¿J, Obravnava normativnih ukrepov za preprečevanje sodelovanja v prometu pod vplivom alkohola, drog in psihoaktivnih zdravil v projektu DRUID Pri pripravi raziskovalnih izhodišč in izvedbi raziskave je sodelovalo 37 inštitutov iz 19 držav članic EU in na področju varnosti prometa so se prvič združili vsi evropski raziskovalni potenciali. deležev udeležencev v cestnem prometu, ki so bili pod vplivom določenih substanc v času nesreče, • DS 3 (nosilec nizozemski inštitut SWOV in Mednarodna organizacija prometnih policij TISPOL) -ugotavljanje uspešnosti metod in taktik nadzora ter predtestov za ugotavljanje zmanjšanih vozniških sposobnosti, • DS 4 (nosilec Univerza Vallado-lid - UVA) - priprava nove klasifikacije za psihoaktivne substance (zdravila, mamila), ki se uporabljajo v medicini, • DS 5 (nosilec avstrijski kurato-rij za varnost prometa - KFV) - ugotavljanje učinkovitosti rehabilitacijskih programov za voznike, ki so bili kaznovani zaradi vožnje pod vplivom psihoaktiv-nih substanc, • DS 6 (nosilec DRSC - SPV,AVP) - ugotavljanje učinkovitosti ukrepa prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, • DS 7 (nosilec Univerza iz Gro-ningena - RUG) - priprava ustreznih preventivnih gradiv, priprava smernic za zdravnike, izobraževanj in prenos rezultatov v prakso. Projekt DRUID je želel zapolniti veliko vrzel, ki je bila na področju raziskav o vplivu različnih drog in Avtor: mag. Bojan Žlender Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za promet Langusova ulica 4 1535 Ljubljana DRUID je vzbudil veliko pozornost tudi v Združenih državah Amerike, Kanadi in Avstraliji. Vsa poročila projekta DRUID so objavljena na spletni strani projekta. DRUID - Driving under the influence of drugs, alcohol and medicine je bil petletni raziskovalni projekt z izjemno širino raziskovalnih področij: • Delovna skupina (v nadaljevanju DS) 1 (nosilec nemški zvezni inštitut za promet BASt) - metodologija raziskovanja problema vožnje pod vplivom drog in psi-hoaktivnih zdravil, • DS 2 (nosilec danski prometni inštitut - DTF) - ugotavljanje 1 DRUID, spletna stran: www.druid-pro-ject.eu psihoaktvnih zdravil na varnost sodelovanja v prometu, v primer-javizvplivom alkohola in ponuditi izhodišča za ustrezno normativno obravnavo problemov. O vplivu alkohola na varnost prometa je bilo samo v obdobju od 1991 do 2010 v angleškem in nemškem jeziku objavljenih 467 raziskav, ki obravnavajo področje celovito ali le posamezne ukrepe na področju normativnega urejanja nadzora in represivnih ukrepov ter na področju preventivnih in zdravstvenih ukrepov. Od teh je bilo le 64 raziskav z ustrezno metodologijo, vzorcem in podrobno opisanimi postopki, da so se podatki lahko upoštevali pri izvedbi projekta DRUID. Na področju drog ali psihoaktvnih zdravil žal z vidika vplivov na varnost prometa in ustreznega normativnega urejanja in nadzora ni bila izdelana niti ena raziskava, ki bi zadostila enakim merilom kot obravnavane raziskave o vplivu alkohola. Razsežnosti problema Rezultati študij, ki so bile narejene v 13 državah2, so pokazali, da je alkohol še vedno najpomembnejši problem zaradi razširjenosti in deleža alkoholiziranih voznikov v prometu. Ocenjuje se, da je v EU 3,48 % voznikov, ki sodelujejo v prometu pod vplivom alkohola nad dovoljeno mejo, 1,90 % voznikov, ki sodelujejo v prometu pod vplivom prepovedanih drog, običajni vozniki vozniki začetniki poklicni vozniki ližava mejna vrednost (m g.'ml} mejna vrednost |mg,'ml) mejna vrednMt (mg/m I) Austria 0,50 0,1D 0,10 Belgija 0,50 0,50 D,50 Bolgarija 0,50 0,50 □,50 Ciper 0,50 0,50 D,50 češka 0.0C 0,00 D 00 Danska 0,50 0,50 □,50 Estonija 0.2C 0,20 □JO Finska 0.50 0,50 D 50 Francija 0,50 0,50 DJO Nemčija 0,50 0J00 D 00 Velika Britanija 0.8D 0J80 □,B0 &čija 0.5D 0,20 DJO Madžarska 0,0D OjOD 0.00 Irska O.oD 0J8D D .SO ItaEja 0.5D 0,50 □,50 Latvija 0,5D 0,2D □,50 Litva 0.40 0.2D ojo Lu ksembnjrg 0.5D 0,20 ojo Malta. 0,53 0,8D D.ao Nizozemska. 0.5D 0,20 050 Poljska 0,20 0,20 020 Portugalska 0,5D 0,5D 0,50 Romunija O.OD O.OD 0,00 Slovaška O.OD O.OD 0J00 Slovenija 0.5D O.OD 0.00 Španija 0.5D 0,3D 0.30 SvEtfeka D,2D 0,2D 0.20 Švica 0.5D 0.5D 0.00 Norveška 0,20 0,20 0.2D Tabela 1: Mejne vrednosti alkohola, do katerih je pod določenimi pogoji dovoljeno sodelovanje v prometu leta 2010.3 in 1,36% voznikov, ki sodelujejo v prometu pod vplivom nedovoljenih psihoaktivnih zdravil. V nekaterih državah (Francija) je bil med 2 DRUID Deliverable 1.4.2 Per se limits - Methods of de-fining cut-off values for zero to-lerance 3 K^rup, S., Deliverable (6.1.) State-of-the-Art on Withdrawal of Driving Licence - Results of a Questionnaire Survey povzročitelji nesreč ugotovljen alkohol kar v 36 %, kanabis v 7 %, delež drugih drog pa je bil bistveno manjši. Med drogami prevladujeta kanabis in kokain, benzo-diazepeni pa so najpogostejši pri prepovedani rabi psihoaktivnih zdravil. Države in sankcije 3loba K^ansk-a toiKe Prepoved v D inj* Odvzem voznlikeg a flovoljsrja Zaporna lun Pogojna Kczen Pro« oja VDinlKa Hatiabllltac l|a Program zdravlje rja Drufceno Koristno O« Id flvslrija Da (te (A) ne da (A, D; ne ne da (A, Di (te (A} ne ne Belgija Da rte (te (A, DJ da (A, D; ne moano d; molra D; molra t.\ ci irefino ci irsino ¡A, □) Bolgarija Da da (A) da (A) da (A, D; da (A, D Z) ne re re ne ne r Da (te (A) (te (A) ne da (A, D Z) ne re re ne ne češka Da da (A, D. Z: da (A, D, Z: da (A, D. Z) da (A, DO ne ne ne da (A, D) ne Danska Da re ne da (A, D. Z) da (A, D Z) ne ne da (A) ne da (A, D. Z) Estonija Da re (te (A) da (A) da (A, D Z) da {A, D Z) re re ne ne Finska Da ne da (A, D, Z: da (A, D. Z) da (A, D Z) ne ne ne ne ne Francija Da da (A, D) ne da (A, D; da (A, Di da (A; da (A, Di da (A, DJ ne da (A, D; Nemčija Da da (A, D. Z: da (A, D, Z: da (A) ne ne da (D: ne ne ne Velika Brrta Da da (A, D, z; da (A, D. z; {«Kile tahhD da (A, D Z) da (A, D Z) ne da 0 >0 >0 >0 >0 >0 >0 >0 >0 >0 Irska 2 5 10 10 10 10 10 2 10 10 Italija 2 2 20 20 20 2 10 Luksemburg 2 50 50 50 50 50 50 50 20 Poljska 2 50 50 50 50 50 50 50 50 20 Portugalska 3 5 5 5 5 5 5 5 5 5 Slovenija 0,3 5 20 50 20 50 50 10 5 50 Tabela 3: Analitične mejne vrednosti za posamezne metabolite po državah leta 2010 Drugi pristop je ugotavljanje vpliva (imapairment) na zmožnosti in sposobnosti udeleženca v prometu, pri katerem je bistveno, da nadzorni organi ugotovijo znake nezanesljivega vedenja in jih ustrezno dokumentirajo. Ta dokazila so bistveni element za izvedbo postopka. Države imajo natančno definirane protokole prepoznavanja drog, vendar je to za nekatere specifične droge praktično nemogoče. Nadzorni organi v 11 državah, kjer je uveljavljen tak pristop, morajo zelo natančno dokumentirati, kateri postopki so bili uporabljeni in kakšni so bili rezultati. Zanimivo je, da uporabljajo podobne postopke, kot so jih pred uporabo zanesljivih predtestov oziroma al-koholmetrov uporabljali za ugotavljanje morebitne alkoholizira-nosti (ugotavljanje ravnotežja s hojo po črti, stanjem na eni nogi, koordinacijo gibov, ugotavljanje miselnih sposobnosti s štetjem nazaj, hitrim ponavljanjem zapletenih besed ipd.). Tretji pristop uporablja 9 držav in je kombinacijah obeh pristopov (two-lier system). Poleg dokazane prisotnosti metabolitov morajo biti priloženi tudi dokazi o vplivu na zmožnost varnega sodelovanja v prometu. Ugotovitve raziskave DRUID dajejo prednost takemu sistemu, ker omogoča ustrezno obravnavo osebe in stopnjevanje sankcij glede na dejanski vpliv določene substance na podlagi obeh podatkov. Razlog je predvsem v izredno hitri presnovi nekaterih metabolitov (npr THC ali kokaina), zaradi katere je po nekaj urah praktično nemogoče dokazati visoko koncentracijo, ki naj bi dokazovala soodvisnost koncentracije metabolita in nezmožnosti za varno sodelovanje v prometu. To je težava pri ničelni toleranci, ker lahko rezultati analiz pokažejo bistveno nižje vrednosti in bi lahko v postopkih obravnave kršitve prišlo do ugotovitev, da je šlo za minimalno odstopanje od dovoljene vrednosti. Po podatkih iz raziskave DRUID6 se koncentracija THC zmanjša v 3 urah s 3 ng/ mL na samo 0,68 ng/mL, kar je za večino držav pod analitično mejno vrednostjo, pri kateri se ne šteje vpliv substance. V Belgiji in Franciji so mejne vrednosti predpisane v zakonodaji, v večini držav so to le vrednosti, ki so jih določili strokovnjaki na posameznih področjih. Mejna vrednost za posamezen meta-bolit naj bi ustrezala enakemu vplivu na varno sodelovanje v prometu, kot je pri 0,2 g/kg alkohola. Norveška in Nizozemska sta v zakonodaji uveljavili enak pristop kot pri alkoholu in imata za droge poleg spodnje meje opredeljeno tudi mejo, ki ustreza 0,5 g/kg alkohola, in mejo za substanco, ki ustreza 1,2 g/kg alkohola. Za nekatere droge (kokain, amfetamini) teh meja niso mogli 6 Verstraete, A. Deliverable 1.4.2 Per se limits - Methods of de-fining cut-off values for zero to-lerance določiti, ker ni dokazov o vzročni povezavi med koncentracijo substance in vplivom na vedenje voznika. Pri drugih so meje jasno postavljene (npr. THC, kjer so meje 1.3, 3 in 9 in ustrezajo alkoholnim mejam 0,2, 0,5 in 1,2). Iskanje ustreznejše obravnave drog in psihoaktivnih zdravil je večplastno. Iščejo se dokazi, na podlagi katerih bi lahko z vso strokovno podporo in raziskovalnimi dokazi podprli zakonska določila, da so ta sprejemljiva za udeležence v prometu, in ne smejo temeljiti na začetnem izhodišču, da je za izvedbo postopka dovolj raba prepovedanih drog. Poleg tega se iščejo za voznika in družbo korektne metode prepo-znave in dokumentiranja vpliva posamezne substance, kar je še posebej zahtevno pri stimulativnih drogah, kjer so določene funkcije voznika v času, ko je pod vplivom drog, boljše, nastopajo pa velike težave v času regeneracije organizma oziroma »mačka«, ko substance z analizami krvi in sline ni več možno dokazati, voznik pa je dejansko popolnoma nezmožen in nesposoben za varno sodelovanje v prometu. Reševanje problema vožnje pod vplivom psihoaktivnih zdravil Temeljno izhodišče projekta DRUID je, da je so vsa zdravila, ki jih predpiše zdravnik, dovoljena in ni generalnih prepovedi zaradi uživanja določenih zdravil. Bolnik se mora natančno držati navodil jr zdravnika o doziranju zdravil in morebitne prepovedi vožnje. Popolna prepoved vožnje se svetuje v času uvajanja novega zdravila in prilagajanja bolnika na njegove vplive. Ko se doseže stabilnost bolnika in so znane vse individualne reakcije bolnika na določeno zdravilo, lahko zdravnik dovoli sodelovanje v prometu. Predlagani sistem temelji na strokovni odgovornosti zdravnika, da da natančna navodila in od bolnika zahteva njihovo upoštevanje. Zdravnik odmerek zdravila in posredovana navodila zapiše v zdravstveno dokumentacijo, ki se uporabi, če bolnik povzroči prometno nesrečo. V postopkih ugotavljanja odgovornosti se preverja upoštevanje navodil in ustrezno doziranje. Odgovornost bolnika je, da v celoti upošteva navodila o vožnji in odmerkih zdravil. V času uživanja psihoaktivnih zdravil mora bolnik upoštevati tudi popolno prepoved uživanja alkohola, da ne bi prišlo do kombiniranih učinkov drog in alkohola. Predlog temelji na dejstvu, da bi analize telesnih tekočin vedno pokazale določeno koncentracijo metabolitov in s tem procesiranje bolnika pri sistemu ničelne koncentracije drog in predvsem na predpostavki, da je za bolnika bolj tvegano, če določenih zdravil ne bi užival, v strahu, da bo izgubil vozniško dovoljenje oziroma da bo sankcioniran zaradi vožnje pod vplivom drog. Temu načelu sledi tudi nova delitev substanc, ki jo predlaga projekt DRUID in pri kateri so predvidene tri stopnje (ne vpliva, vpliva in močno vpliva na zmožnosti in sposobnosti voznika) in v skladu s katerimi morata tako zdravnik kot farmacevt dati bolniku jasna navodila.