Glas ljudstva o Ijndski šoli. Da je ljudstvo s sedanjo Solo popolnoma in skrajno nezadovoljno, je znano vsakomur dovol]. Najglasuej&i in obupni klici Ijudstva zahtevajo po premnogih krajih poldnevni razdeljeni šolski pouk. Njihove zaiLteve so popolnoma upravičene, Če upoštevamo samo siedece točke: 1. S poldnevnira poukom bi se rabila le polovica sedanjega učiteljstva, in torej mnogo manj šolskega davka. Sedanje zahteve uSiteljev po zvišanju plafie so neopravi&ene, dokler se ljudska šola in pouk ne spremenita po zahtevah kmeSkega prebivalstva. 2. Najhujše breme za davkoplafievaloe so sedanje, povsod nove in zadolžene paiače — Ijudske Šole —> in še povsod hoeejo biti premajhne in zopet in zopet vecjo in nove. Za božjo voljo, kam bo to šlo? Kaj bodo začeli ubogi davkoplačevalci ?! Pri poldnevnem pouku bi trebalo polovico manj prostora in &ol ter davkov. 3. Najbolj se pokvarijo otroci nravstveno ravno s celodnevno Šolo, ker so opoldari eno celo uro popolnoma sami sebi prepuščeni. Stariši strašn.o tožijo o pokvarjenosti svojih! Šolskih otrok. Polovica manj ot-rok bi hodila v šolo in iz šole skupaj, in opoldanska priložnost pohujšanja bi bila izključena pri poldnevni šoli, 4. Dandanes je zlasti obupno vprašanje za kmeta poselsko in delavsko vpraSanje. Posla, družine in delavcev ni dobiti, otrooi pa gredo v šolo in jih ni cel dan domov ter niso doma skoro za nobeno hasen. Pri polcinevneffr pDuku bi bil vsaj pol dneva pri vo5 otrocih eden zmiraj doma. *5. Otrok, ki je cel dan v šoli, pogreša v svojih, iiajbolj lirane, in to tonle in tecne ter zadostne hrane potrebnih letili, ko najbolj raste, ostane svoj živ dan slabin in si dostikrat nakoplje jetiko in druge bolezni ter je sploh bolj dovzeteri za razne, zlasti nalezljive bolezni. (3, NajboljŠi vzgojeslovci sploh trdijo, da bi se •otroci v poldnevni šoli veft naučili, ker bi bili manj utmjeni ko od preveč neenkratnega pouka. 7. Da bi pa izobrazba ne trpela, naj bi bila. šoia ob četrtkib, manjše pofiitnice o Božicu in Veliki noei naj bi se skrajšale, in otroci bi se mnogo vec jiaučili. Vedno so se ozirala Šolska oblastva na udol> nosti in koristi učiteljstva, sedaj pa se riaj merodajna oblast\ra &e ozrejo na koristi ljudstva na deželi, ki je na v s e h. s li o d i h glasno klicalo za primernejšo ureclitev šolstva na dež e 1 i. In do tega m o r a priti. NaŠe ljudstvo, k i vse plafiuje, lioče t u c1 i pravic, in sicer najnavadnejših pravic.