—,      185      —
Metuljčka.
Srečala metuljčka dva                  Pesem valčki tam pojo,
sta se na poljani;                        bele morske Vile,
prvi bil planin otrok,                   zvezdice pojo; pojo
drugi z morske plani.                   sapice nam mile.
Prvi de: ,0j, bratec, kaj             Da bi, bratec, čul ta spev,
spet si v morju jokal?                pustil bl planino,
Da si z mano, to bi pač             ravšje,  med — z menoj bi šel
strd najslajšo lokal!                    čez morjd gladino ..."
V gori ravšje strd cezi                 Skregala sta bratca se . . .
sladko, polno mero;                     Pa ju potolaži
bratec, tam bi živel pač               brezen, ki metuljčke vse
dolgih dni stotero."                       na poljani straži.
Drugi de: ,Nl mar ml med,        Brezen de:  .Kaj bosta se!                 ,
ki ga ravšje toči;                         GLejta, lep ves svet je,
meni mar morja je spev               sreča pač lahko povsod
v topli, južni noči.                        najde v njetn zavetje
A srce pozna samo eno domovino — bratec, njo le hvali, njo ijubi ti edino!" •
Jos. Vandot