V sredo in saboto izhaja in velja: Za celo leto . 6 for. 20 kr. „ pol leta 3 „ 30 „ četertleta 1 „ 70 „ mesec . . - „ 60 Po pošti: 'li. leto 7 for. 50 „ .k. leta 3 „ 80 „ čet»Xleta . ■ 2 „ - „ meffcA . . „ 70 „Živi, živi dull slovenski, bodi živ na veke!“ Nar. pesem. Oznanila. Za navadno dvestopno versto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; ved« pismenke plačujejo po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. m. oi. V Celovcu v saboto 25. novembra 1865. Tečaj L L' Notranje - avstrijanska skupina. ■o Od Savine 12. novembra. (Konec.) Ravno tako, kakor na notranje-avstrijanski skupini spotikajo se naši nasprotniki na n a-r o dni h kurijah, ktere naš program tudi zahteva. Pa tudi te niso nič novega, temuč starodavna naprava. Zgodovina nam priča, da so se tudi v prejšnih časih take reči in zadeve, ktere so se tikale le enega stand, ali, če so bili deželni stanovi različnih ver, vselej obravnovale po kurijah. Nekaj od te stare naprave je še ljubimec naših nasprotnikov - februarni patent — naše dni ohranil. Deželni zbori volijo po tem patentu svoje poslance v deržavni zbor tudi le po kurijah, ne pa iz celega deželnega zbora, namreč: poslanci kmetiških občin volijo za se svoje deržavne poslance, poslanci kup-čijske in obertniške zbornice tudi svoje in poslanci velikih zemijiščnih posestnikov ravno tako zvoje. Dalje porotne sodbe ali porote (Schwurgerichte) se naslanjajo na ravno to pravilo: Prosti deržavljani naj sodijo der-žavljana. In ravno nasprotniki naši z nami vred hvalijo in zahtevajo porote. Zakaj bi ne veljalo tisto pravilo, ktero velja za sodne z&deve, tudi ne za narodne reči? Narodne nemške zadevo naj sodijo in obravnujejo Nemci sami, — narodne slovenske zadeve naj pa sodimo in obravnujemo pa tudi Slovenci sami. To tirja prostodušna pravičnost in narodna ravnopravnost. Kaj bi se Nemci, ki se zastran narodnosti kažejo tako zakleti nasprotniki, kaj bi se vtikali v naše narodne zadeve, motili in dražili nas in kratili nam najsvetejše pravice nase? Vsakemu svoje! Narodne kurije imajo torej svojo podlago v starej zgodovini, so zgodovinske; — narodne kurije so še zdaj po deželnih zborih ▼ veljavi in navadi; — narodne kurije ne delajo nikomur ne krivice ne škode; — narodne kurije branijo narodno ravnopravnost, narejajo mir in zastopnost med razkačenimi Besednik. Nektere opombe k J. Jesenkovi „zemljepisni začetnici44. (Spisal Viljem Ogrinc). Ves sem tistih misli, kakor „Slovenec11 v 65. listu dne 26. avgusta 1. 1865. na str. 257, ko govorč o gosp. J. Jesenko-vi zemljepisni začetnici pravi, da razveseli vsaka znanstvena ali poučna knjiga vsacega domoljuba. — Vsak začetek pa je težek, to je res in to priznava vsakdo, posebno pa je delo težko na tacem polju, ki še nima gotovih (ter mičnih) izrazov. Da se pa to doseže, da dobi slovensko slovstvo stalnih in dobrih izrazov, to je naloga izvedenih, ki naj bi krepkeje podpirali pisateljevo početje. Le po pretresovanju besed na vse strani, in če so te na umni podlagi, dobilo bode slovstvo veljavnih izrazov. Če torej jaz primem za perć, da potegnem na svitlo nekaj izrazov, itd. iz g. Jesenko-ve zemljepisne začetnice, storim to le zato, da bi se ustanovila razprava v omenjeni reči. — Ker mi čas ne dopušča, ne morem dru- narodnostmi, vnemajo slogo in ljubezen med njimi. Pa vendar jih radi in pri priči pustimo, »kose nam zagotovi narodnost naša jasno, terdno in neoverg-ljivo. Kljubovanje, prenapetost in krivičnost nas je prisilila, da tirjamo narodne kurije; — podpiranje in pravičnost do narodnih naših reči nas pa tudi spet gane, da odstopimo od svojih zahtev. Naj torej neslovenski sosedje naši v besedi in djanju, po knjigah in časnikih, v deržavnem in deželnem zboru jasno, terdno in stanovitno tirjajo to le: 1. „Temeljno in neovergljivo pravilo av-strijanske ustave je: Vsi narodi imajo enake pravice, in vsak narod ima nerazžaljivo pravico, svojo narodnost in jezik svoj varovati in omikovati.“ 2. Pravilo, po kterem se narodnost kakega kraja meri, je tisti jezik, v kterem se božja beseda v cerkvi oznanja. 3. Da ima slovenski jezik po slovenskih krajih ravno tiste in vse tiste pravice, ktere ima nemški jezik po nemških. Na posebej : a) V deželnem zboru naj govori poslanec v kterem koli deželnem jeziku, — nihče mu ne sme tega braniti. b) Da so tolmači odpravljeni povsod in za vselej pri vseh obravnavah. c) Da za Slovence nihče zanaprej ne postane niti učitelj, niti uradnik, niti duhovnik, kdor veljavno ne dokaže, da zna popolnoma slovenski jezik govoriti in pisati. d) Da se pisane vloge prejemljejo v kterem koli deželnem jeziku in se rešujejo v tistem jeziku, v kterem jih je stranka vložila. e) Da se šole naše uravnajo po teh le pravilih: V p o četnih ali ljudskih šolah naj se podučuje skoz in skoz v maternem jeziku; za te šole naj velja zlata beseda: „Kakor v cerkvi, tako v šoli.“ Po srednjih šolah (gimnazijah, realkah) naj je učni gej, kakor iz astronomičnega ali prvega dela te začetnice narediti nekoliko opomb. O nekterih rečeh sem sicer že govoril v „No-vicah“; če tedaj tudi v „Slovencu1' napeljem med drugimi še tiste, bode to vsakdo za dobro vzel, ki vč, kako dolgo mora človek govoriti, preden beseda doseže pravo uh6. — Najprej gre g. Jesenkotu hvala in čast za to delo, kajti če je tudi majhno, vendar le je prvo in dobro. -- Kar pa imam sploh opomniti o delu in celi osnovi, bilo bi to, da g. Jesenko, kakor skorej vsi drugi pisatelji zemljepisov v tem širjem pomenu, v kterem obsega 3 dele — še ni vpeljal vsaj nekoliko ravnopravnosti med astronomičnim delom zemljepisa in med sosebno zemljepisnimi, t. j. meni se dozdbva, da je prvi del začetnice nekoliko prekratek, če pomislim, kolike veljavnosti da je. G. pisatelj bode pa gotovo pri drugem natisu začetnice malo širje razlagal nam te krasne reči. Jaz mislim, dajeta del začetnice ravno take veljavnosti, da je vsaj tako zanimiv, kakor drugi in tretji. Kar se posameznih izrazov, itd. tiče, začenjam s tem: jezik tisti, kterega govori večina učencev, drugi deželni jezik je pa za vse učence ob-ligaten ali zapovedan predmet. Slednjič naj se napravi, kjer si bodi v kterem koli mestu notranje Avstrije, stolica, kjer se bodo učili pravdoslovni predmeti, zlasti positivno pravo, po slovenski. Ako se Nemci in Talijani — sosedje naši — poganjajo za ravno imenovane narodne pravice naše in nas bratovsko podpirajo pri tem narodnem vojskovanju, po tem in še le po tem nam je zavarovana narodna svetinja naša, in po tem, pa tudi še le po tem odstopimo toliko od našega programa, da ne zahtevamo narodnih kurij, ker nam jih ni treba več. — Politični organizem notranje Avstrije bi torej po našem programu bil: Soseske in občine, ktere bi le opravljale samo svoje zadeve in bi se ne štele prav za prav med politične naprave; — županije, ktere bi bile p er v a stopinja politične in sodne uprave; — c. k. namestništva, ktera bi vladala v drugi stopinji posamne dežele notranje-avstrijanske skupine; — dvorna kance-iarija za to celo skupino v tretji stopinji; — deržavno ministerstvo za cesarsko hišo, za zunanje, za vojaške, finan-čine pa kupčijski zadeve; — slednjič glava vseh kraljestev in dežel presvitli cesar. Sodni organizem bil bi pa sledeči: Sodne stolice kakor so na Ogerskem; — d e-želna sodnija za vsako posamno deželo; — viša deželna sodnija za celo sku-ino ena; — in n a j v i š a s o d n i j a, ktera i bivala ali na Dunaju ali pa še bolje v kakem mestu notranje Avstrije. Postavodajni organizem bi pa bil ta le: Deželni zbori za deželne, občni zbor za skupinske, in deržavni zbor za deržavne zadeve. Kancelarja notranje-avstrijanskega in vse sodnijske uradnike voli cesar in ministerstvo, — župane županijska skupščina, cesar 1.) Slovenska „Matica", ki sedaj nekoliko počiva, kar se tiče izdatve knjig, ali marveč, ki še ni spravila dosedaj na svitlo nobene znanstvene knjige, deli trupla neba v svojem koledarju za 1. 1865 takole: „Na nebu se vidi solnceiu luna, kažejo se planeti in kometi, gledajo ze zvezde" (str. 17) — ali morda nima popolnoma prav ? Vsakdo vidi iz tega, kaj meni koledar z besedo „zvezde", če tudi ne pristavlja nap-čnega imena „nepremične", če tudi teh zvezd ne zove „nepremi čnic" ali „stalnic". Saj vendar ni na nebu ne enega stalnega trupla ali mesta; *) in če se zvezde tudi vidno ne premikujejo, s tem še ni rečeno, da se sploh ne premikujejo. In vendar je že dokazano dovolj, da se zvezde res premikujejo, da tekajo ravno tako okrog drugih zvezd, kakor teka luna okrog zemlje, zemlja okrog solnca, itd. a) Ime „nepremič-niča" ali „stalnica" le spominja na starodavne in napčne misli o zvezdah. 3) — Torej pa tudi to ni res, da stoje vse zvezde zmiram enako saksebi, zakaj če tekajo, niso 1.) „Es befindet sich kein fester Punkt am gamsen Himmel". — Humbold Kos. III. S. 263. 2 ) Mittheilungcn I. B. Altona I860. S. 88 — 131. „Ueber di Eigenbewegiuig der Fusteme". pa ima pravico poterditi jib. Vso druge politične uradnike in pomočnike voli skupščina in sicer le za nekoliko časa. Vsako tretje ali četerto leto bi bila županijska restavracija ali poprava. Ako hočemo Avstrijo imeti edino, moramo tako upravo želeti in se ogerskim in her* vaškim uredbam bližati, ker oni se našim ne bodo nikdar. Veča mesta dobodo muni-cipalna prava. Vem, da bodo kričali centralisti in birokrati, pa drugega zdravila ni, ako se hočemo iz finančine zadrege izkopati in birokracije rešiti Le po tem potu nam prisvita boljša doba, doba avtonomije in samouprave. Avstrijansko cesarstvo. Vladina „Wiener Abendpost“ prinaša nam drug sestavek o deržavopravnih zadevah, kako jih gre poravnati, da bodo na vse strani prav in koristno. Spodbijaje ugovore centralistične in avtonomistične stranke, ki se pa vedno v enem in istem kolobarju suče in nič važnih razlogov ne prinaša, pravi med drugim to, da se postava zastran der-žavnega zbora prej oživiti in obnoviti ne more, dokler so si posamezni deli navskriž. Oktoberska ' diploma, februarni patent in ogersko-hervaška ustava morajo se v edinost pripraviti. Dokler pa tega ni, zamorejo le deželni zbori delati itd. Ker se oži zbor nič v misel ne jemlje, so spet centralisti obupni, ker nočejo, da bi se deželni zbori z deržavnopravnimi zadevami kaj pečali. Trn jim je gnjusoba! Zatorej pa tudi v enomer vpijejo, da je ustava sama že podjana, — kar pa ni res! Če bodo tedaj nemški liberalci na nekterih dež. zborih ^iopur septein-berski razglas prutestovali ali roke križem deržali, moralo se bo reči o njih, da imajo steklen trebuh, enako tistemu norcu, ki se je, kakor Dedič pripoveduje, vsega branil, rekši, daje trebuh njegov iz stekla! Nemški liberalci v svoji doslednosti in kontinuiteti gledajo le černo, in no vedč, kaj, kako in kam. Kar so že davno vsi dobri prijatli Avstrije želeli, zgodilo se je. Svitli cesar je 18. t. m. pomilostil vse tiste v Galiciji, ki so bili od 1. 1863 zavolj politiških prestopkov ali pregreh že obsojeni, pa svoje kazni niso še ta čas prestali ali so še le v preiskovanju. Vse je yeselo te velike cesarske milosti. Mesta n. pr. Levov, Krakov itd. so bila, kakor hitro se je zvedela ta vesela novica, pervi večer svečano razs vitij ena. Vlada si je s tein veliko veliko sere pridobila. Pripoveduje se tudi za gotovo, da bode G o-1 uho v s ki dež namestnik. Posojilo se je v Parizu zares dogotovilo. Cena menjic znaša 67% odstotkov. Listi za vse zvezde zmirom enako daleč od nas; potem tudi premikovanje ni pri vseh zvezdah enako hitro, in naše solnce in ž njim vsa trupla osolnčja, tudi ne stojč mirno, marveč se premikujejo zmirom in zmirom v prostoru. - Oziraje se na vse to, predlagam ime „zvezda11 za vsa nebna trupla, ki niso ne premičnice ne sopremnice, ne lasat-nice in ne solnce! * 4 5 6) 3) Der Name Fix s ter n leitet auf irrige Voraus-setzungen: man mag ihn in seiner ersten Deutung bei den Griechen auf das Eingeheftet sein in den krystallenen Himmel; oder nach spiiterer mehr romischer Deutung auf das Feste, Ruhende be-ziehen . . . . , Kostno« III. S. 37, 136. — Der Nahme Fixstern indessen, der diesen Korpern wegen ihrer relativen Unbeweglihkeit gegoben wurde, kann nicht mehr derStrengenach giltig sein, da sie . . . in der That eigene BevvegUngen zeigen, nur dass diose fiir unsem Anblick millionenmal langsamer sind, als die eige-nen Bewegungen der Planeten, woher es im Alter-thume ganz unmbglich war, von ihrer Existent! durch die Beobachungen etwas zu wissen. Miidler v „Fixsternwelt“ str. 8 — v „popul. Astron.“ V. Aull. str. 40!) — 410. 4) Res pa ni to, če pravi Matični koledar na str, 18: „da sedajna Polarnica stoji vedno v Severju — Potem pa naj koledar opušča „dozdevno vreme*! — 362 — podpise se izdajo ob enem v Hamburgu, Frankobrodu, Amsterdamu in Parizu. Potni listi se na mejah avstrijske cesare-vine ne bodo več pregledovali. Prof. Haimerl je izvoljen za voditelja naučnemu svetovavstvu. Dežele notranje-avstrijanske. Q \ Celoven. (G zboru nekaj. De-pu taci j a. Darilo. Kupčija. Vreme.) V četertek ob 10. se je slovesno odperl koroški dež. zbor. Najprej je bila sv. maša v cerkvi sv. Duha, ki so jo brali sami kne-zoškofj potem pa se je koj zbor pričel, kar je povedano na drugem kraju pod naslovom: „Deželni zbori11. Tu le še to povemo, da ljudem ni nič kaj posebno za zbor mar, — bil je teržni dan, pa so vendar raji na tergu bili, hakor pa v zbornico gledat šli. Zdi se nam, kakor bi ne bilo nobenega sočutja in zveze, — pa kaj, zveza je, pa samo med nemškimi liberalci (naj se imenujejo tako — lucus a nonlucendo!—), ki bi spet radi neko na videz ustavo imeli. Zatorej gospoda, le hitro storite, kar ste namenili, da bo prej ■««- konec! — Iz Gradca je šla posebna deputacija zarad Rudolfove železnice na Dunaj. Cesar in ministri sojo dobro sprejeli ter obljubili storiti, kar bo mogoču, da se koj prihodnjo spomlad začne delati. — Nadvojvoda Ernest in Rajner sta bistriškim pogorelcem vsak po 20 gld. podariti blagovolila. — Za denar gre še vedno ljudem prav terda. Kupčija se še nič kaj noče odpirati. Kaj bo z dolgo zimo? — Vreme je spet kaj lepo in za ta šas prijetno. Iz celovške dekanije. A (D boli ca in slovenščina.) Od Porač proti seve-rozapadnej strani stoji na precej visokej gori farna vas D ho lic a, kjer — kakor Rožani pravijo — „točo delajo." Pa pustimo točo na polju, — tam delajo tudi točo za našo slovensko narodnost in naš slovenski jezik! Na Dholici je meja med Slovenci in Nemci, — pa vendar je Nemcev lev prav malo, zatorej je pridiga po slovenski. Človek bi mislil, da, kakor je v cerkvi, da je tako tudi v šoli, pa — smuk črez verh! — tam na Dholici kraljuje in pašatuje za župana nek gospod, ki hodi v černo šolo in se uči marsikaj čudnih reči. Učeniki v tej černi šoli so v Celovcu, pa dohajajo radi v Po-rače, kamor ni daleč z Dholice. Tj e dohaja tudi dholiški župan in posluša na vsa usta, kako ta celovški modrijan modruje: Da duhovniki le zavoljo tega tiščijo in se potegujejo za slovenski jezik in nauk, da Slovence delj časa v temnoti obderžč in jim morejo od hudiča kaj praviti! Ta modrijan, ako ravno je osem sol pometal, menda ne ve, da tudi Nemci in vsi keršanski na- 2. ) Sukati ali vrteti se in pa tekati, to res ni vse eno. Sukati se okrog česa, ne po-menja še tekati in sukati se okoli svoje osi! — Vrtč ali sučejo se pa vse zvezde m tekajo tudi! Lastno znamenje premičnic je pa le to, da dobivajo svitlobo od središča (solnca); lastno znamenje zvezd ali solne je to, da svetijo z lastno lučjo. Premikajo, tekajo, sučejo in vrte se pa zvezde ravno tako, kakor premičnice ali sopremnice. 3. ) Če tudi narod ne loči sploh lune od meseca, — bilo bi vendar dobro, da bi pisatelji ločili to; kajti mesec je le del časa in ne truplo; samo luna je truplo. Kaj neki pa je luna, Če je mesec sopremnica zemeljska ? In kako se loči mesec, sopremnica zemeljska, od meseca, dni? Potem pa je še ta nedoslednost, da se na 1. str. začetnice zmirom bere le o mesecu in ne besedice o luni; — na 4. str. pa kmalo ni duha ne sluha o mesecu, marveč bere se le o luni. Kaj je tedaj mesec, in kaj luna? Še le na 5. str. zvč bravec, da je mesec tudi luna, ali da je luna mesec. „Za čas se zove mesec", t. j. ti si Jaka, in čas, dokler živiš, zove se Jaka; — ali pa: to je zemlja in čas obhoda se tudi rodi še hudiča imajo in ga bodo imeli, dokler bo na svetu še kaj keršanske vere, kar bode do konca sveta. Dalje ta celovški modrijan ne sliši rad slovenske besede, vsaka slovenska ga dregne kakor pest v oko To je spri-čal posebno pri nekej seji v krivi Verbi, kjer je tudi sreujski odbornik. Tam so pošteni slovenski odborniki nekaj slovenskega med seboj spregovorili, — kar se ta liberalec zadere : Wenn windisch gesprochen wird, steh’ ich auf und geh’ davon!" Pri tem gospodu hodi Dholiški župan v šolo; po tem je lehko soditi, kterega duha človek je: kar na keršansko in slovensko le cika, mu je sol v očeh. Žalostno za gosp. župnika, žalostno za učenika, žalostno za dekana, žalostno za — celo sosesko. Brez narodne šole — to je za slovenske otroke slovenska šola — brez take šole ne bodo Dholičani dalječ prišli, — pa tudi brez cerkve in keršanstva ne bode jim dohajal božji blagoslov z nebes. Morebiti da župan ne potrebuje ne cerkve ne duhovnika, ne sole ne učenika, ne nebes ne Boga, — ali ker-šanslca soseščina vsega tega potrebuje! Pa poterpite gg. župnik, učenik in vsi za dobro vneti farmani, — vsaka sila le nekaj časa terpi. Le delajte, kolikor v svojih žalostnih okoliščinah premorete in slovenskega nauka si ne dajte spodriniti. Glejte, da kake slovenske bukvice med mladino spravite. Fara šteje 1245 duš, pri družbi sv. Mohora pa ni žive duše! Tega Vam gospod župan vendar ne more braniti. Storite vsaj, kar premorete ! I* Halox R. B. (Dva pogoja, da si rešimo narodnost.) Pogovarjaje se lani z okrajnim poglavarjem ptujskim o razvoji naše narodnosti in o naših potrebah, je on srčno svetoval, naj bi se mi v pisavi po vsem naslonili na svoje brate Hrvate, da bi vsi Jugosloveni imeli en pismen jezik ter se po tem potu pogube in propada rešili. Resnično vzvišena misel, viša previdnost daj, da se vresniči! Jaz pa mislim, da imamo sedaj sceloma drugo opravilo, hotć narod pogube oteti, hotč si narodnost zagotoviti. — Prva naloga bi bila, da svoja sedanja selišča omejimozoper tuji živelj. Koliko je naši narodnosti kvara napravil divji rak žroči Slovence, govori zgodovina štirske, koroške, itd. zemlje; kje je nekdaj bila vslovensko - nemška meja in kje jednes? NaStirskem se to delo lehko dovrši zato, ker je potegnjena politiška meja 1.1860 oziroma na narodnosti, čeravno za nas krivično za kakih 10,000 ljudi, pa bodi si, te moramo darovati. Mariborski okrog tedaj ima posel s Slovenci, iznimke so redke; ker pa se onkraj meje nikakor ne gleda na naše Slovence Nemcem privržene, bi se isto smelo pri nas rabiti, toda nikar. Slovenec bodi zove zemlja! To je vsaj po mojej pameti vse eno! V zemljepisu morajo številke že malo bolj na tanke biti kakor sploh v spisih, torej je malo čudno to, kar se bere o solncu, da je čez 20 milijonov milj od zemlje, in o „mesecu", da „sredna mesečna dalja od zemlje znaša okoli 51.000 milj; ali nobeden ne ve, koliko čez itd. Kaj pa, jeli prav to: naš mesec ali luna? Luna, kar jaz vem, ni moškega spola! Če se že govori tako, govori naj se: naš mesec ali naša luna. Ali ne ?! 4. ) Ali so zvezde, premičnice itd tela ali trupla? Jaz mislim, da so trupla in ne tela; kajti truplo pomenja sploh nekaj ne-organičnega, mrtvega, telo je pa le ime za človeka, in je nasproti imenu: duša. 5. ) Človek z ostrimi očmi vidi 5762 zvezd na celem nebu. V Berolinu jih je od teh 5762 čez leto in dan le 4022 vidljivih, v Aleksandriji 4638, itd. 6. ) Zverski okrog se ne zove zato tako, ker. . . , marveč le zato, ker je večina zvez-dij: živali. 7 ) Kaj pa je „nepotekljiva svetlina" ? pravičen, akoravno tujec z nami nepošteno ravna. Politiško gosposko je treba primorati, da hotč pri nas kruh jesti mora v domačem jeziku uradovati. Učilnice se morajo prestrojiti na čisto narodno podlago, tedaj naj se sedanje nemčevavne knjige zavržejo in nove zložijo. Čisto slovensko berilo nekje je, pa v učilnicah naših okolic ga nismo še videli. O tej treči sem govoril s pokojnim vladikam Slomšekom, rekši: Hočemo li narodnost si rešiti, moramo se po vsem na narodno stajališče spraviti v učilnicah, inači sčasom poginemo; pa oni so zagovarjali sestavo, po kteri so sedanje knjige spisane velevši, naj se Nemci slovenščine učč in nasprotno. Dobro, kteri so med nami, morajo se je učiti, kakor Slovenci med Nemci bivajoči nemščine; le poglejte njihove učilniške knjige in vozel je razvozlan. Vsaj nismo nasproti, ako se v izrednih urah v 3. razredu uči nemški brati in pisati; kdor — 863 — kaj pa se inači postopa na Beneškem, v Zagrebu, Debreczinu itd.? Le dosledno in pravično! Ali mar mislite, da smo mi za nič, da ne plačujemo dače iz svojih krvavih žuljev kakor oni, da ne dajemo hrabrih dečkov korenjakov na borišče, kakor drugi, kteri popolnoma vživajo narodne pravice? — To dajemo državnemu popečitelju g. Belcredi-ju na resni pomislek, zahtevajoči, da se počne pri nas naški uradovati, ter mahoma odloči rok, do kterega je treba vsakemu uradniku brez ozira Jdobro znati slovenski na Slovenskem. Dosti Drave je že preteklo od Schmerlingovega odstopa, m mi še nobenega zboljšeka nismo doživeli v naših pravičnih zahtevah. Zgodbe veljajo, ne samo papir! Iz Ptuja. D. M. (Kako je kaj v naši čitavnici?) Dovolite, da vam od tod kaj pišem. Hočem vam pa od naše čitavnice kaj povedati, da bodo Slovenci vedeli, kako dase zik sv. Cirila in Metodija, zatorej pa sker-bimo tudi, da bodo isto tako zanamci jezik naše dobe drago cenili. To nam poklonila majka Slava! Novoslav. V Gradcu. K. D. (Nekaj o „Slove n i j i“. „Taj če Buršen." Dijaki na vseučilišču). (Konec.) Iz tega je razvidno, da je naša „Slovenija" zel6 tako osnovana, kakor so druge čitavnice; da se pa ne imenuje „čitavniea", tega niso njeni udje krivi. Dijaki namreč ne smejo zase osnovati javnega društva. Zahtevali so tedaj slovenski dijaki zase le tiste pravice, ki se dajejo nemškim dijakom, da si ustanavljajo tako imenovane „Burschenschaf-ten“, ki so nekak ostanek sirovosti srednjega veka in imajo ves drug namen *) od naše „Slovenije". Menimo pa, da bi se tudi „čitavniea" lahko osnovala, če bi se veljavni slovenski rodoljubi, kterih se v Gradcu vendar precej nahaja, postavili na čelo, načrtali k / i ^ ^ v asa aac* v vav^ iiu vi vvvta pa misli dalje učiti se, ima 4. razred. Vrh kaj v nji godi. Kakor povsod'ne manjka se pravila in vložili prošnjo za dovoljenje. Go- tega se mora že v ozir vzeti, da bo treba -----*":l— -------...... .. po pravilih narodne ravnopravnosti podučni jezik v rečnicah in gimnazijah urediti po večini učencev. Po vsi slovensko-nemški meji se onkraj celo nič ne ozirajo na nas, p. v Lučah je že mnogo let trd Nemec uči- strelja s tako imenovano pihavno puško selj kljubu *) dvema tretjinama Slovencev (Bolzenschiessen.) Pri tej priložnosti pa ne tudi nji sovražnikov, ki jej nasprotujejo, kjer koli morejo; ali pri vsem tem narašča število članov od dne do dne. Kaj zelo mikavno in kratkočasno je to, ker se je naplavilo, da se vsako sredo in saboto večer itd., zato so poginili žalibog za nas, mi bo demo vendar takraj imeli pravico svojino si svoj iti! Druga naloga in pogoj naše rešitve je, da zna vsak uradujoči gospod in gospodek na naši zemlji dobro slovenski pisati in govoriti. Dotle moramo dognati, bodi si komu prijetno ali ne- dohajajo v čitavnico samo gospodje, ampak tudi gospe in gospodičine, ki se z drugimi domačimi igrami kratkočasijo in tako veliko pripomagajo, da sovraštvo do čitavnice čedalje bolj zginja. Pri vsem tem lepem napredovanju pa vendar nekaj silno pogrešamo, in to je petje in d e ki am o van j e. Kar se tega tiče, bilo tovo bi bili tudi vsi udje „Slovenije" raji udje slovenske čitavnice, kakor pa male „Slovenije". Dr. M u r š e c, ki je povsod med prvimi, kjer gre za podporo narodnih ustanov, in je že tudi podaril „Sloveniji" 10 gld., pa dr. Krek sta pristopila kot podporna uda, kterima tukaj očitno in srčno zahvalo izrekamo. Obljubilo je pa še več druzih domoljubov, kakor dr. Ipavec, da bodo pristopili. Gotovo bi pa ti gospodje še bolj vstregli ne samo društvu „Sloveniji", ampak tudi materi Sloveniji, če bi za ustanovitev narodne čitavnice v Gradcu po svoji moči prizadevati si blagovolili. sm* ■.,o‘do“.«iemi”"”„rbode j« P'«te«eno leto Ulj.; taja'£df »‘W*. °'"””” h P" *"*»>.