železniška družba dovolila svojim vslužbencem po vlakih zvišanje plače za 6Jž odstotka in svojim telegrafistom za približno 14 odstotkov. Takisto je preprečen preteči štrajk železniških vslužbencev. Z delavci na progi se družba še dogovarja.
Dobra vest.
Pittsburg, Pa., 3. dec. — “The Dunbar Furnace Company”, ki ima v Con-nelsvillu, Pa., kokove peči, je svojim 1000 zaposlencem naznanila, da je njihove plače zvišala za 10 odstotkov.
Šerifa hočejo nazaj.
Cairo, 111., 7. dec. — Protestni shodi so napovedani proti ravnanju guvernerja Deneena, ki noče Frank E. Davisa spet namestiti v službo šerifa. Davis je bil odstavljen po državni postavi, po kateri so ob službo šerifi, ki si puste kacega ujetnika iztrgati v svr-ho linčanja. Deneen je mislil, da Davis ni ukrenil primernih naredeb, da bi se črnca Henry Salzner in Will James občuvala linčanja.
Jako zanimivo.
New York, 7. dec. — Pred mnogimi kirurgi (ranocelniki) te dežele je razkazal rumunski profesor Joanesco učinek novega mamila zvanega ‘stovaine’. To je tekočina, ki se vbrizga v hrbtenjačo in ki povzroči popolno nečutlji-vost živcev, dočim ostane bolnik pri popolni zavesti.
Trije otroci in ena ženska so bili operirani, ko je prof. Joanesco po predpisu rabil “stovaine”. Bolniki so opazovali operacijo, ne da bi občutili najmanjšo bolečino.
Nesrečna vožnja.
Calumet, Mich., S. dec. — Blizu mesteca Osceola sta na električni zelež-nici okraja Houghton trčila skupaj posebna in redna kara, vsled česar je bil Jos. Brady usmrčen, pastor J. E. Cur-zon težko ranjen in več drugih oseb je zadobilo lažje poškodbe. Ponesrečenci so člani lože Elkov v Hancocku; vozili so se na posebni kari v Calumet da se tam udeleže neke slavnosti Elkov.
ALI JE COOK NAJVEČJI SLEPAR?
Dva Newyorčana trdita, da sta zanj ponaredila vse zapiske glede odkritja severnega tečaja.
PREISKAVA SE VRŠI TE DNI.
Vseučilišče v Kodanju ima sedaj v rokah vse njegove papirje.
Kodanj, Dansko, 8. dec. — Parnik "United States”, ki ima na krovu zapiske in opazovanja dr. Frederick A. Cooka, je dospel semkaj. Izvanredne oprezne naredbe so bile oskrbljene, da se papirji gotovo izroče vseučilišču. Bržko se je parnik vsidral, je bila na suho prenesena železna shramba, ki je vsebovala dr. Cookovo poročilo in njegove dnevnike z njegovimi prvotnimi vbeležbami. Za shrambo je korakal Walter Lonsdale, dr. Cookov tajnik, ki je čuval njeno vsebino, odkar jo je dal Cook iz svojih rok. Na pristanu so Lonsdale in dva tajna policaja naložili shrambo na avtomobil, potem stopili sami vanj in se naglo odpeljali na vseučilišče. Tu so papirje uradno izročili osebam, pooblaščenim v sprejem istih. Te so jih spravile v varnostno shrambo, kjer bodo skrbno čuvani, dokler ne bo v njihovo preiskavo in presojo imenovani odbor pripravljen začeti svoje delo. S prihodom papirjev se tudi spet začenjajo prepiri, ali je odkril severni tečaj Cook ali Peary.
New York, 8. dec. — List “New York Times” objavlja zapriseženo pripovedko dveh mož, ki izjavljata, da ju je dr. Cook najel v izdelavo astronomskih in druzih opazovanj in zapiskov da se predlože kodanjskemu vseučilišču, ki ima te dni preizkušati dr. Cookovo trditev, da je odkril severni tečaj dne 21. aprila 1908. Ta moža sta George H. Dunkle, zavarovalni posredovalec iz New Yorka, in pomorski kapitan A. W. Loose iz Brooklyna. Prisegla sta, da sta izdelala vse dr. Cookove zapiske zanj. Potem sta pa bila za plačo osleparjena. Prejeti sta imela	namreč	za svoje	delo	skupaj
$4000, a prejela sta samo $260, preden je odkrivatelj izginil. Kapitan Loose zatrjuje, da je dr. Cook strašen neved-než. Njegovi dokazi so bili baje izdelani šele po njegovem povratku. Iz maščevanja, ker jima dela ni plačal, sta ga sedaj izdala. Oba ga zasmehujeta.	In	tako	dalje.
Če	je	cela	dolga	pripovedka	teh
dveh mož resnična, potem je dr. Cook največji	ponarejalec	in	slepar	v	po-
vestnici sveta.
Položaj v Nicaragui.
Panama, 8. dec. —- Potniki, dospeli iz Nicarague, pripovedujejo, da prebivalstvo one ljudovlade ničesar ne izve, kaj se godi v njegovi deželi. Predsednik Zelaya izvršuje tako strogo cenzuro, da prebivalci zapadne Nicarague niso izvedeli, da so diploma-tične zveze med Združenimi Državami in Nicaraguo pretrgane. Generala Toledo v Greytownu oblegajo uporniki na suhem in mokrem. Vladne čete pod generalom Vasquezom so bile v zadnji bitki poražene. Predsednik Zelaya je v največji stiski.
V Ameriko.
Geneva, Švica, 7. dec. — Policija je potrdila poročilo, da so se člani tukajšnje “Črne roke” izselili tv velikem in sicer v Ameriko, kjer upajo najti bolje polje za svoje delovanje. Pokazalo se je tudi, da je na poti v Združene države 60 teh nadepolnih ptičkov, ki so bili že poprej iz Švice izgnani.
Hitro pravosodje.
Williamstcfwn, Ky., 7. dec. — V nekaj urah je bil črnec Earl Thompson zaradi nenravnega napada na gospo Maggie.Roberts obtožen, sojen in obsojen na smrt. To hitrost pravosodja je povzročila bojazen, da pride sicer do linčanja, ker je več sto moških priseglo črncu smrt.
“Kralj ledu” mora v ječo.
Washington, 6. dec. — Zvezno nad-sodišče je odbilo prošnjo bivšega “kralja ledu” in bankirja Charles W. Morse-a iz New Yorka za “writ of certiorari”. Posledica te odloke je, da ostane v veljavi razsodba, po kateri mora Morse v kaznilnico za 15 let.
Da uteče kaznilnici, ima Morse sedaj edino upanje v tem, da zvezno o-krožno sodišče v New Yorku dovoli njegovo prošnjo za novo obravnavo. Če bo prošnja odbita, bo moral Morse nastopiti svojo kazen dne 16. dec., ker poteče tega dne svojčas dovoljeni mu odlog za nastop kazni.
81,527 priseljencev v novembru.
New York, 5. dec. — Prekoatlanške parobrodarstvene družbe so napravile s prevažanjem potnikov v newyorsko luko prav masten dobiček, kajti dospelo je semkaj v prošlem mesecu 81,-527 potnikov: v prvi kajuti 7134 oseb, v drugi kajuti 14,500 in v medkrovju 59,893. Nemški parniški črti sta do-nesli nad četrtino dospelih potnikov, in ladje hamburg-ameriške linije So prepeljale s 4 parniki iz Hamburga skoro dvakrat toliko potnikov nego Cunard-parniki š 5 vožnjami iz Liverpoola.
Severonemški Lloyd stoji na čelu imenika, kajti Lloydovi parniki so do-nesli iz Bremena z 9 vožnjami 1639 potnikov v prvi kajuti, 2566 v drugi kajuti in 8179 v medkrovju, skupaj 12,-384 potnikov. Polegtega so prepeljali parniki severnonemškega Lloyda z dvema vožnjama iz luk Sredozemnega morja 1880 potnikov. Parniki hamburg-ameriške linije so donesli s 4 vožnjami iz Hamburga 496 oseb v prvi kajuti, 1505 v drugi kajuti in 6035 v medkrovju, skupaj 8036 potnikov, dočim so Cunardovi parniki odpravili na 5 vožnjah iz Liverpoola 4369 potnikov. Iz luk Sredozemnega morja so donesli parniki Plapagovi z 2 vožnjama 1229 potnikov.
Črta Austro-Amerieana je odpravila s 3 vožnjami iz Trsta in drugih luk 4363 potnikov. Holandsko - ameriška čtta s 4 vožnjami 360 potnikov v prvi kajuti, 1306 v drugi kajuti in 2340 v medkrovju, skupaj 4006 potnikov; parniki črte Red Star na 5 vožnjah 224 potnikov v prvi kajuti, 1521 v drugi kajuti in 6348 v medkrovju, skupaj 8093 potnikov; parniki rusko-ameriške črte s 3 vožnjami iz Libave 2212 potnikov. Tekmovalo je skupaj 23 prekomorskih parniških črt, kojih parniki so napravili semkaj 96 voženj.
Ta teden ima dopluti semkaj 17 pre-koatlanških parnikov, ki so prav dobro zasedeni skoro samo z medkrovnimi potniki. Iz nemških luk doplujeta samo parnika “Neckar” in “Bulgaria”. Parnik “Neckar” ima na krovu 2050 medkrovnih potnikov, parnik “Bulgaria” 1331. Parnik “Lapland” iz Antwerp^ donese 1150 medkrovnih potnikov, parnik “Stadedam” 850, parnik “ Eferlin” iz Genove in Neapolja 1093.
Strašna eksplozija plinomera.
Hamburg, Nemčija, 7. dec. — Vsled eksplozije največjega plinomera (ga-zometra) na svetu je nastal tukaj po-poludne velik požar. Usmrčenih je bilo baje 27 delavcev.
Nesreča se je pripetila na takozva-nem Grassbrooku ob reki Labi. Razpoka v novem plinomeru je povzročila eksplozijo. Odhlapevajoč plin je namreč prodrl v prekapniško poslopje, kjer se je užgal na tamošnjem ognju. Veliko število delavcev je bilo zaposlenih pri pregradnji in povečavi tvornice. Od teh je bilo 27 pri obeh plinomerih. In vsi ti so izginili v visoko proti nebu švigajočih plamenih. Požarna hramba je bila hitro na licu mesta, a ni mogla v večjem številu na pogorišče, ki se je nahajalo na ozkem zemskem stegnu. Pozno zvečer se je glasilo poročilo: 10 mrtvih, 17 pogrešanih, 40 težkoranjenih. Pogrešanci so brez dvoma mrtvi. Novi plinomer, ki je eksplodiral, ni bil dovršen; obsegal je
200,000	kubičnih metrov. Mesto Hamburg je izdalo za njegovo gradnjo 14,-000,000 marek.
Kralj kot dninar.
Stockholm, Švedi ja, 5. dec. — Kralj Gustav, ki bi rad doznal, kako misli ljudstvo, se je v soboto preoblekel kot delavec in je nekaj ur vlačil vreče s premogom z neke ladje. Ko je dokončal svojo “dnino”, se je v razgovoru izrazil, da je to bil samo začetek njegove namere, prihajati z ljudstvom v dotiko nepoznan. Slično se namerava vmešavati med vse delavske sloje, da tako spozna mišljenje delavcev.
Delavci se vozijo v šume.
Ely, Minn., 6. dec. — Včeraj je tu celdan močno snežilo ter je padlo šest palcev snega, potegnil je severni veter in nastal je občuten mraz. Parne lopate so odstranjene od skladišč, kar pomeni, da je dokončana odpoši-Ijatev rude od tukaj. V šumah bode letos dovelj dela, šumski delavci se trumoma vozijo v tukajšnje šume. P.
Naznanilo.
Springfield, 111., 7. dec. — Naznani se Slovencem in drugim, da bode imelo avstrijsko cerkveno društvo sejo na South 15. cesti dne 19. decembra popoldne ter je vsaki naprošen, da se udeleži te seje, da se vse prav in koristno uredi zaradi veselice, katero, to društvo ima imeti na Silvestrov večer, Vabijo sc tudi Slovenci v okolici in drugod, se udeležiti seje ali pa posebno veselice. Postreglo se bode z vsem najbolj ko bode mogoče. Odbor.
HUDE OBTOŽBE V CHERRY, ILL.
Družba Rdečega križa baje slabo ravna s preostalimi po žrtvah rudniške nesreče.
TRPE POMANJKANJE IN GLAD.
Posebno za slovanske vdove in sirote se skrbi po mačehovsko.
Cherry, 111., 8. dec. — Obtožbe radi slabe uprave in neopravičenosti odstrani članov krajevne pomožne komisije bodo priložene poročilu posebnega preiskovalnega odbora, ki ga je danes poslal v Cherry chicaški župan Fred A. Busse.
Po strogi preiskavi več nego dvajset pritožeb, sprejetih v Chicagi, je ta odbor, v katerem sta tudi alderman Scully in poslanec Anton Čermak, poročal, da je med preostalimi po žrtvah rudniške nesreče prevladovalo pomanjkanje in celo glad.
Jutri bo vročeno županu Busse podrobno poročilo, v katerem bo naprošen, da skliče posebno sejo chicaške-ga pomožnega odbora, ki je bil imenovan pred nekaj tedni. Ves odbor bo naprošen, da vzame vsaj del skladov nabranih v Chicagi iz rok Rdečega križa in ga izroči v roke rudarske zveze “United Mineworkers of America” za razdelitev.
Cherry, 111., 8. dec. — Način, kako se podpirajo preostali po žrtvah tukajšnje rudniške nesreče odstrani Rdečega križa, smatrajo mestni svetovalec Scully in poslanec Čermak iz Chi-cage ter poslanec McGuire iz Kewa-nee za vse graje vreden. Scully in Čermak, pripadajoča pomožnemu odboru, ki ga je imenovalo chicaško mestno svetovalstvo, sta prišla semkaj nalašč v svrho preiskave pritožeb; da se pri razdeljevanju milodarov postopa pristransko. Spoznala sta, da so pritožbe upravičene in da se ravna posebno s slovanskimi ljudmi po mačehovsko. Nadalje grajata, da se med ljudi ‘razdeljuje tako malo svežega mesa in zelenjave in da ni pri razdeljevanju sploh nobenega reda.
Chicago, 111., 8. dec. —Mreža se razteguje tesno čez uradnike St. Paul-premogovnika v Cherry, 111., po poročilih prejetih danes iz dvorane preiskovalnega odbora. Zadnji trud ko-ronerjev je bil doseči, da nastopi kot priča brat Roberta Deana, ene izmed prič o nesreči, ki jih je baje spravila neznanokam St. Paul-kompanija. Dean bo zaslišan kot priča jutri, in pričakuje se, da bo iz njegovih izpovedi sklepati, da sta njegov brat in Alexander Ro-senjack pobegnila po tajnem posvetovanju v kompanijskem uradu v državni banki.
Z izpričanjem Deanovega brata bo formalno zaslišavanje glede dokazov bržkone zaključeno in porota prevzame slučaj za odločitev. Razsodek porotnikov pa ne bo takoj očit, kajti porotniki so izrazili željo, prečitati veliki kup izpovedi, ki se je nagromadil v zadnjih osmih dneh.
Sledeče pismo, katero je danes izročil koronerju državni pravdnik okraja Bureau, g. Eckert, in ki je podpisano po tajniku Burton Hansonu, smatrajo preiskovalci za priznanje odstrani Chicago, Milwaukee & St. Paul Railway-kompanije, da je ona prava lastnica posestev St. Paul Coal-kompamje:
“Cenjeni gospod! Po časnikarskih poročilih o koronerjevi preiskavi, ki se zdaj vrši v Cherry, je več ali manj prepira o lastniku "rudnika, ki se je v njem dogodila nesreča. Vsak tak prepir je nepotreben.
“St. Paul Coal-kompanija je korporacija, ustanovljena po postavah države Illinois; ta kompanija lastuje in upravlja rudnik v Cherry. In Chicago, Milwaukee & St. Paul Railway-kompanija je korporacija, ustanovljena in obstoječa po postavah države Wisconsin. Ta lastuje in ima v svoji blagajni dejansko vse delnice od glavnice St. Paul Coal-kompanije.
“Vendar zadnja kompanija lastuje in upravlja rudnik v Cherry, ker ima ta kompanija pravico do vse posesti v tem rudniku.”
Chicago, 111., 8. dec. — Deset slučajev kršenja postave glede otroškega dela, ki so se vsi razvili iz rudniške nesreče v Cherry, je danes izročil glavni nadzornik Edgar T. Davies državnemu pravdniku okraja Bureau. Imena otrok se prikrivajo baje iz bojazni, da bi utegnili agentje St. Paul-kompanije spraviti priče v kraj.
“Da, prejel sem obvestilo o slučajih otroškega dela v Cherry,” je rekel državni pravdnik Eckert včeraj po telefonu na dolgo razdaljo iz Cherry, kjer je prisostvoval koronerjevi preiskavi. “Z veseljem prevzamem vse te slučaje, ki so očitni prestopki postave glede otroškega dela. Ukrenil sem tudi vse potrebno, da se preiščejo še nekateri drugi prestopki postave.”
PROŠNJA.
Na pOmoč sirotam in vdovam!
Grozna nesreča v premogovniku pri Cherry, 111., je zahtevala tudi 19 slovenskih žrtev. Ponesrečeni slovenski premogarji ostavljajo revne vdove ia nedolžne otroke. Ti potrebujejo sedaj nujne pomoči v denarju.
Am. Sl. poživlja za nabiranje milodarov za te slovenske tužne otroke in vdove. Vsak najmanjši prispevek bo dobrodošel in nemudoma odposlan na slavni odbor slovenske cerkve sv. Roka v La Salle, 111., ki poskrbi, da pridejo vsi milodari do zadnjega centa samo v roke slovenskih prizadetih
družin.
III. izkaz milodarov
za slovenske sirote in vdove v Cherry, Illinois:
Rt. Rev. James Trobec, St.
Cloud, Minn...................$ 10.0(3
Rev. Ferd. Požek, New Ulm,
Minn........................... 5.08'
Miss Mary Pelant, New Ulm,
Minn........................... 1 .Oil-
Rev. C. Zupan, O. S. B.,
Pueblo, Colo.................... 5.00
Jas. Škof, Pueblo, Colo........... 1.00
Frank Čeplak, Pueblo, Colo..........50
Mrs. Lena Gačnik, Pueblo,	Colo. .50
Marko Ostronich, Allegheny,
Pa.............................  5.00
Iz župnije sv. Cirila in Metoda v Lorainu, Ohio, so darovali: Rev. J. A. Stefanič, $2.00; po $1.00, Frank Durjava, Frank Tomazin, John Črne, Anton Debevc, po 50c, John Tomšič, Anton Niglič, Marija Zrimc, Frank Janežič, John Juha, Neža Lenček, Frank Skupin, Alojz Žgur, Jožef Trošt, Alojz Jelarčič, And. Mohorčič, Alojz Jelarčič, Frank Furlan, Alojz Jakše, Peter Trampuš, Joe Jelarčič, John Piškur, John Krhin, Marija Klinar, Anton Štrukel, Frank Kus, Anton Pogorelc, Anton Ule, John Lampe, John Bučar, Joe Perušek; po 25c, Anton Zrimc, Frank Pavlič, Alojz Ivnikar, Jakob Janežič, Anton Lencih st., Joe Rutar, Anton Grbec, Joe Jere, Pavel Primec, Ignac?, Ant. Virant, John Kavčič, Alojz Hlabajne, Valentin Hlabaj-ne, John Zrimc, Mihe Sto-nič, Frank Stopa, Frank Kumše, John Novak, Frank Ivec, Mike Uršič, Frank Pelko, Joe Korel, Frank Puh, Frank Svetič, Frank Kastelc, Anton Legat, John Palčič, Štefan Jug, Fr. Ažman, Fr. Kosten, John Ivančič, John Tomažič, Jakob Tomažič, Frank Tomšič, Mike Polutnik, John Svet, John Gams, Frank Ambrožič; 15c, John Rost; lOc,
Lov. Tomazin; skupaj........	29.00'
Rev. Ponikvar poslal Čisti dobiček glediške predstave faranov sv. Vida, Cleveland, O. 30.00 John Plut, Tonawanda, N. Y..	1.00
John Totter, Joliet, 111...... 1.00'
Prenos I. in II. izkaza....... 48.50
Skupaj $137.50 $100 od nabrane svote smo odposlali v torek, dne 7. t. m., na č. g. A. J. Kastigar, slovenskega župnika v La Salle, 111., za razdelitev med slovenske prizadete družine v Cherry, 111.
Upravništvo "A. S.”
Osebna čistota.
Za osebno čistoto je Severov Anti-sepsol neobhodno potreben. Rabi ga, vsak dan kot ustno izpiralo; ustni votlini podeljuje prijeten občutek, ozdrav lja obolele zobrne, ohranjuje zobovje in preganja neprijetni dih. Blagodejno deluje na vnete mrenice raznih naravnih votlin, če se rabi kot vbrizgalo ali pršilo. Cena za steklenico 25c. V lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	2
Zastrupljen.
Žalosten slučaj zastrupljenja po nekem patentiranem zdravilu se je pripetil onteden. Zdravila, izdelovana v velikem za splošno družinsko rabo v slučajih, kjer zdravniška pomoč ni neobhodno potrebna, ne smejo vsebovati niti najmanjše primesi otrovs. Tako družinsko zdravilo je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki ne vsebuje nobenega otrova, nobene kemične, nobene obvarovalne, nobene škodljive primesi. To je v resnici zdravilo, katero lahko vsakdo uživa, ne da bi se mu bilo bati, da mu bo škodovalo, kdor trpi na kakem obolenju želodca, drobja, živčevja in krvi. To vince ureja prebavo, vzpodbuja organe in jih vzdržuje delavne. Izdelano je iz j čistega rdečega vina in grenkih zelišč.
, V lekarnah. Joe Triner, 1333-1339 So. j Ashland Ave., Chicago, 111.
AlCOiiCtl. it PF&- Ctift I
ë*. W»
I uh n-i '*"*■
' pnoumon'i'. Croup* .«.»a w*»»»-....».Si? «.»•“"■'
L price so c*wt*
It
S» KF.SttKM»
258l	r* .m-**“**
©gScMA« M"*- ,0,r*
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, I1L, 8. dcc. — Zima, resnična zima je konečno zavladala, Prijetno vreme zadnjega meseca nas je skoro zazibalo v sladke sanje, da letos ne bo treba peči in kožuhov. In s prihodom meseca decembra se je toplota celo povikševala prve dni. Ampak v nedeljo dopoludne pa je pripihal oster sever, potem je opoldne jelo deževati in čez nekaj ur smo že imeli tudi prvi sneg. Toplina je padla tekom dneva od SS stopinj na 17. V ponedeljek je bilo jasno a mraz. Ko smo pa včeraj (v torek) vstali, so bila okna vsa v zimskih rožah in zunaj pa se je veter igral z gostimi snežinkami, ki so naletavale že od poldruge ure zarana in potem še do desete dopoludne. Postranski tlaki so bili polni zametov, globokih po par čevljev. Električne kare so komaj obvladovale promet po ulicah in tudi železnični vlaki, posebno zapadni, so imeli zamudo. Zavladala je zima____Neki meteorolog na Fran-
coskem trdi, da so bile najhujše zime one, katerih število se končuje s številko devet ter navaja tudi več takih zim. Zaradi tega prorokuje tudi letos jako hudo zimo. Bomo videli, če ima prav.
—	G. Josip Dunda, naš odlični rojak, ki je vslužben v neki tukajšnji banki in je tudi pooblaščenec K. S. K. J., je bil izvoljen v ponedeljkovi seji blagaj nikom jolietske podružnice slavnega katoliškega reda Kolumbovih Vitezov (Knights of Columbus), ki šteje med svojimi tukajšnjimi člani tudi nad dvaj set naših rojakov. Na izredni časti, ki doslej še ni doletela nobenega našega rojaka, g. Dundi čestitamo!
—	Pozdrav na vse rojake pošilja po razglednici, doposlani g. Ant. Nema nichu, naš sotrudnik g. Jakob Cuznar, ki je vojak v Stric Samovi službi in se nahaja sedaj v mestu Jolo na Filipinih, kamor je bil njegov polk premeščen jeseni iz mesta Seattle, Wash.
—	Delavci v tukajšnji tovarni lili nois Steel-kompanije so darovali za preostale po žrtvah rudniške nesreče v Cherry, 111., lepo svoto $1,543.45. V isto svrho se je nabralo precej denarja tudi po drugih delavnicah in po raznih cerkvah.
—	Nagloma je zbolel zadnjo sredo popoldne rojak John Longflus, dobro znani brivec na voglu Stone st. in Broadway, in v četrtek zvečer je bil odpeljan v bolnišnico sv. Jožefa, kjer je bil takoj operiran na slepem črevesu (appendicitis); upati je, da rojak kmalu okreva, ker se že dobro počuti. Njegovo brivnico pa bo za ta čas, dokler ozdravi bolnik, oskrboval dobro-znani rojak Mike Rozich, zatorej ne bo šap nič zaprt.
—	G. Alex Ross, dolgoletni foreman v tiskarni Am. Slovenca, je bil te dni hudo prizadet po nesreči, ki je dole tela njegovega 5 let starega sinčka. Ta je šel v soboto proti večeru s svojo starejšo sestrico iz stanovanja na voglu Broadway in Western avenue bližnjo lekarno po zdravil za bolno mater. Ko sta šla otroka čez cesto je pridrdral neki malomaren voznik tako naglo, da se mu fantič ni mogel ogniti in zašel je pod kolo. Povožen je bil poprek čez trebuh. Neki očividec ga je prenesel domov k materi, ki je vsled te nezgode še bolj obolela. Ka kor se nam danes poroča, je vendar upanje, da fantiček ozdravi.
—	Hrvatski Sokol v Jolietu je dobil te dni od državnega tajnika v Springfieldu dovoljenje za inkorporacijo.
--$18,000 odškodnine je zadnji petek
prisodilo porotno sodišče primorske mu Hrvatu Johnu Tijan v ponovni tožbi proti Illinois Steel-kompanij to je, $2,000 manj nego je bilo tožite lju prisojeno po prvi obravnavi slučaj pred sodnikom Hooper; tožba je bila podana za $35,000 odškodnine. Dne 10. decembra 1907 je bilo, ko je Tijan delal v oddelku zvanem “billet mill in bil tako hudo poškodovan, da je bilo njegovo ozdravljenje takorekoč čudežno. Pravda pa sedaj še ni kon čana, ker pride slučaj brez dvoma pred najvišje sodišče zaradi vprašanja o za koniti odgovornosti kompanije za de janja, ki so povzročila Tijanovo ne srečo. Kriv nesreče je bil namreč baje neki Leslie Fewtrell, ki je bil ta krat v službi malomaren in brezbrižen ter je tako povzročil, da je bil Tijan stisnjen med jeklen voz in steno ter strašno zmučkan. Ker je slučaj kompanijo zelo važen, ga namerava spraviti pred najvišje sodišče in izbo jevati do konca. Tako poroča čašo pisje. Ubogi delavec je res trpin. To je vedno razvidno pri takihle tožbah Seveda želimo Johnu Tijanu konečno in popolno zmago.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Dujmovič Mile, Klinec Karol, Kovačevič Milan, Žan Jožef.
Aurora, Minn., 29. nov. — Cenjeno uredništvo A. S.! Zadnjič se je vendar oglasil po dolgem času Vaš zastopnik in Vam povedal, da smo še živi tu na Aurori. Prav zadnji čas, v katerem se katoliški Slovenci veseliti morejo smo tudi tukaj precej dobro prazno vali. V pondeljek 26. t. m. sta skle nila zakonsko zvezo g. Matija Štrukelj doma iz Bloke in gospdč. Marija Ja
klevič iz žup. Suhor. In 24. t. m. je poročil domači g. župnik Jurija Ro-santič in Heleno Rosantič, oba rodom Hrvata.
Dne 24. t. m. se je pripetila nesreča v Meadow jami Dragotin Hrvatič-u. Ko je šel nazaj po rovu pogledat, ako je smodnik v vseh luknjah se razpočil, pihne z vso močjo smodnik iz jed-ne luknje in podere nesrečneža s tako močjo na tla, da je moral drugi dan v vsej svoji mladosti 1 zapustiti svet. Ranjci zapušča nekje pri Podlopaču na Hrvatskem sivolasega očeta, brala in dve neomoženi sestri. Pred par dnevi
se je vpisal v društvo sv. Frančiška
Hibbingu, katero ga bode tudi slo- otročičke, kadar jim Bog vzame skrb vesno pokopalo dne 30. t. m. Mladeni- ’ nega očeta. Ali človeku, dokler je zdrav či, to naj Vam bode v svarilo in ne ¡n krepak, je ta stvar postranska; a ogibajte se dobrih katoliških društev, kadar ga zadene roka nesreče, takrat posebno tistih, katera spadajo pod je pa glavna. Toraj lahko vsak parne slavno K. S. K. J., da, ako Vas zadene jen človek presodi, ali je- to potrebno nesreča, zamorete potolažiti svojce, ai; ne
Keržina, star 26 let, doma od Svete Katarine na Gorenjskem pri Ljubljani. Delal je v A. S. W. Co. in med potjo, ko se je vračal domu, ga je zadel vlak, kateri je silno hitro vozil; in zadel ga je tako močno, da je bil na mestu mrtev. Bi! je komaj leto tukaj v tej deželi. Zapustil je plakajočo ženo, poročena sta bila komaj eno leto. In ta nesrečen človek ni bil nič zavarovan ali pri kakem društvu.
Toraj rojaki Slovenci, pristopajte in zavArujte se! Ali ni žalostno slišati, ker tukaj v tej deželi je prva beseda ali vprašanje kadar se zve takšna novica bodisi iz ust Slovenca ali kakega drugorodca: “Ali je bil. človek pri kakem društvu?” Žalostna beseda ali odgovor: “Ne, pri nobenem.” Toraj ro jaki Slovenci, pristopite h K. S. K. Jednoti! Žene, prosite svoje može, ako še niso zavarovani, kako lepo oče preskrbi svojo družino, kako lepa pomoč je to za plakajočo ženo ali uboge
tukajšnji Slovenci, v kakoršnem oziru si bodi, zadaj za drugimi narodi.
Vse tarnale miš, tačga pa še na-vem!” Tako je marsikateri vskliknil iz radosti radi lepega vremena, ki smo ga imeli letošnjo jesen. Prvi sneg je zapadel sredi novembra, tudi vode so zamrznile, da se je bilo mogoče drsati po jezerih. Vsakedo je mislil, da se je vstanovila starka zima za gotovo. Toda — narbrže po nekaki pomoti od tam, kjer delajo vreme — potegnil je nekdo za spomladansko vrvico in takoj je posijalo solnce. Pričel je pihati topli vetrič od juga in starka zima se je začela zvijati, bilo ji je vroče, strašno vroče; vendar pa se je še skušala obdržati s tem, da se je ohladila čez noč. Ali postale so tudi noči tople, pričelo je deževati in s tem jo je pobrala zima, z njo pa sta jo popihala tudi led in sneg. Znova so začeli orati farmarji in pripravljati njive za spomladansko setev. Znova je zahajala živina na pašnike in ugrabila marsikateri slastni ugrizek zelenjave. Znova so se sprehajale kokoši po dvorišču in kokotale, kakor da so znesle celi svet. Obkratkem, vse se je gibalo in kazalo
hiše naupajo, kse boje, dab se kter preveč mgle nasopu ’n b’ začev vumo dže-vat. Se veš, Peter, z mgle se nardi ub-vak, kdr se zgreje, z ubVaka pa dž. Zato bse pa res vohka zgodu, dab se kter preveč mgle nabrav ’n b’ začev vumo džvat, dab nazadn še utonu. Jes sm biv majhn cajta odzunej, pa ksm vhišo stopu, mje že grmev u trbuh. Ti hvadnik ti, to pa niso uben spake! Ponoč je tok gosta tma, da čvok še mislt novide. An večer sm mogu letet h sosedu po rcnije za psa, kmje zavl vremena zbolu. Rajtov sm it, ko-ker ponavad, po pot, pa sm kmej par mnut hodu, sm že vedu, da ni vse orajt. Pot je bva premehka pa pre-ravna. Od mne h sosed je skvanca, ncoj sm jo pa nekokšn koj nagliho po ravnem mahov. Hodu sm ’n hodu, pa ubene rči nism zadev pa ne vidu. “Se pa tud ni šment, dob se jes zgubu, tle lesm znani’ sm mislu. Tma taka, dam-je nos krvaviv od tga, ksm se vano zaletov, mgva gosta kokr posirjen mlek, pod nogam vse mehko ’n sama pvana, ja, kaj mje za nardit. Začev sm na vso moč letet, komej pa sm dobr v ch pršu, kar se zaletim s tako sivo v ano
kateri so za Vas toliko žrtvovali, vsaj par dolarji, katere Vam da Jednota. Srčen pozdrav in veliko naročnikov Vam želi Vaš udani
Opazovalec.
Chisholm, Minn., 5. dec. — V nedeljo 5. decembra se je vršila v naši cerkvi sv. Jožefa volitev novega cerkvenega odbora za leto 1910. Izvoljeni so bili gospodje: Matt Matzelle, blagajnik; John Perko, tajnik; Frank First, podpredsednik; Jakob Stukel, posvetovalec in Karl Zgonc, posveto-valec. Novi odbor bo imel prvo sejo prihodnjo nedeljo 12. decembra zvečer ob pol osmih v župnišču.
Cornwall, Pa., 30. nov. — Slavno u-redništvo A. S.l Prosim, da odmerite prostorček v svojem listu in natisnete par vrstic, s katerimi menim rojakom nekoliko sporočiti iz te naše male a precej prijazne naselbine. Kakor posod drugod, se tudi pri nas časi boljšajo. Samo žalostno je to, da Slovenci premalo cenijo naš kraj. Premalo nas je rojakov tukaj, da bi kako društvo začeli. Povečini so tukaj Italijani in pravoslavni, ki jih imenujemo Ljubljančane” zato, ker so daleč od nje. Ali mi, kolikor nas je Slovencev, smo pa še precej zadovoljni, posebno zato, ker imamo precej priljubljenega gospoda Rev. L. Gladek-a. Vsak, kateri ima priložnost priti k službi božji, sliši lepo pridigo v svojem materinem jeziku in lep poduk za odrasle in otroke, tako da je č. gospod hvale vreden. Saj to se samonasebi vidi, kako ga ljubimo vsi, brez razlike na narodnost.
In naš gospod nas tudi pride večkrat ob nedeljah obiskat in na pogovor, da nam je malo kračji čas. Samo to je škoda, da nas je malo, premalo podpiramo hišo božjo. Jaz ne vem, zakaj se Slovenci ali recimo Kranjci držijo raje velikih mest nego malih, ko se zmiraj laglje živi' pri( strani, nego v mestu. Delo imamo dobro vsi Slo venci, in tudi plača je precej dobra, posebno zdaj, ko so nam jo povišali od 1. dec. Za vse bode bolje, ko se žepi malo napolnijo, kajti bili so že povsem prazni. Ne grem več doli s tem dopisom. Prosim, g. urednik, če ni kaj prav, pa vi poravnajte, ker ne bi rad, da pride v ono žrelo, ki se imenuje koš.
Zdaj pa srčen pozdrav vsem čitate-ljem tega lista, in listu pa veliko do brih naročnikov in predplačnikov, seveda malo bolj urnih kakor sem jaz.
Peter Lukanich.
Ko sem ravno to omenil, dovolite mi še par besed tukajšnjim članom društva Marije Pomagaj št. 79. K. S. K.
J.	Bratje! kot vsakemu znano, se bliža prav hitro čas glavnega letnega zborovanja in volitve, toraj vas o-pozarjam, da se udeležite te seje vsi člani tega društva. In to je dne 12. dec. Premislite dobro, kaj in kako in koga boste volili. Premislite dobro, predno bodete potrdili eno ali drugo stvar, da se ne pripeti kaka nezadovoljnost ali prepir zaradi enega ali drugega. Ne glejte na zamero ali na prijaznost, ampak volite odbor, da bode zmožen in deloval za naše društvo in našo slavno kranjsko-slovensko katoliško Jednoto.
Anton Turk, član K. S. K. J.
kakor na spomlad m edino kar nas je 1 t.rdo reč> da sm sf nezavestn povalu
Willard, Clark Co., Wis., 4. dec. — Dragi g. urednik Am. Sl.! Prosim, da priobčite ta dopis v nam priljubljeni list. Tu imamo toplo vreme uže tri tedne. Včasih pada malo dež, oblačno je pa uže celi teden. Danes orje naš sosed W. Demajer. Vsi komaj čakamo, da bi zemlja zmrznila, da pričnemo voziti in razpošiljati drva, bolce, tajze itd. Cesta je bila suha večkrat tako, da smo uže dosti drv prodali in naložili na kare. Sedaj to vreme nas je za vožnje ustavilo za mesec dan. Botra štorklja je dvakrat prinesla Slovencem tukaj punčke in fantiče. Pravijo pa, da bo v kratkem zopet prišla. Zdravi smo vsi. Stif Plave je kupil lepega mladega konja in voz za enega konja. Tu so zložni Slovenci. Največ delajo skupaj, prvo pri enem, potem pri drugem. Tako bodo nekateri to zimo vozili s konji skup, ker tu je več rojakov, ki imajo samo enega konja. Pozdravljam vse čitatelje Am. Sl. Tebi, Am. Sl., želim obilo napredka in o-stanem tvoj prijatelj
Ignac Česnik, farmar.
zadrževalo, 'da se tudi mi nismo navze li pomladanskega duha, je bila le mirno speča narava, ki se niti zmenila ni za vse obetanje in zidanje zračnih gradov, ampak počivala mirno dalje kakor delavec, ki sč po trudapolnem dnevu, svest izpolnitve svoje dolžnosti, vleže k sladkemu počitku, nemeneč se za močne luči, dokler ga ncizbudi prava luč in svitloba prihodnjega dne. In prav je bilo tako, kajti že sedaj, ko to pišem, prihaja zima jezno pihajoča in bljuje sneg, ker se menda misli maščevati nad tem, da je bila pri svojem prvem nastopu tako slabo sprejeta — Presneta muha! Vsedla se mi je ravno na nos ter me vzbudila! Ja, kar je to je, bodem pa pisal kaj druzega. Toda, stoj! vem, kaj bodem storil. Pred par dnevi sem dobil čudno pismo od nekoga. Tudi on piše o vremenu, o megli, dežju i. t. d., toda kedo da je, tega ne vem, ker se ni podpisal s popolnim imenom. Piše pa sledeče:
Lub moj Peter!
Že dog cajta t’ nism nč pisov. Predn pa začnem, te prov lpo pozraum. Zej pa vzamem plajštift v sojo desno roko n se vsedem za mizo ’n t’ dam vedt, da som jes še koj dovel zrov, samo vesev pa nism, odkar sm biv od doma zgnan pred par let. Takat so me žen-šče rzjezle ’n zaklev sem se, sm reku, da nej me tanejveč sova vzame, če bom jez kdej ktero pobarov. Raj vs žulene pečlam. No pa ud tga t’ nism mislu pisat. Veš, Peter, vreme mamo pa tle tak, dab se nabo za čdit, čeb us ldje vžabe ratal. Že več dni je kaj dž pa mgva, mgva tok gosta, das ldje s
Gilbert, Minn., 28. nov. — Cenj. u-rednik Am. Sl.! Prosim odstopite mi za par vrstic prostora v našem cenjenem listu, da tudi jaz kaj sporočim iz tega novega mesta, ki prav lepo napreduje, tako da smo lahko ponosni zaradi napredka.
Glede naše cerkve Vam je zadnjič poročal Andrejčkov Jože. Jaz dostavljam samo še toliko, da bi bilo želeti malo več sloge med nami; kajti če se ne združimo vsi tukajšnji Slovenci, ki smo pri fari v večini, utegne priti fara v last Ircem, kakor sem že slišal nekoliko od njihove strani. Zatorej rojaki, pozor in na delo! V slogi je moč.
Nadalje Vam poročam, da smo prav lepo obhajali Zahvalni dan. Nam je bil ta dan v veselje, a puranovim glavam pa v pogubo. Le žal, da je tudi eno človeško glavo tukaj na Gilbertu doletela jednaka usoda, ker se je dogodil res obžalovanja vreden, grozen prizor. Sprla sta se dva Italijana, namreč neki “boarding-boss” in eden, ki je bi! pri njem na hrani. Sprla sta se zaradi enega dolarja. Pa tako srdito sta se razkačila, da je segel eden izmed njiju po ostrem orožju, to je, po britvi in mahnil po golem vratu nasprotnikovem tako močno, da se je glava takoj na stran povesila. Res strah in groza takega prizora.
Z delom gre še precej dobro. Prihodnjič več.
H koncu pozdravljam vse rojake in rojakinje. Tebi, Am. Sl., pa obilo naročnikov in predplačnikov.
F. G., naročnik.
North Chicago, 111., 6. dec. — Slavno uredništvo Am. Slovenca! Dovolite mi malo prostora v ■ Vašem cenjenem listu, ker želim sporočiti slovenskim rojakom po širni Ameriki žalosten dogodek.
. Dne 3. t. m. je še! z dela Jernej
Brockway, Minn., 5. dec. -— Tukaj je nekaj “novih” novic, gosp. urednik, in ker ne vem, če je že kedo poročal, hočem jaz pisati nekoliko.
Pred kratkim časom se je poškodo val eden izmed dveh konjičkov naše ga čast. gosp. župnika, tako da so morali živalco vstreliti. Zlomil si je bil prednjo nogo, in ker je to pri konjih neozdravljivo, so ga bili primorani vsmrtiti. Škoda je takorekoč dvojna: prvič radi živali, drugič ker je razdrt krasni par, katerega bode sedaj težko dobiti.
Pred nekaj tedni je dospela k stari-šem na dom gospodična Mary Peterneli, hči Gregorja in Helene Peterneli. V službi je bila v St. Michaels. Minn., pri Rev. Mikšu in ostane sedaj za nekaj časa doma.
Mesto St. Stephen se je zopet pomnožilo za eno številko in šteje sedaj šestnajst hiš brez “Slamnikove kovač nice” in “Torkarjeve fabrike”. To po-množenje je povzročil naš dobroznan in velespoštovani rojak Gregor Smo ley st., ki se je pred kratkim poslovil od svoje obširne kmetije ter se podal s soprogo v “mesto”, da tam vživata zasluženi počitek. Gosp. Smoley je e den pionirjev tukaj, kakor tudi sopro ga njegova. Prišla sta sem pred ka cimi 35 leti in se nastanila sredi trdega in težkega gozda. Kakor vsaki prvak sta tudi onadva začela z mnogimi teža vami, toda, ker sta bila oba delavna in varčna, začelo jima je kmalo iti na bolje. Prirastli so otroci m pomagali pri delu na polji, kakor tudi v hiši. Se kali so gozde, prodajali drva, razširjal njive, tako da so sčasom postali mo robiti najobširnejši farmarji v naši na selbmi. Sedaj pa imata gosp. in ga. Smoley tukaj tri sinove, od katerjh ima vsak svojo obširno kmetijo, do čim so četiri hčere omožene na dobro obstoječih posestvih, nekaj pa jih je še neomoženih. Vse hčere so obdarova ne s precejšnimi dotami, poleg tega pa sta si postavila Smoley-a še lično hišo v “mestu” in jima še preostaja, da bo deta lahko živela v miru zadovoljnosti Toliko v dokaz, da si tudi na kmetiji človek opomore, ako je narejen pravega materijala in se ne ustraši dela. Gosp. in gej. Smoley častitamo in upamo, da jima bode Bog dal doži veti veliko in veselo starost tukaj med svojimi mnogimi otroci in vnuki.
Veselica (fair) v prid cerkvi, ki se je vršila na Zahvalni dan, se je prav dobro obnesla, iz česar se lahko spo zna, da so naši farani še vedno vnet za napredek fare. Le tako naprej Nikdo nam ne more očitati, da s
če po an strmine ’n sm nazadn padu od nekod. Tacajt ksm nezavestn le-žov, sm pa zočev premišlvat, kaj sem je zgodvo ’n hmav mje taprava padva
v gvavo. Veš, Peter, namest dab biv jes šu skvanca popot, sm jo pa leoj po ravnm po mgle mahov ’n to mej’ prnesu glih na sosedov rajfenk, v kte-ga sm stako sivo butu, da sms več puštabov z moj ga imena zbu ’n se zdej namorem povornž podpisate. K. sm t’ glih ud psa pisov, t’ povem še to, da je ta še tisto noč krepu; jes mišim da nejbl gvišnu zato, kni mogu več žvet. Seveda mje žov po mno, no pa kaj s vočem? Biv je pa tud fest ps. Žihr rečem, Peter, da čeb biv ta p s eno milo deleč na cirkl letov, pa bs biv v deseth mnutah udzadej narep stopu, tok je hitr teku. Zej pa vstan zrov in tud piš kej. Toj prjatu—M--na--o-J - - - z.
Tako piše ta človek. Kedo da je, to razvidite, da mi ni mogoče iz podpisa dobiti, upam pa, da, ko se megla zopet razprši, bode on svoje črke, ki si jih je izbil, zopet našel in se bode vdru-gič podpisal s popolnim imenom.
Daleč se je že zavlekel ta dopis, vendar pa še prosim, gosp. urednik, da mi dovolite voščiti vsem bralcem Amer. Slov. lepe in vesele Božične praznike v imenu vseh tukajšnjih Slovencev. Da, ker smo telesno ločeni in razkropljeni, bi bili saj v duhu zvezani s te», da skupno počastimo našega Odrešenika na ta Sveti večer.	F. B.
¡¡IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIimillllinillllllllUIHINIIHMIIti
“	m
| Božična Darila |
Izberite si božična darila v velikej § prodajalni železnine. Pri nas naj-§ dete veliko zalogo žepnih nožičev, | britev, škrrij in drugego blaga.
Imamo veliko zalogo deških vozič-1 | kov in drkalic, primerna darila.
j Barrett Hardware Co. I
113-115 N. OTTAWA ST. JOLIET
lllllllUIIIIIIBHNBte


Vsako leto se ozdravi na tisoče bolnih ljudi, ki o pravem času rabijo Severdva Družinska Zdravila.
Lekarne imajo v zalogi Severova Zdravila.
* Slabo prebavo
povzročajo zapeka, slabost in druge nerodnosti prebavnih organov in se ne sme nikdar zanemariti.
Severov želodčni grenčec
daje zdravo slast do jedi, izpodbuja izločevanje, deluje kot milo čistilo in povrača ustroju moč. Zelo priporočati slabotnim ljudem in okrevancem. Cena $1.00.
Proti kašlju.
Pokašljevanje je poskus odstrani organizma, iznebiti se kake razdraženosti v dihalih, ki jo navadno povzroči vnetje in sluz. Če želite pregnati kašelj, začnite koj uživati
Severovo Balzam
nima para za zdravljenje raznih bolesti grla, pljuč, sapnikov in drugih delav dihalnega ustroja. Kašelj se takoj prežene, izpljuvanje se pospešuje, dihanje se olajša in uteši po uživanju balzama. Ljudje, ki so ga enkrat poskusili, imajo zaupanje do njega, ki nikoli ne razočara. Cena 25c in 50c.
“Vedo Naj Vsi Ljudje”
piše gospa Katarina Kaczorowska, 605 Trombley ave., Detroit, Mich., “kako vzorno zdravilo je Severov Balzam za pljuča, ki je gotovo pomaga proti kašlju in drugim pljučnim neprilikam pri odrastlih in deci. Mi in naši sosedje ga ne moremo dovolj nahvaliti.
Vprašajte za Severov Slovenski Almanah za leto 1910.
Obistne bolesti.
se morajo zdraviti takoj in vztrajno, da se preprečijo dolgotrajne in nevarne bolezni. Pazite na svareče znake in začnite uživati
Severovo zdravilo za obisti in jetra
ki je že leta in leta priljubljeno družinsko zdravilo za nerednosti obisti, jeter in mehurja. Prepreča "nabiranje vodne kiseline, teši vnetje, odstranjuje pri tisk krvi in zabranjuje resne bolezni. Cena 50c in $1.00.
NAPRODAJ V LEKAHNAH.
ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ.
CEDAR RAPIDS

IOWA

IZ STARE DOMOVINE.
L
KRANJSKO.

—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 12. novembra 10 Slovencev, 20 Hrvatov in četvero Črnogorcev.
—	Aretovan je bil v Ljubljani dne
15.	nov. Jožef Gergovič, rojen leta 1852. v Sošici pri Jaški na Hrvaškem, ker je hotel spraviti dva izseljenca tajnim potom v Ameriko. Policija ga je prijela kot subagenta in ga izročila sodišču.
—	Železnica na vrh Triglava. Ing. Planinski in dr. Steiner sta napravila načrt za električno železnico na Triglav. Avtomobil bi vozil od Boh. Bistrice do Velega polja, od tam pa električna železnica na vrh Triglava.
—	Prvi sneg je pričel padati v Ljubljani in na Dolenjskem dne 18. nov. Zapadel je več centimetrov na debelo.
—	Turki na Slovenskem. Zadnji mesec se je mudilo v Avstriji nad 200 učenih in bogatili Turkov v svrho pro-učavanja modernih naprav. Ko so bili na Jesenicah in Koroškem, odkoder so šli potem proti Trstu, jih je baje zelo veselilo, da so z natakarji nekateri govorili lahko jugoslovanski. Eden natakar trdi celo, da je z njim govoril e-den Turk, gotovo Slovan, lepo slovenščino, da si ni misliti boljše. Ves čas, dokler se niso odpeljali v Trst, so Turki pozdravljali Slovence z živio- in na zdar-klici. Občinstvo je Turkom odgovarjalo takisto z živio-klici. Čudno, čudno! Nazadnje se bodo morali nemški nacionalci iti učit poštenosti in pravice celo k — Turkom.
—	Protidemonstracija proti Nemcem in Madžarom. Kot demonstracijo proti obisku dunajskih in budimpe-štinskih svetnikov v Sarajevem mislijo prirediti ljubljanski mestni očetje izlet v Sarajevo in Mostar, kamor pridejo tudi mestni svetovalci iz Zagreba, Prage in Lvova. — O tem se še poroča; Bosanska (t. j. mažarska) vlada je obisk prepovedala(l).
—	Šentjanžka železnica. Dne 15. novembra je minulo leto, odkar jc stekla nova šentjanžka železnica, ki dosti vozi in ima dobiček. Posestnikom pa še dosedaj niso mej odkazali in ne plačali zadnje tretjine za zemljišča.
—	Volitve v obrtno sodišče v Ljubljani so se končale dne 17. nov. Zmagali so kandidatje Slovenske Ljudske Stranke, tudi v delavski skupini.
—	Iz kranjskega deželnega odbora. Po sklepu deželnega odbora kranjskega so odpotovali deželni glavar pl. Šu-klje, dr. Lampe, ravnatelj deželnih u-radov Zamida in stavbni nadsvetnik Klinar, da prouče pri nekaterih drugih deželnih odborih uredbo uradov in razne naprave. Na Dunaju jih je sprejel deželni odbornik Sturm. Ogledali so si nižjeavstrijske deželne urade in se oglasili v raznih ministrstvih zaradi kranjskih deželnih zadev in večjih reform in akcij, ki se nameravajo na Kranjskem izvesti. Z Dunaja so od-povali v Prago. Ker leži vrhovni maršal knez Lobkovic bolan, jih je sprejel deželni odbornik grof Schoenborn. V Pragi so proučevali zlasti deželno banko in hipotečno banko, češki deželni kulturni svet, tehnične urade in zlasti deželno službo za melioracijo poljedelstva. Ogledali so si še deželno upravo v Šleziji in na Moravskem.
—	Občni zbor Orlov se je vršil v nedeljo 21. novembra v Ljubljani. Občni zbor je bil kot zaključek dvateden-skega mladeniškega tečaja in se je vršila tudi javna telovadba udeležencev. Zveza Orlov šteje skupaj 2690 odrast-lih članov in 1290 članov naraščaja. V Zvezi je združenih 94 odsekov iz Kranj ske, Goriške, Štajerske, Primorske in Koroške. Sloves o organizaciji Orlov se je razširil med Čehi, Poljaki in Fran cozi. Telovadnega orodja imajo odseki: drogov 54, bradelj 34, konj 5, koz 12, krogov 16, plezal 6, visečih drogov 4, skokov 33, palic 22, ročk 20, kijev 5.
prof. dr. Bezjak s primernim ogovo rom. Prof. Josip Wester je pa \ glavnih potezah orisal pomen Ljude vita Gaja za kulturni razvoj Slovencev. Končno seje zaključila slavnost s pevanjem himne “Liepa naša domo vina.”
—- Iz glasbenih krogov. Kot koncertni vodja odstopi g. Matej Hubad in stopi na njegovo mesto g. Talich. Tako se govori po Ljubljani. G. Hu bad ostane še nadalje v učiteljskem zboru “Glasbene Matice”.
—	4 mesečno ječo zaradi september-skih demonstracij v Ljubljani je dne 20. nov. odsedel Srečko Potnik, član pevskega društva “Ljubljana”, ki mu je ob svidenju priredilo časten spre jem.
—	V Senožečah je umrl vpokojeni
davkar Anton Kuralt v 64. letu staro sti.	,
—	V Črnem Vrhu nad Idrijo je u mrl posestnik in gostilničar g. Anton Lampe, star 32 let.
—	Na prijaznem novem draveljskem pokopališču so pokopali dne 20. nov. g. Frana Koncilja, ki je delal nepretrgoma 28 let pri tvrdki Doberlet v Ljubljani.
—	Nagloma umrl je vsled kapi g. Blaž Krištofič, laborant v c. in kr. prahami v Kamniku.
—	Umrl je v Radovljici vpokojeni davčni sluga g. Franc Prešeren.
—	Ponesrečil se je 9. nov. 61 letni posestnik Matija Šteblaj iz Iga, ko je vozil s svojima sinovoma listje iz gozda. Voz se je prevrnil in padel na Šteblaja, ki ga je ta^o poškodovalo, da je stari mož umrl tekom treh ur, ne da bi se zavedel. Zgodila se je ta nesreča ob 5. uri popoldne.
—	Umrl je 22. nov. v deželni bolnici na operaciji v 61. letu svoje starosti zasebnik, po Ljubljani splošno poznani, gospod Ignacij Bokal, svak načelnika ljubljanskega gasilnega društva g. Iv. Striclja, Pokojnik se je udeležil bosenske okupacije.
—	Po prepiru z ženo smrt. Franc Jenko, po domače Šink, star 36 let, kajžar v Veštru pri Škofji Loki, se je večkrat sporekel s svojo ženo. Imel je v takih slučajih navado, da je šel na to v krčmo iskat “tolažbe”.' Tako se je zgodilo tudi dne 9. nov., kar je pa imelo za Jenka zle posledice, kajti ob peti uri popoldne našli so ga ljudje mrtvega pred njegovo hišo. Zadel ga je mrtvoud.
—	Nagla smrt. Gostilničar J. Vav-tar iz Krtine je šel 20. nov. po vino svojim gostom v klet. Nazaj grede se je izpodtaknil na stopnjicah, padel na glavo in si zlomil tilnik. Bil je še de-Umrl je še isti večer. V Ameriki je bil več let.
—Pri pranju steklenic utonila. Fran čiška Knapič, 17 let stara kajžarjeva hči iz Dobenga, je bila zaposlena pivovarni v Mengšu. Dne 16. nov., okolu 4. ure popoldne je prala na potoku Pšata steklenice za pivo. Pri tem ji pa spoderkne in deklica je padla v potok, ki je vsled deževja zelo na rasel. Ljudje so opazili, kako se dekle bori z valovi ter so ji hiteli na pomoč. Tudi orožniki so prišli na kraj nesreče, a ves trud je bil zastonj. Šele drugi dan zjutraj so potegnili truplo utopljenke pri Kraljevi žagi iz vode. Krivda za to nesrečo ne zadene nikogar.
lje vlekel za puško, da se je še druga cev sprožila in ga težko ranila na desni nogi. Še-le po tej nesreči so se pijani lovci streznili.
—	Sam se je javil. Jakob Rode, ki je bil pisarniški sluga tvrdke Viljem Treo v Ljubljani in je početkom pro-šlega meseca porieveril 800 kron in pobegnil, se je sedaj sam prijavil ljubljanskemu deželnemu sodišču.
—	V Kočevju se je ustanovila krajevna’ skupina društva “Ostmarkbund deutscher Oesterreicher”.
—	Cesarjevo priznanje je dobil nadporočnik 17. pešpolka Karol Gressel, ki je z nevarnostjo lastnega življenja nedavno poizkušal rešiti uslužbenca e-lektrične železnice Kristana, ki je padel v Ljubljanico.
—	Starinski sreberniki v Ljubljani. Pri gradnji kanala na podaljšani Go-rupovi cesti v Ljubljani so našli blizu Gradaščice kakega pol metra globoko nad 350 srebernikov, ki so last nemškega viteškega reda, ker so jih našli na njegovi zemlji. Večim delom so petnajstice (XV.) m sedcmnajstice (XVII.). Najstarejši komad je četrtina tolarja iz dobe Ferdinanda II. Polovica srebrnikov je bila kovana za Leopolda I. (1657—1705). Največ denarja je bilo kovanega v Kremnicah na Ogrskem, drugi pa povsod in tod. Misli se, da je nekdo svoj zaklad v burnih časih po smrti cesarice Marije Terezije skril v kaki nogavici, ki pa je sprhnela, v zemljo. Bili so burni časi, in vsakdo se je bal za svojo last. Zatem pa je umrl in sedaj so denar našli.
KOROŠKO.
— Vsled božjasti. V noči od 13. na 14. nov. se je ponesrečil v Grosslovi gostilni na Predilu leta 1864 v Idriji rojeni delavec Franc Trojar. Hotel se je podati spat, a na stopnicah ga je vrgla božjast, da se je ubil.
—	Šestdeset shodov je priredila dne 21. novembra S. L. S., na katerih se je ožigosala nesramna gonja liberalcev proti ljubljanskemu škofu.
—	Metlika. Vinarska zadruga ustanovila se je 14. nov. v Metliki. Načelnikom je bil izvoljen Alojzij Mihelčič, župan na Lokvici. Podnačelnikom: Jožef Nemanič, posestnik in mlinar iz Želebeja.
—	Šolski družbi sv. Cirila in Metoda je naklonila ljubljanska občina 1000 kron za sklad in je zvišala letni prispevek na 1500 kron.
—	Proslava Gajeve stoletnice v Ljubljani. Kakor po drugih srednjih šolah, tako so tudi v Ljubljani na gimnazijah praznovali proslavo stoletnega spomina na velikega buditelja Hrvatov in Slovencev — Ljudevita Gaja. Na prvi državni gimnaziji je imel slavnostni govor prof. dr. Tominšek. Na konci slavnosti je zapel dijaški pevski zbor “Liepa naša domovina.” Vsi dijaki so se dvignili s sedežev, Je — profesorski zbor je obsedel. — Na II. državni gimnaziji je pa otvoril slavnost
— Nesreča. Z Jesenic poročajo; Marija Jekovec, 17-letna tovarniška delavka na Savi, je med odmorom od 8. do 8%. ure 17. nov. zjutraj zašla po
neprevidnosti med dva vozova tovarniške železnice, ki vozi izdelke na jeseniški kolodvor. Vozova sta jo tako hudo stisnila, da je kmalu nato izdihnila.
—	Preprečen samoumor. Iz Reke se poroča: Dne 15. nov. popoldne je trgovski uslužbenec Anton Gostiša iz Logatca skočil v morje iz pomola Marije Terezije. Težaki Matkovič, Papež in Jurišič so to pravočasno opazili ter so z velikimi težavami rešili ga iz valov. Rešenec, ki se je seveda ves tresel od mraza, je izjavil, da bi bilo bolje, ako bi ga pustili utoniti. Pri njem so našli samo štiri vinarje in prazno denarnico. Prepeljali so ga v bolnišnico. Gostiša je 37 let star ter je bil do zadnjega časa uslužben pri tvrdki Spanhero. Denarna stiska in ker je bil brez službe ga je napotilo, da je poizkusil samoumor.
—	Grosuplje. Pri Sv. Juriju so se na večer sprli nekateri lovci v gostilni. Dva izmed njih, Perme in Puščak, sta prežala zunaj gostilne in sta napadla Janežiča, ko se je ta vračal iz gostilne proti domu. Ko je Janežič zgrabil za puško, sta mu jo hotela napadalca iztrgati iz rok, pri tem se je puška sprožila in je krogla zadela Puščaka v glavo ter ga težko ranila. Perme je še da-
ŠTAJARSKO
—	Zoper novi vinski davek se je izrekla tudi štajerska kmetijska družba.
—	Vojaški kumis v celjskih vojašnicah je neki zelo tečen in slasten. V njem se nahajajo pravi eksemplari lepo rejenih črvov. V prepečenem pa baje na nekaterih mestih kar mrgoli živih črvičkov. Seveda za slpvenske fante je vse dobro.
-	Oče desetih otrok se je ubil 15. nov. v nekem kamnolomu v bližini Ribnice na Štajerskem. Ko so razstreljevali skalovje, se je nenadoma odtrgala velika skala, ki je potegnila s seboj v globino delavca Petra Pungartnika. Padel je 12 metrov globoko, na njega pa odtrgana skala, ki ga je popolnoma zmečkala. Bil je na mestu mrtev. Pungartnik je bil star 43 let ter zapušča vdovo in 10 otrok. Neki drugi delavec, ki je bil v bližini nesreče, se je le na čudežen način rešil.
— Nadučitelj Šribar umrl. Žusem,
18.	novembra: Danes ob 11. uri dopo dne je naglo umrl g. Maks Šribar, nadučitelj, star 46 let.
-	Pretep v Arnovžu. V noči od
20.	na 21. nov. je prišlo 19 slovenskih
nemških delavcev, zaposlenih pri gradnji cementne tvornice v Ricmaju pri Arnovžu, v Arnovžu v Friessnigo-vo gostilno. Kmalu nato se je vnel prepir. Pretep med delavci je pa povzročila zaušnica, ki jo je pripeljal Nemec Fabian Slovencu Korenu. Nato s°_ se začeli splošno pretepati in pred hišo v temi so se grozovito bili z noži. Dva težko ranjena so prepeljali na Ptuj, štiri v Gradec in tri v Maribor v bolnišnico. Drugi pa, ki so vsi lahko ranjeni, so se v temi razšli.
—Vsled napora duh otemnel. Iz Maribora so zdravnika na deželni bolnišnici dr. J. Grubiča zopet odposlali v sanatorij v Gradec. Duh mu je vsled napora otemnel.
— Izgubljeno življenje. Umrl je v Slovenski Bistrici v ponedeljek 15. nov. Egon Conradi v starosti 47 let. Zgodovina tega moža je zelo zanimiva in ravno tako neverojetna. On je bil sin posestnika graščine Štatenberg pri Makolah. Ko je še pohajal nižje šole, se je že poznalo, da še bode postal žrtev svoje nesrečne narave in temperamenta. S hlapci je kosil, mlatil, pri priložnosti jedel, kadil pipo in se z njimi potepal v toplih letnih nočeh. Po svojih študijah v realki se je učil poljedelstva, potem pa je vstopil med vojake in postal dragonski oficir. Bil je postaven in lep, da malo takih. Nesreča ga je deloma zasledovala, deloma jo je zakrivil sam in ko je še njegov oče izgubil grad in posestva, je sam kvitiral službo. Za nekaj časa je bil izginil v svetu, potem pa je čez. leta prišel enkrat v Slov. Bitrico, popolnoma nepoznan, bos, zanemarjen, raztrgan, a s finimi manirami in prikupi ji vim vedenjem, seveda, prejšnji junak salona, za katerim je drhtelo toliko src. Mož ni našel nikjer in nikdar sreče, kot — da je ni maral. Preživljal se je z marsičem. Kar mu je kaj neslo, za t0 je prijel. Zadnje čase je nekdanji graščak, oficir in absolvirani akademik dostavljal sodne listine strankam po odleglih gorskih grapah in se je s tem preživel. Smilil se je človeku možak, a on je bil vedno dobre volje in je daval od svojih pičlih dohodkov še drugim za pijačo, katero je tudi sam nad vse ljubil. Mož je umrl nepoznan, dasi bi bil lahko kaj koristil s svojo nenavadno inteligenco in darom za jezike. Njegova prikazen je sedaj izginila pred domačini, kakor pojav v kaki povesti, kateri je snov vzeta res iz naroda.
—	Otvoritev društvenega doma na Briici pri Beljaki v nedeljo 14. nov. so hoteli Nemci preprečiti. Nemško časopisje je že cel teden prej hujskalo, da se misli zvršiti v nedeljo “Sokoli-steneinbruch” v Brnco in je pozivalo na izlet tjakaj. Prišlo je res kakih par sto hajlovcev; razsajali in divjali so pred poslopjem, strgali trobojnico, in hoteli vlomiti v hišo, kar je pa preprečil komisar z orožniki. Bando so vodili domači učitelj in uradniki državne železnice. Slovenska slavnost se je vkljub temu vršila. — Tako se izraža kultura nemških “kulturonoscev”.
—	Nov škandal na kolodvoru v Celovcu. Dne 10. nov. — poroča “Mir” —je ob 7. uri zvečer zahteval g. A. Er-rat od Marije na Žili na celovškem kolodvoru vozni listek slovensko. Zato je bil aretovan. Redar ga je gnal na magistrat, kjer so ga vtaknili, ne da bi ga bil kdo zaslišal, v neko luknjo, kjer do štirih zjutraj vsled mraza ni mogel zaspati. Zato je začel klicati, da so ga dah v — boljšo luknjo. Zju-traj potem so ga zaslišali. Obravnava se je vršila dopoldne. Diktirali so mu 24 ur zapora. Seveda je g. Errat vložil priziv. Započeto delo, brutalno preganjanje Slovencev se torej po naročilu Metnitza in nemškega volksrata pridno nadaljuje. A gospodje naj bodo prepričani, da se bo to lopovstvo še prehitro na njih samih maščevalo.
—	Podljubelj. V treh dneh sta se na elektriki ubila dva mladeniča, najprej I. Strugar in potem Val. Kropivnik.
—	Celovec. Umrl je bivši koroški glavar dr. Erwein v starosti 90 let. Zapustil je koroškemu ubožnemu zakladu 20,000 kron in celovškim ubožcem
10,000	K.
jona kron, katere je nabral tekom 85 letne svoje dobe. Sorodnikom je zapustil samo pravico uživati premoženje, ki po njihovem odmrtju zapade tudi občini.
—	Na slovenski deželni kmetijski šoli v Gorici se je vpisalo letos 40 gojencev.
—	V Gorici so izpustih iz preiskovalnega zapora industrijalca Alfreda Le-nassija in odvetnika dr. Luzzata, ker sta položila 120,000 kron kavcije. Oba sta bila zapletena v polom pri Banci populari.
—Slovenski zrakoplovec. Tudi Slovenci se smemo ponašati, da imamo svojega zrakoplovca. Mladi in nadarjeni Rusjan si je zgradil zrakoplov in ga je minoli mesec poskušal pri Gorici. Zrakoplov se je dvignil od tal, a ker ni bil dobro sestavljen, se je nekaj pri ogrodju pokvarilo in se je moral zopet na tla spustiti. Rusjan prav prid-dno dela na svojem načrtu.
—	Oglej. Povodom odkritja krasnega in velikega mozaika v oglejski baziliki se je sestala posebna komisija pod vodstvom premil, knezoškofa dr. Fr. Borgija Sedeja iz Gorice, da poskrbi za ohranitev bazilike in konser-viranje najdenih starin.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje* in fimežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Alexander Harass?
IIl Chicago telet. 2794 U «Mer. N 9» 7
Ant. Kirinčič
A
Cor. Columbia in Chicago Sto.
JOLIET, ILL.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery Rojakom sc toplo priporočam
HRVATSKO.
.J
—	Statistika izseljevanja preko Trsta. Meseca oktobra se je izselilo preko Trsta 1740 oseb v primeri s 692 osebami, ki so se izselile v istem mesecu minulega leta. V Južno Ameriko ni odpotoval noben parnik. Od 1. januarja do 31. oktobra t. 1. se je izselilo 14,161 oseb v severno in 3563 oseb v južno Ameriko. Skoro vsi izseljenci za severno in vsi za južno Ameriko so odpotovali s parniki Austro - Američane.
—	Čudakova zapuščina. V Trstu je dne 17. nov. umrl znani čudak Cossiz in je zapustil tržaški občini pol mili-
—	Dr. Posilovič — kardinal? Širijo se vesti o dogovorih za imenovanje enega avstro-ogrskih nadškofov za kardinala. V dunajskih katoliških krogih se čuje, da ima topot pasti kocka za zagrebškega nadškofa dr. Posilo-viča.
—	Sin iz Amerike. K kmetici Mariji Zupančič iz Jelenke v brežiškem okraju, je prišel nek 16-Ietni fant, ki je dejal, da je njen sin, ki je pobegnil pred dvema letoma, sedaj v Zagrebu. Če more preskrbeti 100 kron, bo preskrbel, da se snide s sinom. Oba sta se nato peljala v Zagreb. Na kolodvoru v Brežicah je izročila Zupančičeva neznancu denarnico s 100 kronami, ker jo je pregovoril, da lahko izgubi svoto. Ko sta prišla v Zagreb, je peljal fant Zupančičevo na Jelačičev trg ter odšel v neko vežo. Rekel ji je, naj ga počaka, da bo obvestil sina o njenem prihodu. Zupančič, kateri se je zdela stvar sumljiva, mu je sledila ter opazila, kako se je sestal z nekim drugim mladim fantom in dekletom ter so šli vsi trije na kolodvor. Ker se je že mračilo, sta mogla fanta pravočasno uiti, dekleta pa so zaprli. Drugi dan pa je ista usoda doletela tudi oba mlada sleparja.
		S
=	VELIKO PRATIKO	|
—	za navadno leto	1
1	1910	
i	dobite, ako pošljete malo svoto	1
§=	lOc	1
=E		
M	AMERIKANSKI SLOVENEC	1
Ü	Joliet, Illinois.	=
=		2S
aililiiliMlililiBiiiiiiiiiiniiiiniHfiiiiiiiiaiiiiiimmiiHamm^		
Bolečine * hrbtu in nogah
izginejo popolnoma* ako se ud parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpeUerjem
—111IIIUMIH^————iwn———
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, n bolečinam v prsih, proti J*, glavo- in zobobola.
Tl
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
ZA BOŽIC
in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj radi DARILA svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotov denar; to pa NAJBOLJE, NAJCENEJE in NAJHITREJE preskrbi.
FRANK SAKSER CO.
82 Cortlandt St. 6104 St Clair Ave., N. E. New York, N.Y.	Cleveland, Ohio.
Slovensko-amerikanski
KOLEDAR
ZA LETO 1910.
je izšel in je fabite po 80c s poštnino vred. Koledar ima obilo po-vestiin lepik s lik; vsakdo najde v njem kaj razvedrilnega in zanimivega. Primeren dar rofakom in znancem za v staro domovino in velja ravno takvjOe. Sezite po njem, dokler je v zalogi1
SLOVENIC PUBLISHING C0.
(Glas Naroda)
82 Cortlandt St.	New York, N. Ji,
Amerikanski Si zveneč
Ustanovljen !. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo
K.	S. K. Jednote
Izdaja ga vsaki petek
JLOVENSKO-AM. TISKANA DRUŽBA
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto: za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
(Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
IAMERIKANSKI SLOVENEC J o 1 i e t,	111.
(Tiskarne telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremebi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno: na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
{The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the tT.nvF.NTr.AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
12.	dec. Nedelja	Sinezij, muč.
13.	“ Pondeljek Lucija, dcv. muč.	
14.	“ Torek	Spiridion, škof.
15.	“ Sreda	Jarnej, škof.
16.	“ Četrtek	Alb. m; Adclhajd
37.	“ Petek	Lazar, škof.
‘18.	“ Sobota	Gracijan, škof.
III. NEDELJA V ADVENTU.
Ni je veličastneje podobe od onega, kogar naš Odrešenik sam imenuje več nego proroka: “Prav, pravim vam, še več nego proroka. Zakaj ta je, o ka-ierem je pisano: Glej, jaz pošljem svojega angelja pred tvojim obličjem, kateri pripravi tvoj pot pred teboj.” — ‘In jc prišel na vso jordansko stran :n je oznanoval krst pokore v odpuščanje grehov... Pripravljajte Gospodovo pot; ravne storite njegove steze: vsaka dolina naj se napolni in poniža naj se vsaka gora in vsak hrib... In vse človeštvo bo videlo ¡zveličanje božje.”
Ni je pa tudi prikupljivejše podobe nogo je velik tnož, ki je iz srca ponižen; kakor Janez Krstnik, ki v svoji skromnosti govori: “Jaz krščujem z vodo: v sredi med vami pa stoji, katerega vi ne poznate... in kateremu nisem vreden jermenov od črevljev odvezati.”
Nc kakor za kaj velicega, prav kakor za kaj najmanjšega se smatra krstitelj ob Jordanu z izrazom: “Jaz nisem vreden.” — Zato ob teh njegovih besedah premišljujmo danes: V čem bodimo tudi mi veliki in v čem bodimo tudi mi mali.
lvič. Bodi velik.
Velik bodi z izgledapolnim svojim življenjem; v svojem delovanju; v iz-polnjavanju sleherne svojih dolžnosti: v vsem tem bodi velikih nazorov — bodi velik.
Bodi velik — kadar ti je kedaj v poznejem ali že v sedanjem življenju svojim premoženjem seči bližnjemu pod ramo. Veliko bodi tvoje srce, kadar ti je bednemu prosilcu odpirati svojo desnico.
Bodi velik — kadar ti je zastaviti svojo dlan ali moč svojega duha bratom in sestram v blagor. Če si se več učil mimo svojega bližnjega, bodi mu velik podpornik v tem, česar ne zna. Velik, kadar je tvoja naloga, da čuvaš svojega malega sobrata, svoje onemogle sosestre pravice.
Bodi velik — kadar ti je bližnjiku neba odpustiti njegovo to ali ono nev-kretnost — saj te morda ni razžalil namenoma: velik duh ne vpošteva malenkosti.
Bodi velik — tudi v spoštovanju svojih lastnih nazorov bodi velik takrat, kadar dobro veš, da je tvoje naziranje pravo in častno — kadar dobro veš, da ti je um in volja vneta le za to, kar je blago in plemenito.—Ni se treba strašiti vsacega nasprotnega vetriča takrat, kadar si prepričan, da je vse tvoje delovanje v duhu krščanstva ter sv. Kristusove vere — takrat bodi nevpog-liiv in velik.
Bodi velik — ne dozdevno kakor trst na vodi, ki je zrastel sicer visoko, a ni velik — je le tnal. Vsak vodeni naval ga namreč vklone in vsak vetrič ga zamaje sem ter tje. Tak ne bodi. — Sicer bi ti bile zastonj pisane Jezusove besede o toliko samozavestnem tvojem velikem izgledniku Janezu Krstniku, ki se glase: “Ali koga ste šli gledat; proroka?... Še več nego proroka. Zakaj ta je tisti, o katerem je pisano: Glej, jaz pošljem svojega
angelja pred tvojim obličjem, kateri bo pripravljal tvoj pot pred teboj.”
2gič. Bodi m a 1.
Mal bodi — kadar stopiš pred božje veličanstvo in živo čutiš, kak revež si - samemu sebi prepuščen; kak revež oprt le na to, kar si ti sam.
Bodi mak — kadar se snideš z res vehkim človekom, ki je že toliko štorih za čast božjo, za ljudstva blagor in razvoj — s človekom, s kojim bi se ponašati smel ves rod.
Bodi mal — kadar mirno premišljuješ samega sebe in spoznaš, kako si ubog v primeri s toliko zaslužnim delovanjem druzih ljudi. Mal bodi, ko uvidaš, da si kakor neznatna kapljica v velikem pomorju človeških daleko-sežnih delovanj.
Bodi mal — kadar ti stopa pred duha vsa tvoja oslabelost m tvoja nagnjenost včiniti le kaj tacega, kar je od popolnega — manj popolno.
Bodi mal — kadar se z Bogom primerjaš in pa z res nenavadnimi ljudmi — ker le, kedor zna biti tudi mal, le ta je velik v resnici.
Bodi mal — v vsem svojem nazoro-vanju o Bogu in o sebi bodi mal prav po izgtedu, kakor sodi o sebi v današnjem sv. evangeliju veliki krstitelj ob Jordanu: “V sredi med vami pa stoji, katerega vi ne poznate... kateremu iaz nisem vreden jermenov od črevljev odvezati.”
* * *
Dragi!
Velik bodi v vsem, v čemer ti ni častno biti mal — v onem pa, kar te v resnici povikšuje, bodi mal. Noben pameten nikedar ni ošaben.
Tako malenemu in ponižnemu ti bode najvredneje pripravljanje na naj-večo zgodbo, kar jih je vsojenih bilo ubozemu človeštvu: na to takoj kmalu se vršeče rojstvo našega Gospoda in Boga.
Če bode s teboj vselej tako, glasilo se bo o tebi — ko ležeš v grob — častno priznanje: da si živel — velik ali mal res Bogu v čast in bližnjemu in sebi v blagor.
ŠTEVILO PRISELJENCEV PO-DVUJENG.
Ellisislandski barometer kaže na čase prosperitete ali uspevanja. Po številkah, ki so jih sestavili v tamošnjem osrednjem uradu prekoatlanških paro-brodarstvenih družb, je dospelo v letu, ki se bliža sedaj koncu, skoro dvakrat toliko priseljencev, nego leta 1908., in prihodnjo spomlad se pričakuje še mnogo večji dotok.
V okroglih številkah je dospelo leta 1909. doslej nad 860,000 medkrovni-kov, 493,000 več nego leta 1908. V drugi kajuti je došlo v tekočem letu okoli 200,000 potnikov, 42,000 več nego lani, dočim je znašalo število potnikov v prvi kajuti 98,000, ali 6000 več nego leta 1908.
'Najbolj je narasla priselitev iz Av-stro-Ogrske, iz Italije in iz Grške. Narastek iz Nemčije je manjši, ampak od došlecev iz Avstro-Ogrske govori precejšen odstotek nemški. Tudi število nemškigovorečih priseljencev iz ruskih krajin ob Črnem morju se je znatno povišalo. Ti ruski Nemci so skoro brez izjeme poljedelci, ki so v batjuškovi državi prodali svoje kmetije in prihajajo z denarji obilno založeni v Ameriko, da se nasele na zapadli, predvsem v Dakotah.
DR. STEINER O PRISELJEVANJU.
Leta 1907., torej v letu finančne stiske, je naval priseljevanja iz južne in jugovzhodne Evrope tako močno narastek da so jeli ameriški časopisi razpravljati o možnih zlih posledicah tega dotoka tujih življev za Ameriko in Američane:	Sami potomci priseljen-
cev, katerih otroci so se tako hitro pri-ličili ali poameričanili, da je deca dru-zega zaroda skoro pozabila na svoj inozemski izvir, so ti časnikarji izražali bojazen, da ta dežela ne bo vstanu priseljencev iz Italije, Grčije, Avstro-Ogrske in Rusije tako hitro prebaviti in spraviti v soglasje s svojimi vzori vlade in družabnega življenja, kakor se ji je to posrečilo s prejšnjimi priseljenci iz Nemčije, Švedijc, Norvegije, Danskega in Združenega Kraljestva. Pa tudi onstran morja je močno izseljevanje začelo vzbujati pozornost višjih oblastnikov. Posebno iz Italije in Avstro-Ogrske so se culi glasni ugovori proti izseljevanju, kajti resnične številke so kazale, da je leta 1907. Av-stro-Ogrska izgubila vsled izselitve v Združene Države 338,452 svojih prebivalcev, dočim je bila izguba Italije nad četrt milijona duš.
To znatno umikanje z domače grude ni moglo ostati neopaženo, kajti prizadete so bile vse starodomovinske razmere. Zemljiški posestnik je najbolj občutil izgubo, kajti izseljenci so bili njegovi delavci. Njihov odhod je povzročil pomanjkanje delavnih moči, povišanje plače onim, ki so preostali in zamenjali svojo ponižnost z željo po večji neodvisnosti, zatorej je umevno, da so zemljiški posestniki zakričali proti izseljevanju, češ, Amerika nam jemlje najmočnejše ljudi in pušča samo starce, ženske in otroke. Prestrašena po protestu, je Avstro-Ogrska uvedla ostre postave glede izseljevanja, tako da je sedaj njenim prebivalcem mnogo težje uteči njenemu nadzorstvu in vojaški službi. Pa še preden so te postave imele priliko zajeziti odtok proti zapadu, ga je obrtna stiska v tej deželi pozimi 1907-8 obrnila proti vzhodu. S prihodom “trdih časov”, z zaprtjem tovarn in rudnikov ter zmanjšanjem železniških gradenj,
so se mnogi predkratkim dospeli priseljenci, ki so opravljali težko delo pr obrtnih podjetjih, povrnili v svoje rojstne kraje. Nekateri izmed teh so šli obiskat svojce v stari domovini z namenom, da se vrnejo, ko jim pomigne “prosperiteta”. Drugi so si prištedili dovolj zaslužkov za nakup malega zemljišča v deželi, kjer jim je tekla zibka. Tretji so se razočarani vrnil v življenje pomanjkanja, ki se je upali zapustiti na vekomaj. In čudno, njihov odhod je povzročal skoraj istoto-liko bojazni kakor njihov prihod trumoma leto preje. Povečal je plačljivost obrtnega in kupčijskega sveta ravnotako, kakor je bilo njihovo po-vračanje v večjih številih v prošlem letu dobrodošlo kot znamenje povrača-joče se prosperitete.
Med tistimi, ki so opazovali oseko in plimo tega priseljeniškega toka in ki se ga je večkrat sam udeležil, da bolje spozna njegov pomen, je dr. E. A. Steiner, profesor na Grinnell Col-lege-u, Iowa, in znan pisatelj znanstvenih knjig. Dr. Steiner je sam rojen v inozemstvu in dasi je minulo že osemindvajset let, kar je zapustil svoje rojstno mesto Dunaj, vendar vedno go-vpri o sebi kot priseljencu. In to je, čeprav v tej deželi rojeni Američani te besede ne pridevajo tako radi odličnim učenjakom s spričevali nemških vseučilišč, kakor pa drvarjem in drugim težakom, ki jih je poslala Evropa v to deželo v tako ogromnih številih. In ta dr. Steiner je glede priseljevanja iz južne in jugovzhodne Evrope optimist ali svetlogledec, kakor kaže njegova najnovejša knjiga, posvečena temu predmetu in naslovljena: ‘The Immigrant Tide, Its Ebb and Flow”.
(Konec prih.)
Ena edina muha utegne prenesti
100,000	bakterij.
Cigareto so uvedli.na Angleško pred šestdesetimi leti.
Steklene opeke vložene v zid nadomeščajo okna pri modernih stavbah.
Psi, ki vodijo slepce, so ha Angleškem prosti vsacega davka.
Asbest se ni rabil v večji meri na polju kupčije do srede devetnajstega veka.
Rumunsko, s prebivalstvom samo
6.500.000	duš, lahko postavi v potrebi
650.000	mož v vojsko.
Brazilska vlada se je odločila, splošno razviti svojo železno in jekleno o-brt in tako izkoristiti ogromne zaloge železne rude, ki se nahajajo ponekod v deželi.
Zemljiško imetje Habsburžanov-Lo-trinžanov obsega danes 24 grajščin na Češkem, Moravskem, Spod. in Zgor. Avstrijskem, Štajerskem, Tirolskem in Ogrskem; posestva merijo 179,047 ha, od tega je 79,600 ha gozdov.
Dvajset jezikov govori Wilfred Stevens iz Shakopee, Minn., preiagatelj v vladni službi Združenih Držav, in mi-motega je baje zveden v istotoliko narečjih raznih drugih jezikov. Mož pozna več diplomatičnih tajnosti nego katerikoli drugi vladni uradnik, morda izvzemši predsednika in državnega tajnika.
Ljubeznivi občinski svetniki. Iz Rima se poroča: V Valelongi pri Cosen-ci so se sprli pri seji občinski svetniki. Bili so tako divji, da so se pretepali s stoli, bodli z noži ter streljali z revolverji. Župan je ustrelil nekega občinskega svetnika. Šele policiji, ki je u-drla v sejne prostore, se je posrečilo končati krvavi pretep.
Srednješolstvo na Ruskem. Leta 1908 je bilo na Ruskem po uradni statistiki 523 srednjih možkih šol, med njimi 279 gimnazij, 17 šestrazrednih progimnazij in 208 realk. V vseh srednjih šolah je bilo 171,687 dijakov. — Letos je bilo na novo otvorjenih 12 gimnazij in 11 realk. Poslednje število kaže, da ljudsko šolstvo napreduje z ogromnimi koraki.
Siromak Rotschild. Najbogatejši mož v Avstriji je danes baron Albert Rotschild, katerega premoženje znaša 11 miljard 126 milijonov 594 tisoč 673 kron. Če računamo od te vsote samo po 4 odstotke obresti, znaša to na leto okroglo 440 milijonov kron, t. j. na dan nad 1 miljon 200,000 kron, na uro nad 50 tisoč, na minuto 833 in na sekundo 13 kron. Najstarejši sin tega bogataša, Jurij, je v blaznici, najstarejša hčerka je neozdravljivo gluha, a najmlajši sin 211etni Oskar se je ustrelil zaradi “nesrečne” ljubezni do gu-vernantke. Tako siromak Rotschild vkljub kupom denarja nima sreče.
Japonke na Angleškem. Angležinja Mrs. Robley, ki je prepotovala skoro vse dežele na svetu in je bila zadnje ča^e v Londonu, hoče ugoditi pomanjkanju poslov, kot poročajo londonski listi. Priporoča namreč, da bi se jemale v službo samo japonske deklice. Pravi, da je njena služkinja Japonka Naka Audo najboljša služkinja, kar jih je imela v svojem življenju. Sedaj je odpotovala na Japonsko z naročili mnogih imenitnih londonskih dam. da jim preskrbi služkinje iz dežele vzhajajočega solnca.
Dobrotljiv tat. V Hamburgu je neki tat telefoniral neki sobarici, naj gre
takoj po nekem opravku, ključ pa naj pusti v bližnji slaščičarni. Tat je moral biti z domačimi razmerami dobro znan, kajti ko je sobarica odšla, je šel v dotično stanovanje, ukradel 300 mark n zopet izginil. Drugi dan je dobil obkradeni gospod svoj ključ nazaj s pripombo: “Pošiljam Vam s pošto ključ in pripominjam, da sem ukradel tudi neko stoječo uro, katere pa ne naram. Dobite jo v bližnji kleti.”
Iznajdba Avstrijca v Londonu. V Londonu je vzbudila veliko zanimanje :znajdba nekega mladega avstrijskega ‘ehnika, inženirja Jariša, ki bo povzročila velik preobrat v tehniki razsvitlja-ve. Iznašel je namizno svetilko, v ka-
teri bi se mesto petroleja rabil nekak gorljiv kamen, ki daje luči za šest sveč. Ta razsvetljava bi bila cenejša kot petrolejska. Iznajditelj se bavi sedaj s tem, da izdela podobno svetilko s svetilno močjo desetih sveč. Stroški te razsvetljave bi znašali na teden s povprečno uporabo treh ur na dan samo pet vinarjev. Iznajditelj namerava v kratkem času razširiti med svetom svojo iznajdbo.
Utrdbe ob morju ali vojne ladije? “Neues W. Tagblatt” prinaša iz peresa veščaka članek, v katerem govori o utrdbah ob morju ter o vojnih ladijah. Prihaja do zaključka, da je pametneje graditi vojne ladije, kot pa delati utrd-
bo za utrdbo ob Jadranskem morju. Utrdbe so strašno drage, pa ne dajejo povsodi zadostne garancije, da bi se sovražnik ne mogel izkrcati. Avstrijsko obrežje je dolgo 500 km, torej bi bilo treba vse polno utrdb, ki bi požrle ogromne svote. Otoke n. pr. more braniti le mornarica. Zguba otokov ob brežini pa bi pomenila začetek konca. Napoleonove utrdbe niso mogle držati ne Italije, ne Španije, ne Dalmacije proti mogočni angleški mornarici.
Naročnino mora vsak plačati; bolje je, da plačate vnaprej, da nimate potem sitnosti.
vrednih moških oblek, vrhnjih sukenj, čevljev, oblek za ženske in otroke, za zimo in gor ko vreme, kap, klobukov in mnogo drugega blaga se lahko sedaj kupi pri meni po ceni, katere ni mogoče omisliti.
VZROK:
Ker poide čas najemnina mojih prostorov, in ker mislim opustiti trgovino v Jolietu, zato se mora vse blago razprodati po vsaki ceni ne glede na vrednost. Tu ni prostora za cene.
Ne pozabite priti na to razprodajo dokler je čas.
Našim odjemalcem povrnemo vse vožnje stroške na poulični železnici na vse strani mesta, Rock-dale in Lockport. Granite St. in Aurora poul. kara gre mimo prodajalne.
B. J. Chulik
Jackson in North Chicago Streets GLEJTE ZA RUDEČE ZNAMENJE
Vse blago se mora razpečati.
zvečer.
31B&320 NORIH CHICAGO ST.
Odprto
zvečer.
BOŽIČNA PRODAJALNA
Ako mislite darovati svojcem kaj pohištva kot božično darilo, potem je v vašo korist, da pridete k nam. Mi imamo veliko primernih reči, da si rešite uganko, ako ne veste ravno kaj bi bilo najprimernejše darilo.
Mi smo specijalisti za pohištvo.
Specijaliziramo pohištvo za vsako sobo hiše. Mi znamo kje in kako blago kupiti, za to tudi lahko prodajamo blago po primerni ceni, kar je v korist onim, ki rabijo kaj pohištva.
Nasvetujemo nekaj za božična darila.
GUGALNI STOLI,
STOJALA,
HIŠNA OPRAVA, DAVENPORTS,
OMARE ZA GODALA, PISALNE MIZE,
OMARE ZA KNJIGE, POSODJE,
RAZNE OMARE, OGLEDALA,
SOFE,
OBEDNE MIZE,
Lahke obroke ali pa za gotov denar.
Za gotov denar ali na lahke obroke.
STOLI,
NASLONJAČI,
STOLI ZA OTROKE, MORRIS STOLI. MIZE,
JEKLENE PEČI,
KUHINJSKE PEČI,
PEČI ZA GRETJE,
POSTEJE,
ŽELEZNE POSTELJE,
OMARE Z OGLEDALI,
ZRCALA,
POSTELJNA OPRAVA, MODROCI,
PREPROGE,
SVETILKE,
VOZIČKI ZA OTROKE, OMARE ZA POSODJE, KUHINJSKE OMARE, ZAVESE,
PODOBE, SKLEDE,
Božična darila na obroke.
Lahko kupite blago tako, da plačate nekaj na roko in nekaj na
obroke dokler se vse ne plača.
m	'rovana v državi
iiiuaria 1Rr CDBOF
osednik:........t.	anten, cor. ut;	io Sts., Joliet, 111.
j., podpredsednik:..... darko Ostronicb	jt., Allegheny, Pa.
II podpredsednik:........... *	~ R P "	148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik: ...................Io.., il. -	. Chicago St., Joliet, 111.
pončem tajnik: ...............Josip items, oii n. 90th St., New York City.
Blagajnik: ..........John Grahek, cor. Broadway & Granite Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:....Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111 I oobiaščenec.	.Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:...........Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 15559 Jakob Briški, roj 1889, 15560 Ivan Simonič, roj 1884, spr. 5. dec. 1909.	^ Dr. št. 237 članov.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 15561 Alojzij Škufca, roj 1891, 15562 Josip M. Turk, roj 1892, 15563 Jurij Hodnik, roj 1891, 15564 Ivan Trdič, roj 1893, spr. 28. nov. 1909.	Dr. št. 369 članov.
K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 15565 Anton Crnekovič, roj 1891, 15566 Nikolaj Baljkovac, roj 1886, spr. 3. dec. 1909. Dr. št. 43 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 62, Bradley, Pa., 15567 Ivan Ožbolt, roj 1885, spr. 23. nov. 1909.	Dr. št. 21 članov.
K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 15568 Franc Kalan, roj 1885, spr. 4. dec. 1909.	Dr. št. 33 članov.
K društvu Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 15569 Josip Klanšek, roj 1885, 15570 Franc Darovic, roj 1868, 15571 Alojzij Lautar, roj 1867, spr. 30. nov. 1909	Dr. št. 53 članov.
K društvu sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 15572 Ivan Onožič, roj 1873, spr.
4. dec. 1909.	Dr. št. 12 članov.
K društvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 15573 Franc Mavec, roj 1888, 15574 Franc Belaj, roj 1866, spr. 7. dec. 1909. Dr. št. 57 članov.
prestopili Člani.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., k društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 13985 Davorin Cvenk, 28. nov. 1909. I. dr. št. 259 članov.
II. dr. št. 368 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., k društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 13037 Ivan Grubar, 1. dec. 1909. I. dr. št. 65 članov.
II. dr. št. 298 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 8040 Karol Veleč, 3. dec. 1909.
Dr. št. 72 članov.
K društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 13032 Anton Kompatič, 13802 Mihael Stavlenič, 12928 Josip Radkovič, 6. dec. 1909. Dr. št. 183 članov SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 12574 Josip Grahek, 13204 Ivan Ma-dusi, 10215 Jakob Kristan, 30. nov. 1909.	Dr. št. 365 članov.
Od društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 5694 Jurij Nastav, 29. nov. 1909.
Dr. št. 36 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 1874 Andrej Belobrajdič, 28. nov. 1909.	Dr. št. 64 članov.
Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 13443 Jakob Skrinar, 13794 Jurij Stepan, 13334 Jurij Badovinac, 29. nov. 1909.	Dr. št. 36 članov.
Od društva Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 14081 Matija Vidmar, 30. nov. 1909, 15174 Ivan Malenšček, 8. okt. 1909. Dr. št. 55 članov.
odstopili Člani.
Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 13341 Ivan Pleše, 2. dec. 1909.
Dr. št. 35 članov.
ZVIŠAL POSMRTNINO.
Pri društvu sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 6315 Marka Bubaš, 30. nov. 1909. zvišal zavarovalnino iz $500.00 na $1000.00, 6 razred.
pristopile Članice.
K društvu Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 4329 Marija Marovšek, roj 1887, spr. 22, nov. 1909.	Dr. št. 51 članic.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 4341 Marija Konda, roj 1890, spr.
7. dec. 1909.	Dr. št. 62 članic.
JC društvu sv. Ane 127, Waukegan, II!., 4342 Karolina Kucler, roj 1891, spr.
28. nov. 1909.	Dr. št. 46 članov.
K društvu sv. Barbare 128, Etna, Pa., 4343 Katarina Winski, roj 1884, spr. 3. dec. 1909.	Dr. št. 13 članic.
IZLOČENA ČLANICA.
Od društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 2927 Katarina Cerjancc, 29. nov. 1909.	Dr. št. 10 članic.
URADNO NAZNANILO GL. TAJNIKA.
Vsem slavnim društvom K. S. K. J. je znano, da se letno poslovanje Jednote zaključi z 31. dec. 1909. Da mi bode to mogoče storiti, se službenim potom obračam do vseh gg. zastopnikov(ic) podrejenih društev s prošnjo, da pošljejo asesment za mesec december 1909 (12—09) kakor tudi vse zaostale Jednoti pripadajoče prispevke, takoj po društveni seji, na pristojno mesto.
Upajoč, da se bode ,to upoštevalo, bilježim z bratskim pozdravom Vam vedno udani sobrat
JOSIP ZALAR, glavni tajnik K. S. K, Jednote. POPRAVEK.
V zadnji štev. Jed. glasila vrinila se mi je v uradnem naznanilu neljuba pomota: Namesto decembra 1908 naj se glasi decembra 1909.
Z bratskim pozdravom
JOSIP ZALAR, gl tajnik K. S. K. Jednote.
Joliet, UL, 6. dec. — Naznanja se, da bo imelo društvo sv. Cirila in Metoda št. 8. K. S. K. J. svojo skupno sv. obhajilo v nedeljo, to je 19. dec. Zatcraj naj brati opravijo sv. spoved dne 18. dec. in v nedeljo zjutraj ob polosmih naj se zberejo v šolski dvorani in potem skupno odkorakamo v cerkev k sv. obhajilu, da spolnimo tudi verske dolžnosti.
Obenem se tudi naznanja, da bo imenovano nedeljo popoldan društvena glavna seja, na katero je dolžan vsaki član priti, le bolezen ali važen vzrok ga opraviči, drugači ga zadene kazen po društvenih pravilih. Ker je na gl. zborovanju za sklepati take stvari kot so v korist društva in volitev odbora za prihodnje leto, zatoraj udeležite se kar ja največ mogoče polnoštevilno.
Sobratski pozdrav vsem članom in članicam naše slavne K. S. K. J., posebno pa še od društva sv. Cirila in Metoda št. 8. In vam voščim vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto 19101
Matthew Bučar, tajnik.
Joliet, UL, 7. dec. — Članom društva «▼. Antona Pad. št. 87. K. S. K. Jednote se naznanja, da bo imelo društvo svojo mesečno sejo, obenem tudi občno zborovanje od celega leta, prihodnjo nedeljo, to je 12. decembra. Na
tej seji bo tudi volitev društvenega odbora za leto 1910. Ta seja je velikega pomena za vsakega člana. Zatoraj vsi člani omenjenega društva, kateri hočejo izpolniti svojo dolžnost, so naprošeni, da se udeležijo prihodnje velevažne seje. Na programu imamo tudi še več druzih važnih reči reševati v korist društva.
Dalje opominjam vse tiste može in fante, kateri še ne pripadajo k nobenemu podpornemu društvu, naj si to omislijo, dokler je še čas, da jih nesreča ne prenagli, kajti potem je že vse prepozno, kakor je bilo že večkrat slišati o tacih prilikah. Da naše društvo lepo napreduje, se vsaki lahko prepriča pri članih in finančnem stanju društva. Ker je društvo pristopnino znižalo, zatoraj se vsakemu ponuja lepa prilika, postati član društva sv. Antona Pad. štev. 87 in K. S. K. J.
Dalje opominjam vse tiste člane, kateri še kaj društvu dolgujejo, naj stvar poravnajo kar hitro je mogoče, da mi bo lahko oddati popoln račun za leto 1909.
Vsem članom in članicam K. S. K. J. biatski pozdrav.
Math. Golobich, tajnik.
Joliet, UL, 8. dec. — Naznanjam, da je imelo društvo sv. Frančiška Sal. 29. K. S. K. Jednote svojo letno sejo 5. dec. 1909, pri kateri so bili voljeni u-radniki za leto 1910. Izvoljeni so bili sledeči gg.:
Predsednik Peter Rozich, podpredsednik John Butala, tajnik Jos. Mausar,
,«CT MR OVEfc, ¿vehtilatob'
cuicaoo
THE EAGLE, 406-8-10 N. Chicago Street
zapisnikar Nick Rogina, blagajnik Franc Rogel, zastopnik Martin Težak; nadzorniki John Lekan, Fran Kodirne in John Jelenich;
zastavonosilci Jakob Puc, John Torkar in Nick Muc; reditelj John Kral.
Društvo ima svoje mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v šolski dvorani sv. Jožefa Dalje naznanjam vsem članom društva sv. Frančiška Sal. 29. K. S. K. J., da bode društvo imelo svojo skupno božično spoved prihodnjo soboto, to je 11. dec. in sv. obhajilo 12. dec. pri osmi sv. maši. Opozarjam vse člane da se ob času in v obilnem številu zbero.
Opozarjam še tiste člane, kateri niso še plačali svojih prispevkov pri društvu, da to poravnajo v kratkem času, da zamorem izdelati račun in potem oddati vse v redu novoizvoljenemu tajniku.
S pozdravom na vse člane in članice naše slavne K. S. K. Jednote.
M. Wardjan, tajnik.
Rockdale, P. O. Joliet, UL, 6. dec.— Društvo sv. Treh Kraljev št. 98 K. S. K. J. si je na svojem glavnem zborovanju izvolilo sledeči odbor za leto 1910: Predsednik John Okorn, podpredsednik Josip Levstik,
I.	tajnik John Snedec,
II.	tajnik Anton Pirc, zastopnik JoJin Kamnikar, blagajnik Josip Pekolj; nadzorniki I. Josip Pirc, II. Anton
Samec in III. Andrej Pirman;
zastavonoše Alojz Samec, Alojz Duša, Alojz Pretnar in John Ceglar; maršal Andrej Videc, vratar John Glavan.
S pozdravom John Zalar, tajnik.
Allegheny, Pa., 29. nov. — Naz.na-njam vsem članom društva Marjie Sedem Žalosti štev. 50. K. S. K. Jednote, da bodemo imeli gl. zborovanje dne 12. decembra t. 1. Istega dne se bo začelo pobiranje mesečnih doneskov točno ob eni uri popoludne. Zatorej strogo opozarjam vse člane, da se udeležijo ob pravem času, ker na isti seji imamo več važnih stvari na dnevnem redu. Obenem se ima vršiti volitev uradnikov za leto 1910. Zatorej se opozarjajo vsi člani, da se udeležijo te seje in da voli vsak po svoji volji, da ne bo potem noben godrnjal, da ni ta ali oni uradnik dober. Na seji se bo vsaki prepričal sam, da se voli pravilno in da so uradniki postavljeni od večine članov na čelo našega slavnega društva, in le na ta način nam je mogoče ohraniti mir in slogo in napredek društva. Zdaj imamo zelo lep napredek pri našem društvu, kakor je bil od začetka našega cenjenega društva, zato je treba paziti, da ta napredek še dalje ostane v predelih naše sredine. Zato je treba, da se člani skupaj zberejo, ker to je le enkrat na leto, da se morajo vsi udeležiti. Kdor se ne udeleži iste seje, stanujoč v bližini društvenega sedeža, se bo ž njim postopalo po društvenih pravilih.
Nadalje opozarjam vse člane, katerim je potekel čas veljave potnega lista, oziroma kateri dolgujejo društvu spadajoče prispevke, da isto na prihodnji seji poravnajo, da bo ložje skleniti račun in predati v pravem redu novemu odboru.
Nadalje se iskreno zahvaljujem v imenu društva vsem Slovencem in Hrvatom v Pittsburgu in Allegheny, kateri so se udeležili veselice dne 15. nov. t. 1. v Benettu, Pa., katero je priredilo zgorajomenjeno društvo v spomin 10 letnega obstanka društva in je tudi prinesla lepo svoto denarja v društveno blagajno.
H koncu pa bratovski pozdravljam vse člane in članice društva Marije Sedem Žalosti štev. 50, kakor tudi vse brate in sestre naše slavne K. S. K. J.
Frank Mravintz, I. tajnik.
ROJAKOM
priporočan- « i<
Pfiueni) Buffe
Gostilno,
tier »e loci .con-ter naiboliša vm.
Inmač» .i
Ant. S s. ) f
\ V\ Hh"
13? N Hickory v
TROST&KHf: l
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMO uk
Posebnost so naše
“The U. S.” lOc. in “Meerschaum” s
Na drobno se prodajajo povsod na debelo pa na
108 Jefferson Street.	Joliet. i
Pridite k meni na obist-ko se mudite v Lock portu.
Sveže pivo in druge pi jače so vedno na razpolngo.
Anton Dowiak,
9th Street
Lockport, lil
FRED C. GRASSLE pekarija slaščic
Kolači za svatbe (wedding cake) naša posebnost. Telefon.
500 N. Bluff St.,	Joliet, Ills
— Zadnji čas je, da pošljete naročnino, ako kaj dolgujete, ker inače bo list vstavljen.
Doktor Ivec «gM
.pecialist za ženske in otroške bolezni in operacija Jn hitro in zanesljivo ozdravi vsako bolezen mf -n žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, želodcu, črevih, le*** .ah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, prehu*a itripanje in bolezni srca, naduho, kašelj mrzMcn» ežko dihanje, nečisto in pokvarjeno kri, oglute» je, lišaje, hraste in rane, kamenje v želodcu te nehurju, appendicitis, bolezni na očeh,itd.
Zdravniški svet zastonj in strogo za upno.
Opišite Vašo bolezen v svojem materinem je*> u ali pridite k njemu, in on Vam bo dal izvnMMt ;Jravila. Adresirajte pisma tako:
OR MARTIN J. IVEC,
J00 N CHICAGO STREET,
JOLIET, ILLINOIS.
		■ ~ - 		 — 	
Ki-	'-) D') 11	r i- ' io 'utlož^n ’'denar?
•s mili ionov kron.
fti“zervr..~'"* •-*	je;
Nad milijon kron.
Mestna hranilnica ljubljnaska
--nvr-ču m najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
nirno.i. -notce m >ih obrestuje po 4 odstotke Rentni davek plačuj«
ranilnic* -tmi
v mesim- Hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ■ ion jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana a vsem vojirr- memošenjem m z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej to-ika. da uiagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To priposnava ršava • „.osebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-«■tnih otros in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne poa linica, pupiiarno varen denarni zavod.
Kojak Ameriki' Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdao zriiosi za -as -tena!
Mestna hranilnica ljubljansua posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Mas zaupnik v Združenih državah k o- ver let naš rojak
FRANK SAKSER
82 COURTLAND STREET. NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA
• M>wu/Nlie mo, ST CLAIR AVE.. N E CLEVELAND, O
Burdine, Pa., 24. nov. — Dolžnost me veže, da naznanim članom društva sv. Jožefa št. 21. K. S. K. Jednote, da se polnoštevilno udeležijo seje, katera se bode vršila dne 12. decembra. Kakor je že čsem znano, da se bode volil novi odbor za leto 1910, zato je dolžan priti vsaki član, da bode volil po svoji previdnosti, da bode možno reči po končani volitvi, da je vendar večini članov v zadovoljnost novoizvoljeni odbor, da ne bode potem celo leto obrekovanje od strani dru-štvenikov, da ta in oni ni sposoben za ta posel i. t. d. Vsaki član, kateri izostane ta dan, namreč, da ne pride na sejo, bode plačal kazni $1.00, kakor določajo pravila; izvzeti so le bolniki, kateri ne morejo priti.
Kar se tiče delavskih razmer, je nekoliko bolje, kakor je bilo pretečeno leto. Jesen smo imeli tudi prav ugodno.
Končno pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote. Tebi, nam priljubljeni list, pa obilo uspeha.
John Demšar, tajnik.
Chicago, UL, 5. dec. — Tem potom opozarjam vse članice društva Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J„ da se polnoštevilno udeležijo celoletne seje dne 19. dec. t. 1. Ker se bo volil odbor za prihodnje leto, je dolžnost vsake članice, da se udeleži te seje, oziroma ako je bolezen ne zadržuje.
Obenem so prošene vse članice, ki dolgujejo društvu po dva ali več mesecev društvene prispevke, da iste poravnajo do prihodnje seje. sicer se bo ravnalo po društvenih pravilih.
(Nadaljevanje na 8. strani.)
The Eagle
406-408-410 N. CHICAGO ST.
JOLIET, ILLINOIS
Peninsular Peči
so najboljše na svetu bodisi za kuhinjo ali gretje. Ako dvomite, vprašajte sosedo, ki rabi tako peč, da se prepričate. Imamo jih dva vagona pri roki, a se morajo vse razprodati v prihodnjih 30 dneh. Prodajamo jih po tako nizki ceni, da si lahko omislite peč, ako jo rabite.
PEN/NSULAR
Cene znižane za 25 do 50 odstotkov. Pridite k nam in si jih oglejte predno kupite.
Î0. DECEMBRA 1909,
r- ~~i r=~l		
Doma in na tujem.		&
Poučna povest za narod.		
Poljski spisal Felicijan Pintovvski,—Poslovenil Podravski. L—			—			mi		LJI
(Dalje.)
“Jutri? Ali zares odideta jutri?” vpra ša znovič Janko in oči mu zablišče.
“Tako-je; jutri zarano odrineva v Krakov.”
"A kako?, na vozu ali peš?”
“Ej, ne na vozu, ker bi ljudje to zvedeli, česar pa nočeva,”
"Kako torej učinita?”
“Evo tako”, odvrne Jožefova, “do železnice pojdeva peš in sicer jako zgodaj, potem se odpeljeva po železnici v Krakov in od tod naprej.”
“N,u, želim vama srečno potovanje! Ali pa ne stopita k nani po slovo!” “Ne, Janko, ne, dasiravno Bog sam ve, da mi bo za vami močno dolg čas.” “Torej dovolita, da vaju pospremim na železnico”, reče Janko. Ravnati hočem tako tiho, da nihče tega ne zapazi. Pomagam vama nesti, ker go-itovo vzameta kak zveženj s seboj.” "liog povrni, pošteni Janko, če naju le hočeš spremiti, toda čuvaj se, da naju pred drugimi ne izdaš.”
Po tem razgovoru odide Janko domov ter jc bil ves popoldan čudno zamišljen, a ko so drugega dne ljudje vstali, že Jožkovih in Janka več ni bilo ti- vasi.
Pa ne le samo to jutro, marveč tudi drugi in tretji dan se Janko ni vrnil od železnice in čez jedeh teden je dobil Matija pismo, da je Janko z Jožkovima odšel v Ameriko,
* *
Na tujem.
Z odhodom v Ameriko je Janko dokaj shujšal, kajti za potovanje potrebuje človek denarja, torej so ljudje jeli dolžiti Janka, da ni vzel samo ta desetak, marveč je moral dobiti še kaj več. Anton pa, ne rekši med tem nič razločnega, je samo semtertja zinil kako besedico, češ, da je znal Janko to rokodelstvo že davno in dasiravno je bila to odurna laž, vendar se je ni sramoval, znajoč, da ga Janko ne bo klical k opravičenju, ker ga več v Evropi ni bilo.
Jankov oče, zastišavni kaj sosedje govore, se je močno razžalostil, a tudi sani ni mogel razumeti tega, kar se je '.bilo zgodilo s sinom, katerega je tako dobro in skrbno odgojil. Ker pa temu zlu ni mogel priti v okom, niti poizvedeti resnice, sprejel je to britko novico s pokorščino in vdanostjo v božjo voljo.
Ko bi bil Janko vedel, da ga sumničijo tatvine, bil bi v svojem pismu do očeta pojasnil to stvar ter povedal, kje je dobil denar za potovanje. Služil je že nekoliko let pri Antonu in ker je imel hrano pri stariših, je lahko veš zaslužek, ki ga je dobival od Antona. vložil v mestu v hranilnico in res se je nabrala čedna svotica, dasi-ravno ne tolika, da bi mogel ob njej dospeti v Ameriko. Toda za to se Janke ni zmenil; hotel je zbežati iz vasi ter ni niti pomislil, kako daleč pride s tem denarjem.
Zadoščeval mu je za vožnjo na železnici in preživljenje do mesta Hamburga. Tam pa je bilo treba plačati vožnjo na ladiji, če je hotel priti v Ameriko, toda Janko ni imel več denarja, od Jožkovih pa si tudi ni hotel izposoditi. Radi tega je bil primoran skleniti pogodbo z nekim faktorjem, ki se je ukvarjal z lovom takih revežev, obljubujoč jim velik dobiček in dobro službo, ako sklenejo ž njim pogodbo. Ko so to učinili, je plačal za nje vožnjo ter jih poslal... kam? to bomo v kratkem videli.
Jožek in njegova žena sta se poslo-£>d Janka ter se takoj drugi dan odvila od Janka ter se takoj drugi dan od-kkr faktor ni nalovil toliko ljudij, da se je splačalo najeti za nje ladijo. Janko je torej hodil sam po mestu, sredi velike množice različnih ljudij, sredi odmeva čudnih jezikov in zdelo se mu je, da se mu sanja, tako je bil omamljen od vsega, kar ga jc obkoljevalo.
Tri morju se je na stotine delavcev neprestano trudilo z nakladanjem blaga na ladije. Vsi so marljivo delali, nobeden ni počival, nobeden ni obstal, da bi se razgovarjal ali nasmejal; vsakdo utrujen, oblit z znojem in marljiv se je bal zgubiti le trenutek časa, kajti vsak trenutek težkega dela prinese mu zaslužek, brez katerega bi mu ne bilo mogoče tu živeti, kjer je mnogo, zelo mnogo ljudij, torej življenje drago in težavno. Lenuhov ni. beračev tudi ne: vsi delajo.
, Oh, pomisli si Janko, kako je tu povsem drugačnejše življenje od našega. Kako primanjkuje tu naše svobode, kjer se more človek počiti in oddahniti, se. razvedriti, si zapeti, obiskati soseda ter spoštovati praznik... Tu pa, bodisi po dnevu ali po noči, bodisi v praznik ali ‘delavnik, je neprestano gibanje, neprestano težavno, trudapol-no delo, ki človeku komaj dovoli, da se nasiti. Ako je za morjem tako, kakop-tukaj, čemu gredo ljudje tjekaj — čemu! Ko bi pri nas tako delali, postal bi vsak bogataš."
Naposled je napočil dan odhoda. Faktor je nalovil nekoliko ejesetin revežev, poslal jili na ladijo, dodal jim nekega nadzornika ter jih odpravil v svet v neko obljubljeno deželo, po kateri se baje cedi mleko in med, o kateri pa nihče ni vedel kje leži, kako izjeda in kaj ga tam čaka.
Na dano znamenje k odhodu je parnik naravnal svoj rilec na odprto morje ter se začel polagoma oddaljevati
od mesta. Oni, ki so bili že seznanjeni 7. morjem, rinili so še proti zadnjemu delu ladije, hoteč se še. najdaljc rado-va ti pogleda na mesto in suho zemljo. Oni pa, ki niso poznali morja, rinili so se naprej proti rilcu ter radovedno zrli po velikem vodnem prostranstvu, od krivajočem se polagoma pred njihovimi očmi.
Najbolj spredaj na parniku je stal Janko, oprt z lakti ob ograjo, z očmi vprtimi v daljavo ter pozorno zrl na vse, kar je tu vide.l novega, le nekoliko je bit otožen, ker marsikaj ni razumih ker nihče tu ni govoril poljski, a on pa ni znal drugega jezika.'
Potovanje po morju ni za potnike tako lahko, kakor bi se utegnilo komu zdeti. Neprestano guganje na ladiji postane človeku v kratkem času neznosno. Ljudje slabejše narave ne morejo prenesti tega guganja in sbpa-rc iz slane morske vode, pa sc‘jih loti bolezen, da pogostoma celo umrjejo.
V Ameriko traja vožnja ob lepem vremenu od dvanajst do šestnajst dnij, (t. j. za onega časa, ko je. bila pisana ta povest), ker pa je bil Janko od vožnje po železnici utrujen in oslabljen, torej se ga je lotila kmalu morska bolezen, ki ga je dan na dan huje mučila ter mu pobirala moči. Hodil je revež naokrog rumen in shujšan in Bog ve kake britke misli so mu rojile po glavi.
Nekega dne nastalo je med mornarji nekako čudno gibanje.
Čemu se oni tako kretajo? mislil si je Janko, ne znajoč, da delajo priprave za pogreb, kajti pred kratkim je umrl jedcu izmed sopotnikov, česar pa Jan ko ni vedel.’
Mornarji so med tem prinesli vrvi, razgrnili črno sukno, postavili kropilnik ter odšli. Kmalu na to so se jeli zbirati gostje na ladiji; prišel je kapitan in duhovnik v pogrebni opravi, a za njima so mornarji prinesli mrliča, zavitega v črno platno. Položili so ga na sukno, duhovnik je odmolil pogrebne molitve, pokropil mrliča, navzoči so izmolili Očenaš, na kar so privezali mornarji mrliču k nogam in k glavi železne kroglje, brod je jel počasneje plavati in spustili so mrtvo telo v vodo, ki se je takoj skrilo v morsko globino.
Bil je to kaj preprost dogodek: človek jc umrl, kakor se pogostoma zgodi in ker niso imeli zemlje pod nogami, marveč samo vodo, torej so ga pokopali v vodo. Preprosta stvar, vendar pa pogreb ria morju napravi na človeka britkejši vtis, nego na zemlji. Zakaj? Nemara radi tega, ker ga še marsikdo ni videl, a nemara tudi zato, ker se nam smrt ne zdi tako bližnja, ako nam na zemlji pobere našega soseda, ker imamo več ali manj korakov do njega. A na morju, na brodu, v tej lupini, v primeri z brezmernim morjem, ki jo obdaje, kadar pride smrt, zdi se vsakemu čudovito blizo. svoje rojstne vasi, svojih starišev in jelo ga je biti strah pri misli, da bi tudi njega vtegnila doleteti taka usoda,
Čuden vtis je napravil ta pogreb tudi na Janka. Prvokrat se mu je sedaj stisnilo srce, prvokrat sc jc spomnil da bi tudi njega mogli spustiti v vodno globino in takrat.. .
"Bog ne dopusti tega", vzdihne Janko, "ter mi daj, da umrjem vsaj na zemlji, med svojimi!...” Toda ta želja kazala se je povsem nepodobna resnici: saj se je peljal nekam na konec sveta, na ljubav tujih ljudij, med katerimi bi imel odslužiti svoj dolg, katerega mu je nakopalo potovanje čez morje.
Pogodba je nakladala Janku dolžnost, služiti tri leta in še le po preteku tega časa jc smel zapustiti službo.
Oslabljen j e, pogreb in otožne misli so tako otrudile Janka, da se mu je znatno shujšalo njegovo zdravje in bo
lan ter slaboten je dospel do bregoi daljne Amerike, do nekakega velikega mesta. Janko si je mislil, da je potovanje že končano, toda niso jim dovolili izstopiti, kajti parnik je počival le jedcu dan, na to pa je odjadral dalje.
Janko si vsled oslabljenja ni zapo milil potovanja, vedel je samo to, da je bila vožnja dokaj krajša nego-prvič, vročina pa čimdalje hujša. — Napo sled so prijadrali k obrežju, stopili na suho, kjer so jih spravili na vozove ter odpeljali na posestvo nekega Španjola, za katerega so bili najeti, da mu pride lujejo tobak.
Zemlja, na kateri se je sedaj nahajal Janko, bil je otok, to je zemlja, obdana krog in krog z vodo ter se je imenovala otok Kuba
Na tem otoku raste izvrsten tobak, iz katerega delajo smodke, katere imenujemo pri -nas kube. Ta otok je del amerikanskega ozemlja, pripada pa pod/Španjsko vlado* ter sc razlikuje od drugih krajev po tem, da tam še smejo imeti ljudi za sužnje, katere tudi kupujejo tako, kakor pri nas kupimo psa ali kako drugo žival ter ž njimi delati, kar je komu všeč, samo moriti se ne smejo, ker to zabranjuje postava.
Te sužnje si najdejo večinoma med prostimi prebivalci ondotnega kraja, katere imenujejo Jndijane, katere so Španjolci pred par stoletji premagali ter jih napravili sužnje.
Ko je Janko dospel na odločeno me-stor, dali so mu jesti in takoj drugi dan
mu zaukazali nositi cule tobaka iz jed-
nega skladišča v drugo.
Janko se je poprijel dela, toda o-slabljen po bolezni in grozni ondotni vročini je čez par ur jel pešati. Mimo-gredoč nadzornik, to videč, ga je radi tega močno vdaril po hrbtu, češ, naj bo vendar urnejši.
Ko bi se bilo to zgodilo doma na Poljskem, bil bi Janko planil na vsakega, kdor bi mu bil pogrozil s palico, tam pa med tujimi ljudmi in sužnji, katere so vsaki hip pretepavali pred njegovimi očmi, postal je čudovito krotek, popravil j c breme na rami ter odšel za drugimi. Toda kaj se je godilo v njegovi duši! Kako močno je obžaloval, da je zapustil rojstno hišo, kako jasno je videl sedaj, da ga že roka božja kaznuje za to, da prve nezgode v svojem življenju ni mogel prenesti.
Čas jc tekel, dela ni zmanjkalo niti za trenutek, hrana je bila slaba, vroči na pa huda in nadzornik brez usmiljenja. Navzlic vsemu temu je Janko sklenil vstrajati, ker ga je bilo sram, da bi se kazat tnalosrčnega; vrhu tega pa se je tudi tolažil, da za tako težko Selo prejme gotovo dobro plačilo.
Preteklo je pol leta ter napočil je čas plačila, katero bi imeli dobiti de lavci vsakega pol leta, toda Janko ni dobil ničesar in ko je začuden vprašal; kaj je temu vzrok, dobil je odgovor, da še ni odslužil vsega denarja, ki ga je dobil za potovanje. Ni še sicer znal dobro ondotnega jezika, toda govoril je, kolikor je znal ter povedal, da mu oni faktor ni dal nikakega denarja, marveč mu samo plačal vožnjo, toda niso mu verjeli, kajti v pogodbi je sta lo zapisano, da je Janko vzel plačilo za dve leti naprej.
“O Bog!” je vzdihnil, “sedaj še le razumem, čemu ti-faktorji pripovedujejo'., take čudeže o krajih za morjem ter tako močno vabijo ljudi tjekaj.
Toda kes in . premišljevanje o tem bilo je že prepozno, kajti že ni bilo več mogoče u j ti, ni mu ostajalo nič druze-ga nego trpeti in delati zastonj, težko delati.
Minuli sta dve leti. Tanko se je med tem časom naučil nekoliko bolje španskega jezika, torej je tudi sklenil napotiti se k samemu gospodarju in mu povedati, kako slabo jih hranijo, kako pretepavajo ter mu dokazati, da ima on od tega največjo izgubo, ker delavci so slabi in utrujeni ter nimajo ni moči, niti veselja do dela. Res se je tudi napotil v njegovo palačo, toda ni ga našel doma in tako ni nič opravil. Nadzornik pa je jel slutiti, čemu je šel Janko v palačo, torej ga je jel še istega dne huje proganjati, ter tako močno in pogostoma obdelovati z bičem, da je imel ves hrbet pokrit z ranami. Nalašč mu niso dali za nje nikakega zdravila in ker je bila vročina grozna, so se rane čimdalje bolj gnojile, telo je otekalo in moči slabele.
Vendar nadzornik na te Jankove bolečine ni jemal ozira, da, še več je veleval nakladati mu, prav kakor kakemu volu, da je revež večkrat padel pod težo. Enkrat si je pri takem padcu poškodoval prsi. Moral se je vleči in ležal je dolgo ,kajti prsi in rane so ga hudo bolele.
Pod drevesom poleg stanovanj delavcev, ležal je Janko na slami, bled kakor mrlič ter sedaj ječal, pa zopet molil. Bolezen je trajala poldrugi mesec, dokler se ga ni Bog usmilil ter se mu jelo vračati zdravje. Ko pa je mogel hoditi, vpregli so ga znovič v prejšnje težavno delo.
/Sedaj jc Janko pogostoma zdihoval po domačiji ter mislil na njo, na rojstno vas in stariše, vendar pa se je o-botavljal pisati jim.
“Kaj jini naj pišem?” si je mislil. “Nemara to, da me vsaki dan pretepavajo z bičem kakor žival, ali da sem še slabše preskrbljen od živali ležal bolan pod drevesom. O, ne, ne pišem jim, ker to bi jih še huje razžalostilo, nego moje molčanje.”
r- *	*
Zares na spomlad tretjega leta, ko so ti nesrečni delavci delali na polju, prišel jc k njim njihov gospodar, Španjolec, s puško na rami ter streljal po mimoletočih -ptičih, katere pa pogostoma ni zadel. Janko, ki je, kakor že vemo, doma pogostoma hodil s puško po polju, je ogledoval to streljanje in kadar Španjolec ni zadel, je nekako čudno vrtil glavo. Bil je bojazljiv, toda to bojazljivost je premagala lovska njegova narav, torej se je priklonil Španjolu ter ga prosil, naj mu dovoli vstreliti ptiča, katerega želi dobiti.
NASLOVNIK
tigovcev, obrtnikov, gostilničarjev in
odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO„ 112 Exchangr St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI poroča slovenskemu občinstvu o Jolietu. Velika zaloga. Nizke ce ne. 104 Jefferson St., blizu mosta
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicagu st, blizo slov. cerkva. Prodajaln» moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO jujemo denar na zemljišča pod u godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicage St. Prodajalna pohištva in moikili oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
GRAHEK IN FERKO, 207 Indian» St. Mesnica.
J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Ob» telefona 8. Joliet, 111.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiani St. Gostilna.
3TONICH GEORGE. 813 N. Chica go St. Trgovca z grocerijo, pre
mogom in pošiljanje denarja.
CHICAGO, ILL.
MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111.
Vina na prodaj
*) Po zgubljeni zadnji vojni prišel je otok Kuba v roke Zjedinjenih držav.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M. 15. Scliuster
Young Building.
Dobro črno in belo novo vino, muš kotel po 30c gal., reesling po 35c gal Vino od leta 1908 črno in muškotel pc 40c gal., reesling 45c gal. Staro belt vino po 50c gal. Sladki mošt 24 ste klenic za $5.00. Drožnik po $2.50 gal Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Posode dam zastonj.
“Hill Girt Vineyard''
BOX 77.
Stefan Jakše, prop. Crockett, Cal
L
Agentov rabimo
za prodajanje delnic od zanesljivih družb in rudnikov. Naši zastopniki naredijo dobro, ker jih pravično vposlujemo. Ako ste prodajalec, lahko dobite pro-tor, da naredite mnogo denarja. Za nadaljna pojasnila pišite angleško na
L. Bx. 708 Duluth, Minn
Ana Vogrin
Izkušena babica
205 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, I1L
Katarina Mašat
IZKUŠENA BABICA
I 309 Granite St.
Joliet, Ills.
FRANK MEDOSH
9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVENSKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO. ILL.
Poštena Postrežba vsakemu.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notai ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v «taro domovino vestno in zanesljivo.
Telefon 123, South Chicago.
Stefancich & Podobnik
N. W. Phone 577.
1014 N. Chicago Street Joliet, I1L
Gostilna
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem s finimi pijačami.
J. J. KUKAR,
WAUKEGAN, ILL.
Cor. Lake & Utica Sts.
Phone 182.
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po uajnlžjem duevnem kurzu. Priporočam se'rojakom.
Zastopnik za Besley Brig. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
Ta pogum in uljudnost, s kakršno se je Janko ozval, je ganila Španjola. Dal mu je puško ter pokazal prilete-čega ptiča. Janko je gibčno vzel orožje, pomeril ter takoj položil ptiča mri vega na tla.
Nekoliko mesecev po tem dogodku pozovejo Janka v palačo, kjer ga Španjolec vpraša, če hoče iti ž njim na daljši lov v severno Ameriko.
“Toda zapomni si”, doda Španjolec, “da boš tam izpostavljen velikim nevarnostim, ker tam ne bomo streljali ptičev, marveč velike ropne živali.”
Janko je privolil, ker ga je mikalo obljubljeno plačilo. Za življenje mu ni bilo mnogo mar, ker mu je že presedalo.
Poleg Janka imelo bi iti ž njim še nekoliko drugih služabnikov, katerih naloga je bila: čuvati gospodarja pred nevarnostmi, kakršne bi mu vtegnile pretiti od divjih zverin.
(Nadaljevanje na 8. strani.)
aA» aha
öip fun	fjfo mn mn nit* mn mn
*
*
«
*
«
Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče. Naravoznanci vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo— je resnica. Vsi zdravniki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri teh prebavnih organov v neredu, trpi celo tek». Ako ta bolni organ hitro ozdravimo, ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih organov, in to je dobroznano
toanru tbinee’s

ftSOiSrgRi»
Triner jevo zdravilno grenko vino.
«
*
%
*
«
*
*
*
*
¿TÉTk aUTk aTÉTk aTÉTk aTÉTk aTÉTk aUTk aTÉTk aTÉTk aÜTk aTÉTk aWk aTÉTb
VWf
To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rudečega vina in importiraiuh grenkih želišč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak, še tako nežen želodec. Še zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni organi ohranijo v dobrem stanju.
To ie čudežno zdravilo
oistri okus, kredea živce,
cisti kri, oedi obrazno barvo, pomnoži pozum,
odstrani neprebavnost,
donese mirno spanje, daljša življenje.
Rabi je lahko cela družina, od najstarejega do otroka v zibelki. To te n« more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Združ. držav — Ser. No. 346. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vredne“. lega leka... Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite nam v maternem jeziku.
1333-9 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
Ne pozabite poskusiti Trinerjeve Hrvaške Importirane Slivovke in Slovenskega Brinjevca, vse domačega izdelka.

Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4-1-2 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1908. nad 52 milijonov kron. Rezervni skladi znašajo 9,470,043 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
78,000,000 kron
, in sicer znašajo med drugimi zakladi: Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ..............K 36,207.340
Posojila občinam in korporacijam .................. 2,392.039
Menice ....................... 568.000
Vrednostni papirji ........ 23,660.702
PROSTOVOLJNA
ZAHVALA
Milostljivi zdravnik!
Siena Vam hvala za poslane mi čudodelne zdravila, po katerih si ni v tako kratkem času preklajenja, kašlja in katarja ozdi a vil.
Florijau Rak
Hertninie Pa.
Pošljite še danes za \ 5 centov poštnih znamk za prekoristno knjigo “Človek, njegovo življenje n zdravje' Vsaka slovenska drnžina bi jo mogla imeti
(Nadaljevanje s 5. strani.)
Lahko smo tudi ponosni na našo dično Jednoto, ki neglede na razne sitnosti dobro napreduje in je v slučaji nesreče najzanesljivcjša podpora. Torej rojakinje, ki niste še pri nobenem podpornem društvu, pristopite brez odlašanja, ker nesreča nikdar ne počiva.
Končno pozdravljam vse članice in člane naše slavne Jednote.
Katarina Kenig, I. tajnica.
Cleveland, O., L dec. — Društvo sv. Frančiška št. 66. K. S. K. J. je imelo na seji dne 28. nov. volitev novih u-radnikov za leto 1910. Izvoljeni so sledeči:
Predsednik Alojzij Zupančič, podpredsednik Florijan Čampa,
I.	tajnik Jožef Perko,
II.	tajnik Jožef Papič, blagajnik Janez Nahtigal, delegat Anton Šuštaršič; porotniki odborniki, Franc Vidmar,
Jožef Žnidaršič in Franc Trebeč; zastavonoša Štefan Vidmar, vratar Franc Kek.
Društvena seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu na Perc Hallu, 79 St. S. E.
Novi uradniki nastopijo svoje urade dne l.jan. 1910 in bodo poslovali do dne 31. dec. 1910.
Vsem bratom in sestram K. S. K. J. voščim vesele božične praznike in srečno novo leto.
Egidij Verhovc, I. tajnik.
Leadville, Colo., 29. nov. — Naznanja se vsem članom društva sv. Jožefa št. 56. K. S. K. J., da bode imelo društvo svojo društveno volitev odbornikov za leto 1910 dne 12. dec. t. 1. Zategadelj so strogo opozarjeni vsi člani, da se udeležijo volitve, pri kateri ima vsaki član voliti po svoji misli, da je za napredek in korist društva.
Nadalje opozore se vsi zaostali člani s plačilom prispevkov za društvo, da ja gotovo poravnajo do 14. dec. t. 1., ako ne, so podvrženi postavno suspen-dovanju. Prosim vpoštevati opomin, tako da se žamorejo knjige društvene v pravem redu za prihodnje leto zaključiti.
Konečno želim K. S. K. J. veliko uspehov v svojem novem domu za prihodnje leto, ravnptako vsem članom k nji spadajočim.
Anton Koroshetz, tajnik.
Waukegan, 111., 6. dec. — Društvo sv. Jožefa št. 53. K. S. K. J. bode imelo dne 19. t. m. svoje letno zborovanje in obenem volitev uradnikov za leto 1910.
Ker je omenjeno zborovanje vele-važnega pomena za vsacega zavednega društvenika, so toraj vabljeni vsi člani, da se polnoštevilno udeleže ter oddajo svoje glasove za ude, katere pripozna-jo, da imajo zmožnost za ta ali oni urad. Ker bode pa na istem zborovanju tudi več drugih važnih reči na dnevnem redu, se toraj 'čsak posamezni član vljudno vabi, da pride točno ob eni, da se zamore o pravem času pričete, kajti vsak rad pred ko mogoče zapusti dvorano, toraj ako bomo ob času pričeli, bodemo tudi lahko ob času končali.
Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. ter jim želim vesele božične praznike ter veselo novo leto.
Franc Barle, predsednik.
Forest City, Pa., 6. dec. — Ker na zadnji seji 21. nov. ni bilo navzočih precejšno število sosester društva sv. Ane št. 120. K. S. K. J., zato naznanjam vsem sosestram tega društva, da bo dne 19. decembra seja pol ure pred, zato se začne seja točno ob 6. uri zvečer v hali kot zadnjič. In ta seja je letna ali volilna, se bo volil novi odbor za leto 1910. In poživljam vse sose-stre tega društva, da se jim je dolžnost udeležiti polnoštevilno te seje, da voli vsaka kakor se ji prav zdi, da potem ne bo oporekanja. In na tej seji se bo obravnavalo še več druzih društvenih stvari, ker jih je potreba u-rediti. Ako katera izostane, da jo ne bo in bi potem oporekala, da to ali ono m zanjo, se bo ž njo ravnalo kakor zahtevajo društvena pravila. H koncu pa pozdravljam vse sosetre društva sv. Ane št. 120. in voščim vam vesele božične praznike in srečno novo leto. In nadalje pozdravljam vse članice in članice K. S. K. J., posebno pa yse sose-stre vseh ženskinih društev, ki so pridružena k materi K. S. K. J. in želim vam vsem vesele božične praznike in srečno novo leto, da bi v novem letu še bolj napredovale in se razcvitale. In nadalje želim srečno novo leto tudi naši slavni materi K. S. K. Jednoti in njenim uradnikom in da bi ponovem letu še bolj napredovala in da bi prišel z novim letom tudi mir med njo.
S pozdravom Mary Špec, tajnica.
Joliet, 111., 24. hov. — Naznanjam članom Mladeniškega društva sv. Aloj zija, da je dr. sklenilo, da bomo imeli 19. decembra letno zborovanje in volitev odbora za 1910. Zatoraj opominjam vse člane, da se iste udeleže in da si izvolijo dobre mladeniče, da bodo delali v blagor in napredek društvu. Zatoraj naj se vsi udeleže te seje in si izvolijo odbor, da bo vsem po volji, da ne bo mogel noben nič prigovarjati. In tudi če odbor dela v blagor društva, tudi društvo napreduje. Bratski pozdrav!	John Lekan, tajnik.
Kaj je zlo?
Če pustiš ženo doma in vzameš ključ seboj, ni to nobeno zlo; pustiš pa oba doma, je to malo zlo; če pa pustiš ključ doma in vzameš žego seboj, je to dvojno zlo.
00 in več stalnega dobička Tj # jamčimo agentom z im-■	portiranimi avstrijskimi
podobami. Nobene opozicije ali ns-varnostl. Vprašaj za podrobnosti:
A. S. SILBERMAN,
352 Pleasant Ave., St. Paul, Minn.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay Streets.	Both Phones 2ft.
R. PILCHER, predsednik.
FRED BENNITV, podpredsednik. GEORGE ERR, kasir.
F. W. WOODRUFF, ass't kasir.
Gitizeis’ National Baal
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, 111.
TA BANKA vam plača enake-visoke obresti kakor banke v stari domovini.
3%
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu.
Mi hočemo tvoj denar j ti hočeš naš les.
Čc boi kupoval od nas, ti bomo vti. lej postregli z najnižjimi tržnimi c nami...Mi imamo v zalogi vsakovrs! j nega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki u in trdi les, late, cederne stebre, desk-in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines alic blizu novega kanala
Predno kupiš LUMBEK. oglasi t pri nas in oglej si našo zalogo! Mi fr bomo zadovoljili in ti prihrinili de«*;
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na vod' DES PLAINES IN CLINTON STft
wywvuvYvwyvywwvvwvA
StmHHl & StmlOl
tr	Sobe 201 in 202 Barber bid?.
■C	JOLIET, ILLINOIS
Í JAVIM ÍNOTAR
I» Kupuje in prodaja zemljišča
«C v mestu in na deželi.
+ Zavaruje hiše in pohištva pro-ti ognju, nevihti ali drug. po- ¡1 škodbi.
Zavaruje tud. življenje . proti nezgodam in bolehnim.
Izdeluje vsakovrstna v notar-
3* sko si. oko spadajoča pisanja.
■I Govori nemško in angleško.
,'.V.%Y.,.SW.WA,.WA\WA\
Fiite “Ells. Brand” divo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklinicali
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me ,o po najnižji ceni? Gotovo! V mesnic
J. & A. Pasdertz
se dobijo naiboljše sveže in prekz jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj is ooskusite naše meso
Nizke cene in doora postrežba j» naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na voga-Broadway and Granite Street«.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1115
¡POZOR! POZOR! I
di:4„ —__<_1_...	.	_	...	..
Največje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce.
JOLIET STEAM DYE HOUSE (Straka & Co.)
642-644 Cass St., - Joliet, Illinois. Oba telefona 488.
FIREINSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
hi. Phone 521	N. W. Phone «69
MAURICE F. LENNON
Advokat—Pravdnik
SODRUG E. MEERS
Soba 318—321 Bnrber Bldg	JOLIET, ILL.
Ko imate kaj s sodnijo opraviti, o-glasite se pri meni. Pravica — je moje geslo.
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
SLOVENSKI POP|
ki ga izdeluje znana '	slovenska tvrdka
Joliet Sloveni c Bottling Co. I
. ^
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344. N
S
Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli drug a. Pokusite ga rojaki in rojakinje in £ prepričani boste, da trdimo zg olj l-smco. Nadalje izdeluji ista druž ba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri- g poroči a. Rojaki podpirajte d omače podjetje in držite se gesle*
Chi. Phone 2932
N. W. Phone 5
Stun. Phor.e Chi, 3641
M. PHILBIN
5l5CassSt. Joliet. ill
...Premog,..
Kadar potrebujete premog, se obrnste Uo mene. Cena najnižja.
POZOR, ROJAKI! urejeno
.Vloderuo gošlilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domač« vino in prodajal dišeče smodfce. Predajam premog.	_	/
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N W Phone 824.	Joliet, I!)
0I111 Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, UL
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, še» vrstna vina in žganja ter prodajo pet« jetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor
The I, w. Ftaer Brig Co,
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Streets, JOLIET, ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.

>< (vair
' I
JOLIET CITIZENS BREWING CO
---------N. COLLINS ST., JOLIET, ILL—-
Dr. E. C. COLLINS
svetovno znani medicinski Profesor ustanovitelj slavnega “Collins N. Y.
	Medical Instituta”in pi-		
n	8« tel j prekoristne zdravilne knjiga “Človek, njegovo življenje in zdravje”.		
		r~	
			
Uradne ure—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel. iu prazn. od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer.			
BOLNIKI
pazite, komu zaupate zdravljenje svoje bolezni. Sveto pismo pravi: “Mnogo j« poklicanih, a malo izvoljenih!” Tako je tn li mnogo zdravnikov, kise po časopisih hvalijo na vse načine, a niti eden vam ne moro pomagati, ker ni vsakdo sposoben, da vas zopet privede do popolnega zdravja.
Slavni in najstarejši zdravniški zavod na svetu je jedino COLLINS N. Y. MEDI C AL INSTITUTE kateri že leta in leta rešuje bolestni narod gotove smrti. Ni je bolezni katera bi ne bila dobro znana ravnatelju tega zavoda in katero bi on v kratkem času ne mogel ozdraviti, ako ravno vam nobeden drugi zdravnik ni mogel pomagati, ter obupal nad vašim življenjem in zdravjem. Zatora j rojaki 1 Poslušajte prijateljski svet ravnatelja tega slavnega zavoda, kateri vaiii pri po-ročuje: Ne pišite tem zdravnikom, kateri se po časopisih samo hvalijo, ter ne zametujte svojega zdravja in težko zasluženega denarja za draga in ničvredna zdravila, ker s tem samo trpite in si nakopljete prezgodnjo smrt.
Da se pa sami prepričate o zdravljenju slavnega Collins New York Medical Instituta pišite takoj danes po znamenito in vsakemu človeku tako potrebno iu koristno knjigo: “Človek, njegovo življenje in zdravje,” katero dobite povsem zastonj, 16 centov priložite za poštnino in odpravo. Ta knjiga vas bode podučila o vseh boleznih, kako se imaste v bolezni ravnati in zdravje ohraniti kakor tudi skušnjah slavnega ravnatelja tega zavoda.
V slučaju, da potrebujete zdravniški nasvet in pomoč, obrnite se takoj edino le na ta zavod, kateri je bil do sedaj in bode vedno le v korist in rešitev bolnemu narodu. Ne pišite nikomur jxipre.j, dokler niste vprašali za svet in navodilo ravnatelja tega prekoristnega in rešilnega zavoda, ker ravnatelj vam daje zastonj, osebno vse nasvete in pomoč ustmeno ali pismeno. Ne odlašajte tora j več ter opišite takoj vašo bolezen in najsibode že kakoršnakoli si bodi zastarela, kronična ali skrivnostna, v svojem materinem slovenskem jeziku, naznanite koliko časa bolehate iu koliko ste stari, ter naslovite pisma na
COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th St., New York
Bodite popolnoma prepričani, da bodete v kratkem zopet temeljito ozdravly m Vahooui ravnatelj je Dr. S. E. Hvndman.
L Wunderlich Granite Co.
804-806-808 N. Hickory St, Joliet, 111
Velika zaloga »pomnikov
.	V‘ %',.»1 /"X
'.•v' *	/
. {■ "	■*«'•/v'A.j" /
.
■
«
>
»>
M
*
Sd
>
GC
M
«
O
w
o
w
S5
*-*
*
o
s
«
«

Naie prodruznice so: r Chicagt Bethania and Resurrection Cemetaiy blizn Summit, Cook Co., in Naperville I1L Chi. tel. 1873. N. W Phone 49f
HRV .TSKO DRUŠTVO ZRINSKI ,-ankopan št. 18, H. Z. v 111., v Joliet, 111. Odbor za leto 1908: Predsednik: Fil. Hibler, 1014 N. Chicago St.; podpredsednik: Pavel Pavletič, 1003 N. Scott St.; Računovodja: Ant. Kirinčich, 1212 N. Chicago St.; tajnik: Mih. Podobr’1' 920 N. Chicago St.; blagajnik:]	i Tušek, 205
Ruby St.; bolniška	'elnika: za
vzhodno stran mest,-	om. Stefančič, 1014 N. Chicago	za zapadno
stran mesta: Ant. Mr ič, 1316 N Hickory St. Seja p nedeljo v mesecu v cerkveni dvurani.
NAPRODAJ POCENI DVE Kuhinjske peči, ena za premog, a ena za plin. P. Rozich, 512 Lime St., Joliet, 111.
ORGANIST IŠČE SLUŽBE; VEČ pove: Organist N. N., Amerikanski Slovenec, Joliet, 111.	4t
NAPRODAJ KRASNO DONEČI klavir in drugo pohištvo, poceni. 1403 N. Clement St., Chicago tel. 6881, Joliet, 111.	S2t4
POTREBUJEMO DELAVCEV. TU-kajšni premogovnik potrebuje najmanj 30 delavcev. Stalno delo in tudi slovensko stanovanje se lahko dobi, ker je tukaj več Slovencev in tudi slovenska gostilna. John No vak, Standard, 111.
Ustanovljena 1871.
Ttie Will County National Bani
Of Joliet Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloat ter pošilja denar na vse dele sveta.
J.	A. HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
Tie Joliet Mosel Bail.
Na voglu Chicago in Clinton ulic RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,00 0.0«
IT. A MASON, predsednik.
G.	M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik.
JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kali foruijsko vino, dobro žganje in trži» najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog TELEFON 7612.
tora N. Broadway.....JOLIET, ILT
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street Joliet, 111.
dobroznan
SLOVENSKIPOGREBNIR
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 263
(Nadaljevanje s 5. strani.)
Drugega dne že Janko ni šel na delo, marveč je snažil orožje ter skladal gospodarjevo prtljago m čez nekoliko dnij so se podali na potovanje proti Kanadi v Severni Ameriki.
Ukvarjajoč se neprestano z lovom, je Jank6 v Kanadi zopet oživel in tudi zdravje se mu je zboljšalo. Hotel je celo pisati starišem domov, za kar pa ni našel ugodne prilike, kajti prenočevali so neprenehoma v lesovih, po dnevu pa so lovili, ali pa se selili od jed-nega mesta na drugo.
Na jedni taki selitvi, ko so se premikali proti jugu, da tam vjamejo kakega bivola, morali so se prepeljati čez več rek, kajti Kanada je močno gozd nata in mokrotna pokrajina. Čez prvo in drugo reko so se srečno prepe ljah, toda na neki reki se je razdrl splav, na katerem so imeli smodnik, in smodnik se je potopil v vodi. Brez smodnika pa je bil daljši lov nemogoč, torej so lovci sklenili poslati v mesto po novo zalogo smodnika, katero nalogo je prevzel oni Španjolec, ki se je s svojimi služabniki in Jankom takoj podal na pot.
Že so se bližali mestu, kjer bi imeli dobiti smodnik. Samo jedno noč imeli bi še prenočevati v gozdu. Tam so se služabniki Španjolca jeli dogovarjati med seboj, češ, da naj ubijejo gospodarja ter mu vzamejo denar, katerega ima gotovo mnogo pri sebi, za kar pa ne najdejo boljše priložnosti v tem gozdu, kjer razun njih nikogar ni bilo.
(Dalje prih.)
¿V jf.	j,|v	«jjv «v» «9»
4*	____^	iž*
*===-----------------------
4* Ko kupite veliko peč za gretje, le za $17.08, je to za-4*	namenje, da je cena nizka.	^
4* 1 C	nnnnefa na pečeh, da se tem lažje spečajo, ker vre- *4
1 O OCtStO i« pOpUSl<* me jih je pridržalo v prodajalni.
Kadar imate s sodiščem opraviti o-brnite se na slovanskega odvetnika
JOHN W. WELLNITZ,
Cutting Bldg., 2 floor, Joliet, 111.
Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Majhne ali izdatne.
Kadar želite izpodbuditi delavnost drobja, uživajte eno do tri Severove Jetrne kroglice (Liver Pills) pred počitkom in iznenadeni boste, kako zelo koristijo te majhne kroglice. Očvr-stijo Vam jetra, preženo zabasanost, odvrnejo glavobol, zlatenico, zlato žilo in druga obolenja vsled otrplih ali prekrvnatih jeter. Cena 25c. Vprašajte svojega lekarnika. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	2
Priporočilo.
Rojakom v Waukeganu in North Chicagi, 111. naznanjamo, da je prevzel zastopništvo našega lista od prejšnjega zastopnika, ki ni imel potrebnega časa v to svrho, naš novi zastopnik gosp. Math Ogrin.
On sme prejemati naročila in izdajati pobotnice.
Uprav. “A. S.”
Compagnije $ Generale Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 32,000 H. P.
LA LORRAINE 32/100 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno brano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovicfc agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South 17t» St., St. Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet, Illinois.
Anton Nemanich & Son,
1002 N. (CHICAGO STREET 205 7 Ohio St.	JOLIET, 1LL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA
Chicago Pilone 2278	N. W. 41t
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se to čno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWERY izdelovalci
ULEŽANE PITI
PALE ALE IN LONDON PORTES POSEBNOST JE PALE WIENER BEER
DRUŠTVENE VESTI.
Joliet, 111., 7. dec. — Društvo sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J. je imelo svojo redno mesečno sejo dne 5. dec. in volitev novega odbora, katera se je vršila v lepem redu. Izvoljene so bile sledeče:
Predsednica Marija Pasdertz, podpredsednica Marija Grčar, tajnica Rosa Brunskole, zapisnikarica Antonija Stukel, blagajnica Marija Sitar, zastopnica Marija Golobitsh, nadzornice Ana Strutzel, Katarina Petrič in Neža Videc;
bolniški odbornici Marija Klepec in Marija Koludrovič.
Pozdrav vsem sosestram K. S. K. J.
Odbor.
Chisholm, Minn., 6. dec. — Društvo sv. Srca Jezusovega št. 54. K. S. K. J. je imelo svoje glavno zborovanje in volitev odbornikov. Izvoljeni so bili sledeči:
Predsednik John Breznik, podpredsednik Anton Repež,
I.	tajnik Frank First ml.,
II.	tajnik Frank Mihelič, zapisnikar Martin Zalar, blagajnik Frank Funtek, delegat Frank Krebs, maršal John Hlačar;
bol. nadzornik Pavel Levstik, bol. obiskovalci, za mesto John Korbar, za Monroe loc. Frank Sivšek, za Gleen loc. Lovrenc Marout, za She-nango loc. Josip Šuštar;
porotni odbor Lovrenc Krebs, Jakob Babnik in Alojz Drobnič; vratar Martin Kosmač; zastavonoše John Robnik, John Špeh in Frank Kerže;
pregl. knjig Jožef Janežič in Fred. Životnik.
Seje se bodo vršile vsako prvo nedeljo v mesecu v g. Lovrenc Kovache vi dvorani.
Bratski pozdrav vsem članom in čla nicam K. S. K. Jednote.
Frank First ml.,
I. tajnik, Box 707.
Listnica upravništva.
Stari naročnik v Minnesoti: — Skupaj ste plačali do sedaj ravno $50.00 za naročnino, in sicer za sebe in dva v staro domovino. Bog Vas živi!
Gosp. J. F., Milwaukee, Wis.: — Naslova omenjenega naročnika ne dobite od nas do skrajnosti.
Priporočilo.
Rojakom v La Salle, 111. naznanjamo, da zastopništvo našega lista ima sedaj gosp.
Anton Pavšič,
ker je naš dosedanji zastopnik nevarno bolan.
Novega zastopnika priporočamo ro jakom v naklonjenost.
Uprav. “A. S.”
Cenjenim rojakom ,na znanje!
Veliko rojakov dela leta in leta te ško delo za majhno plažo, za katero so Amerikanci veliko večjo plačo dobivali. Kaj je temu vzrok: Zmožnost Angleščine. Samo z Angleščino se lahko pomaga Slovenec v Zjedinjenih Državah do primernega dela. Kako se pa priučiti anbleščine brez učitelja? Po navodilu:	Slovensko - Angleške
Slovnice, Slovensko-Angleškega Tolmača in Angleško-Slovenskega Slovarja. Knjiga popolnoma odgovarja namenu, kar pričajo mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike, kateri celo izražajo željo, da naj si vsak rojak naroči tako prepotrebno knjigo. — Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in jo je dobiti pri V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St. New York, N. Y.
*
3PARKLMG UNI1 Peči za gretje
Kupite naslonjač
svojcem kot darilo. To je nekaj jako primernega za Božič. Imamo tudi mnogo drugega blaga.
Gugalnik.
Naša zaloga gugalnih stolov je največjih v mestu. Cene so nizke, da si ga vsakdo lahko omisli.
Vse blago ie zaznamovano s številkah mi*
M. E. Sahler & Co.
209 Jefferson St., Joliet, 111.
Odprto zvečer	Telefon 700
bi bila lepo darilo. Naše peči 4* prihranijo premog, Imamo jih veliko zalogo.
Tolažba.
Pepca: “Le potolaži se draga Katra, ker Ti je umrl mož!” — Katra: “Vsaj nisem prav nič žalostna; zdaj vsaj vem, kje je!”
usT-A-zisr-A-usr	i
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO, NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
910 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
B. BERKOWITZ
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vas, v to stroka, spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Velika velikonočna razprodaja zlatnine.
Pri na dobite primerna darila ponizki ceni.
Emil Bachman
1719 South Center Avenue.
CHICAGO, ILL.
Slovanski tvorničar društvenih 06 znakov (badges), regalij, kap bando in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujet« kaj za društvo. Pišite slovensko. K» talog na zahtevanje zastonj.
za ugodne novice od zemljišča “The Grand Arizona Copper Co.” Kapitan A. G. Isaaeson iz Eveleth-a, Mimi., ki ima 20 letno skušnjo v rudarstvu, je te dni odpotoval, da pregleda zemljišče te družbe, in bo kmalu naznanil o stanju istega v tem oglasu. Zadnjo spomlad je to zemljišče ogledal g. Wtti. Miheiicli, znan slovanski rudar v Bisbee, Arizona. On pove o tej zemlji mnogi jo hvali.
Ali hočete narediti velik dobiček? Knpite delnice od “The GrandAri-zona Copper Co.” le po 60 centov.
0. E. PETTERSON & CO.,
^	213-14 First National Bank Building,DULUTH, MINNESOTA.
■^\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\VV\\\\\VV^
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge nn knjižice in na tekoči	1 (ji
račun tor* je obrestuje ]>o čistili	/O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem klinu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 300.000.
PODRUŽNICE, SPLJET IN TRST.
« ■ ■ ■ ■ ■ » ■ ■ ntn-rm ■ • • ww ■ ■ i
rrrriTvnt rivn
II1T#