izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors,slovenia, yugoslavia ~ , letnik 24, ljubljana, 1980 izdaja zveza geodetov published the assodation of suirveyors, slovenia, ~ ,letnik24 ,str.99- , lju bljana, junij 1980 ,udk528=863 Uredniški odbor: Predsednik uredniškega odbora - Vlado Kolman, glavni in odgovorni urednik - Jože Rotar, urednik za znanstvene prispevke - Boris Bregant, urednik za splošne prispev- ke, informacije in zanimivosti - Peter Svetik, član Božo Demšar, tehnična urednica - Albina Pregl Izdajateljski svet: - delegati ljubljanskega geodetskega društva: Tomaž Banovec, Teobald Belec, Milan Naprudnik, Janez Obreza - delegatalmariborskega geodetskega društva: Ahmed Kalac~ Janez Kobilica - delegataiceljskega geodetskega društva: Gojmir Mlakar, Srečko Naraks - delegat dolenjskega geodetskega društva: Franc Jenič - delegat primorskega geodetskega društva: Anton Špolar - delegati uredniškega odbore: Vlado Kolman, Jože Rotar, Peter Svetik Prevod v angleščino: Jure Beseničar Lektor Božo Premrl Izhaja: 4 številke na leto Naročnina: Letna kolektivna naročnina za prvi izvod je 700 din, za na- daljnje izvode 350 din. Letna naročnina za nečlane Zveze geo- detov Slovenije je 60 din. Naročnina za člane Zveze geodetov je plačana v članarini. Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.::50100-678- 000-0045062 - Zveza geodetov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavnega oziroma odgovornega urednika: Republiška geodetska uprava, Kristanova 1, 61000 Ljubljana, telefon 312-773 in 312-315. Prispevki naj bodo zaradi lekto- riranja tipkani vsaj s srednjim razmikom vrstic. Tiska Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani Naklada 750 izvodov. Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 4210-35/75 z dne 24. l. 1975 je glasilo opravičeno temeljnega davka od premeta 1proizvcdov UMRL JE TOVARIŠ TITO Vsem državljanom SFR Jugoslavije ja zastal dih, ko smo v nedeljo zvečer 4.maja 1980 izvedeli za najbolj žalostno novico v zgodovini jugoslovan- skih narodov in narodnosti: UMRL JE TOVARIŠ TIT O . Kratka in kruta je bila ta novica. Vsi smo se zavedali, da~je umrl TITO - DELAVEC, TITO - BOREC, TITO - KOMUNIST, TITO - TVOREC NASE SAMOUPRAVNE DRUŽBE, TITO - OČE NARODOV IN NARODNOSTI SFR JUGOSLAVIJE in TITO - DRŽA- VLJAN SVETA. Kot dober oče se je Tito zanimal za vsa dogajanja, svetoval in usmerjal delo na vseh področjih našega Življenja. Vedno je razumel težave delav- cev, kmetov, inteligence, borcev, žena, mlajših in starejših. Razumel in upošteval je stvarnost vsakdanjega življenja, dela in naporov v tovar- nah, na vasi, v šolah - povsod, kjer je potekal boj za socialistično sa- moupravljanje, za resnično oblast delavcev, za boljši jutri ... "Pred nami so danes naloge pri uresničevanju novega družbenoekonomskega in političnega sistema. V središču tega sistema, kakor smo si ga zamisli- li in postavili, so človek, njegova svoboda in sreča, njegove pravice proizvajalca in samoupravljavca, njegovi neposredni in dolgoročni inte- resi. Prav to pa je smisel in namen revolucionarnega boja našega delov- nega razreda in njegove komunistične avantgarde", je rekel v govoru na XI.kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. UMRL JE TITO - ČASTNI ČLAN ZVEZE INŽENIRJEV IN TEHNIKOV JUGOSLAVIJE Tovariš Tito je visoko cenil delo Zveze inženirjev in tehnikov Jugosla- vije. Večkrat je poudarjal potrebo po strokovnjakih najrazličnejših pro- filov, ugotavljal, da je treba spremljati razvoj tehnologije in znano- sti ter skrbeti za stalno izobraževanje strokovnjakov. že leta 1948 je o geodetski službi na četrtem izrednem zasedanju Narod- ne skupščine FLRJ (27.12.1948) dejal: Naša mlada geodetska služba je pred zelo velikimi nalogami. Naš novi družbeni sistem postavlja pred našo geodetsko službo tudi nove naloge. Staro katastrsko merjenje na- še površine ne ustreza več sedanjim potrebam. Naši geodeti morajo rešiti to veliko nalogo. Geodetska služba je izvršila od osvoboditve do danes številne naloge kot npr. pri ko- lonizaciji in agrarni reformi 1 melioraciji zemljišč, elektrifikaciji, gradnji prekopov, eksploataciji rudnih polj, gradnji novih naselij in naprav obstoječih mest, regulacij rek, geoloških raziskovanjih, zgraditvi prometnih zvez, predorov in drugih objektov. Ta potreba, da služijo geodetska merjenja vsem drugim panogam izvira od tod, da nima- mo nobenih načrtov, ki bi jih mogli uporabiti za vsa tehnična dela. Zato se postavlja- jo pred geodetsko stroko sledeče glavne naloge: premeriti celo državo, geofizična me- rjenja in druge. V letu 1949 je treba za potrebe melioracije premeriti in izdelati načrte za površine okrog milijon hektarjev ( 10. 000 km2) (Odlomek iz govora Maršala Tita "":'ito/govori i članci" knjiga IV/10) Tovariš Tito je Zvezo geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije od- likoval z Redom dela z zlatim vencem leta 1977 ob njeni petindvajset- letnici delovanja. To odlikovanje je za vse nas geodete veliko priznanje, velika čast in tudi velika obveznost za prihodnje še večje prizadevanje, še večje napore, ki jih moramo vlagati v širšo družbeno delitev dela, v večjo produktivnost •.. TITA NE BO VEČ MED NAMI! V NAS, V NAŠIH SRCIH, V NAŠEM DELU PA BODO TRAJ- NO ŽIVELI NJEGOV LIK, NJEGOVE MISLI, NJEGOVE ŽELJE, NJEGOVA PRIZADEVANJA ZA BOLJŠO PRIHODNOST, ZA SUVERENOST, BRATSTVO IN ENOTNOST VSEH NARODOV IN NARODNOSTI ... "V vsakem pogledu so naši delovni ljudje gospodarji svoje usode in samo- stojnega razvoja. Toliko bolj so zato videti nesmiselna razna ugibanja o prihodnosti Jugoslavije. Ostaja takšna, kakršno so zgradili in kakrš- no gradijo njeni narodi in narodnosti" (iz govora na XI.kongresu ZKJ). Tiho, s solzami v očeh in z globoko bolečino v srcih, smo se poslovili od tovariša Tita. Tiho, vendar odločno smo mu ob zadnjem slovesu oblju- bili: TITO - TRDNO BOMO STOPALI PO TVOJI POTI! V S E B I N A Stran UREDNIŠTVO BRALCEM 103 IZ ZNANOSTI IN STROKE - Planiranje v republiškem merilu (Milan Naprudnik, Stanko Majcen) 106 - Decentralizacija pristojnosti prostorskega planiranja v zvezni republiki Nemčiji (Teobald Belec) 113 - Enotna stvarna klasifikacija in valorizacija stavbnih zemljišč po naravnih in antropogenih danostih prostora (Ivan Urh) 115 - Uvedba modernega izravnalnega računa v obstoječa geodetska računanja (Andrej Brvar) 120 - Uvod v geodetske meritve recentnih premikov zemeljske skorje v SR Sloveniji (Boris Bregant) 122 - Uporaba reliefa v digitalni obliki za potrebe prostorskih raziskav (Marija Lukačič) 123 - Aplikacija tehnologij kartografske reprodukcije (Branko Rojc) 126 - Računanje geografske širine iz znane dolžine loka pol- dnevnika (Andrej Brv_ar) 128 - Problemi sanacije triangulacijskih mrež v SR Sloveniji (Marjan Jenko) 131 - Daljinsko ugotavljanje energetskih izgub (Albert Jarh) 134 - Pregledni katastrski načrti v merilu 1: 5000 (Božo Demšar) 139 - Večjezični geodetski slovar (Ivan Golorej) 142 - Proslave 35 letnice geodetske službe v SR Sloveniji (Peter Svetik, Gojmir Mlakar) - Utrinki kadrovske problematike v geodetski službi (Peter - Pregled kartografske dejavnosti v prvem trimesečju 1980 (Jože Rotar) NOVI PREDPISI, RAZISKAVE, KNJIGE, PUBLIKACIJE RAZNE NOVICE IN ZANIMIVOSTI IZ DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE IN ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE IZVLEČKI CONTENT THE EDITORIAL BOARD TOTHE READERS FROM SCIENCE AND PROFESSION 146 Svetik) 152 155 157 158 161 171 103 - Planning on the republic level (Milan Naprudnik,Stanko Majcen) 106 - Competences of regional planning in Federal Republik Germany (Teobald Belec) 113 - Unified classification and valuation of building land according to natural and human spatial facts (Ivan Urh) 115 - The introduction of the adjustement methods into existing geodetic computation (Andrej Brvar) 120 - Introduction to geodetic measurements of recent crustal movements in SR Sloven\a, Yugoslavia (Boris Bregant) 122 - The use of digital terrain models for spatial research (Marija Lukačič) 123 - Application of cartographic reproduction processes (Branko Rojc) 126 - The computation of latitude from known length of are of meridian (Andrej Brvar) 128 - Improvernent problems of triangulation networks in SR Slovenia (Marjan Jenko) 131 - Remote sensing for determination of energy losses (Albert Jarh) 134 - Revision cadastral maps in scale 1 : 5000 (Božo Demšar) 139 - Multilingual geodetic dictionary (Ivan Golorej) 142 - Celebrations of 35-years geodetic service in SR Slovenia (Peter Svetik, Gojmir Mlakar) 146 - Problems of personnel education in geodetic service (Peter Svetik) 152 - The overview of cartographic activity in first quarter 1980 (Jože Rotar) 155 NEW REGULATIONS, RESEARCH, BOOKS, PUBLICATIONS 157 NEWS AND CURIOSITIES 158 FROM THE WORK OF ASSOCIATION OF SURVEYORS SLOVENIA AND UNION OF GEODETIC ENGINEERS AND SURVEYORS OF YUGOSLAVIA 161 ABSTRACTS 171 UREDNIŠTVO BRALCEM S sklepi Predsedstva CK ZKJ, Predsedstva SFRJ in Predsedstva Zvezne kon- ference SZDLJ so bile določene smeri in vsebina akcije vseh subjektiv- nih sil za stabilizacijo, za katere uresničevanje je nujna organizira- na aktivnost, mobilizacija vseh delovnih ljudi in organiziranih socia- lističnih sil s konkretnimi in celostnimi programi, trajno aktivnostjo, večjo osebno in družbeno odgovornostjo. Izhajajoč iz tega ter iz mesta in vloge, ki ju ima Zveza inženirjev in tehnikov Jugoslavije v fronti organiziranih socialističnih sil, iz real- nih možnosti organizacij in članov, izvajanj na seji in razprave, je Predsedstvo Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije na svoji XI.seji 22.II.1980. leta določilo OPERATIVNE NALOGE ORGANIZACIJ ČLANIC IN ORGANOV ZITJ PRI URESNIČEVANJU GOSPODARSKE STABILIZACIJE l. Organizacije članice in organi Zveze inženirjev in tehnikov Jugosla- vije morajo v prihodnjem obdobju okrepiti svojo družbeno-strokovno aktivnost pri uresničevanju stabilizacije in se zavzemati za večjo osebno in družbeno odgovornost v vseh organih, organiz.acijah in obli- kah delovanja, tako pri izvajanju dogovorjenih nalog kot pri vsakda- njem delu. Organizacije članice in organi ZITJ so odgovorni, da spodbujajo vse zveze, društva, komiteje in druge oblike družbenega organiziranja in delovanja inženirjev in tehnikov k trajni in stalni aktivnosti za stabilizacijo gospodarstva; pri tem imajo delegati v predsedstvih in skupščinah posebno odgovornost in obveznosti. 2. Pri izdelavi programov aktivnosti je treba izhajati iz analize kon- kretnega stanja v vsaki organizaciji, iz specifičnosti članstva,kri­ tične analize opravljenih in načrtovanih dejavnosti ter spoznavanja realnih potreb in možnosti. Glavna naloga vseh organizacij članic in organov ZITJ je omejevanje vseh oblik porabe v okvire, določene z resolucijami delegatskih skup- ščin ali s stališči in sklepi družbenopolitičnih skupnosti in organi- zacij, programiranje in izvajanje aktivnosti, ki so strokovno upravi- čene, družbeno potrebne in prispevajo k prizadevanju vse skupnosti za stabilizacijo gospodarstva. Poseben pomen imajo aktivnosti za združevanje pri vodenju in organi- ziranju posamičnih programskih aktivnosti do združevanja enakih ali sorodnih organizacij in prizadevanja, da bi bilo varčevanje sestavni del vsakdanjega ravnanja. 3. Organizacije 'članice in organi ZITJ si morajo prizadevati in doseči, da bodo njihovi člani - inženirji in tehniki ter drugi delovni ljudje in občani - aktivni pri politiki gospodarske stabilizacije ne samo v organih in organizacijah inženirjev in tehnikov, temveč tudi na vseh področjih družbenega dela, kar je zelo pomembno za učinkovitost in kvaliteto dela, uveljavljanje družbenega dela in delovanja inže- nirsko-tehniških organizacij. Boj za večjo produktivnost, racionalnost investicij, povezovanje zna- nosti in proizvodnje, uveljavljanje znanja in strokovnega dela, uva- janje nove in lastne tehnologije, zmanjševanje uvoza licenc, razvoj lastnega novatorstva in racionalizatorstva, varčevanje z energijo in repromaterialom, varstvo življenjskega in delovnega okolja, boljšo organizacijo dela, večje izkoriščanje lastnih surovin in nadomešča­ nje, organizirano izkoriščanje sekundarnih surovin in zaščito mate- rialov, so naloge, pri katerih lahko predvsem inženirji in tehniki, zveze in društva inženirjev in tehnikov dajo največji prispevek'. 4. Organizacije članice in organi ZITJ morajo težiti tudi k organizacij- ski krepitvi in učinkovitejšemu delovanju v fronti organiziranih so- GV 24(1980)2 103 cialističnih sil, tesnejšemu povezovanju in programskemu sodelovanju z vsemi subjekti, izdelavi nujnih sistemskih rešitev, ki prispevajo k uspešnejšemu delu zvez in društev inženirjev in tehnikov, aktivnej- šemu sodelovanju pri pripravljanju in sprejemanju razvojnih planov, ustanavljanju in aktivnemu delu društev v vseh oblikah združenega de- la. 5. Organizacije članice in organi ZITJ so zlasti odgovorni, da se orga- nizirajo zborovanja, simpoziji in kongresi, ko za to resnično obsta- ja potreba, ko se doseže širše soglasje, ko so usklajeni in dogovor- jeni, ko so v funkciji nadaljnjega razvoja in napredka. Komisija za strokovne sestanke Predsedstva ZITJ, ki jo sestavljajo delegati vseh organizacij članic ZITJ, ima posebno odgovornost za usklajevanje, evidentiranje aktivnosti, usklajevanje tem in terminov posamičnih srečanj ter za uresničevanje sodelovanja med sorodnimi zve- zami in organizacijami inženirjev in tehnikov. Delegati v predsedstvih in skupščinah so posebno odgovorni, za pri- prave mednarodnih srečanj v Jugoslaviji in nastope svojih članov na mednarodnih srečanjih v tujini. V takih primerih je treba zagotbviti kvalificirano in aktivno sodelovanje delegatov ter se izogniti vsem mogočim negativnim pojavom in odklonom. 6. Izdajateljska znanstveno-tehnična dejavnost zveze in društev inženir- jev in tehnikov kot dejavnost posebnega družbenega pomena, ki je v statutih in delovnih programih upravičeno uvrščena med prioritetne naloge, je dala izredne rezultate, tako po številu izdaj, vsebini in dejanski vlogi kot po družbenem delu; prostovoljnosti in navdušenju članov in ostalih delovnih ljudi in občanov, premagovanju raznih te- žav, ki so spremljale delo in vztrajnosti. Vendar pa obstajajo številne slabosti, ki se v akcijah za stabiliza- ciJo morejo in morajo odpraviti: dvotirnost pri izdajanju enakih ali podobnih revij, dalje razdruževanje in drobljenje, nezadostno sodelo- vanje med uredništvi, nezadostno spoštovanje zakonskih določb na pod- ročju obveščanja in izdajateljske dejavnosti, posebno pri oblikova- nju izdajateljskih svetov in širšega družbenega vpliva, neusklajen nastop pri reševanju finančnih vprašanj, prodaji in propagandi, sla- bo menjavanje kadrov, premajhno sodelovanje mladih in nezadovoljiva udeležba mladih ter nezadovoljivo sodelovanje iz osnovnih organiza- cij itd. IT-novine, edini list inženirjev in tehnikov, ustanovljene pred 18.le- ti kot skupno informativno glasilo vseh zvez, društev in oblik druž- benega zbiranja in delovanja inženirjev in tehnikov, niso bile spre- jete kot take in posamične zveze ustanavljajo svoje nove biltene, po- vzročajo nove izdatke, tiskajo jih v majhnih nakladah itd. Komisija za obveščanje in izdajateljsko dejavnost Predsedstva ZITJ in predsedstva vseh organizacij članic ZITJ morajo takoj proučiti to problematiko, pokazati in predlagati najbolj smotrne rešitve, upošte- vajoč potrebe in specifičnosti organizacij in glasil ter racionalno porabo družbenih sredstev, zadostitev smotrom in nalogam, širši druž- beno-strokovni vpliv in pomen. 7. Mednarodno sodelovanje, ki ga uresnicuJejo zveze in društva inženir- jev in tehnikov kot del mednarodnega znanstveno-tehničnega sodelova- nja naše države, je prispevalo k uveljavljanju naše stvarnosti in na- ših dosežkov, vendar vse možnosti niso bile izkoriščene in realne po- trebe niso bile zadovoljene. 104 Glavne slabosti so: pomanjkanje usklajevanja in sodelovanja organiza- cij članic, izolirani nastopi in dogovori, nespoštovanje Družbenega dogovora o mednarodnem sodelovanju družbenih organizaij in združenj, neevidentiranje sodelovanja pri pristojnih republiških in pokrajins- kih organih, neizvajanje dogovorjenih določb sprejetih aktov in skle- pov itd. GV 24(1980)2 Komisija za mednarodno sodelovanje Predsedstva ZITJ mora čimprej oce- niti dosedanje sodelovanje, predlagati ukrepe za odpravo vseh slabo- sti in rešitev očitnih težav. Posebno se opozarja na potrebnost in možnost razširitve sodelovanja z inženirskimi organizacijami neuvrščenih držav in držav v razvoju, v katerih dela veliko število inženirjev, šolanih v Jugoslaviji, kar ponuja velike možnosti za širjenje gospodarskega sodelovanja. 8. Stalno večanje števila zvez, komitejev, zveznih društev inženirjev in tehnikov in drugih oblik zbiranja in delovanja poleg širjenja ak- tivnosti povzroča razdrobljenost organizacij, zmanjševanje usklajeva- nja in akcije, naglo naraščanje števila profesionalcev, stroškov za delo in poslovanje. Obstaja veliko število miniaturnih strokovnih služb, najpogosteje z enim ali dvema delavcama, honorarno delo se veča, zaradi večanja števila organizacij s statusom pravnih oseb se večajo stroški za administracijo in finančno poslovanje itd. Nujno je čimprej storiti vse ukrepe za združevanje in integracijo stro- kovnih služb, ustvarjanje servisov, če je to mogoče, ali reševanje teh vpašanj z drugimi organizacijami. Posebno odgovornost za reševanje teh vprašanj imajo predsedstva in skupščine vseh zvez in društev inženir- jev in tehnikov. 9. S širjenjem sodelovanja s sorodnimi družbenimi organizacijami in zdru- ženji v fronti organiziranih socialističnih sil, izogibanjem paralel- nim aktivnostim ipd. bi dosegli uspešnejšo aktivnost, boljše rezulta- te in zmanjšanje izdatkov. Obenem se nalaga organom ZITJ in organizacijam članicam ZITJ, naj za- radi obstoja številnih družbenih organizacij in združenj, ki tvorijo pretežni del članstva inženirjev in tehnikov, proučijo možnost širje- nja medsebojnega sodelovanja tja do združevanja. 10. Z izdelavo predloga za reševanje nekaterih sistemskih vprašanj, ki so bile začete z Ustavo SFRJ in Zakonom o združenem delu (npr. javna po- oblastila, ukvarjanje z gospodarsko dejavnostjo idr.), kakor tudi tistih, ki so stalno obstajala (npr. knjigovodstvo in finančno poslo- vanje družbenih organizacij, davki in prispevki, sprejetje zakona o družbenih organizacijah, neposredno vključevanje zvez in društev v zadeve organov in organizacij družbenopolitičnih skupnosti, zbornic, sindikatov idr.), bo omogočeno uspešnejše, učinkovitejše in družbeno koristnejše delo zveze in društev inženirjev in tehnikov. 11. Pri opravljanju teh nalog in pri vsakdanjem delu je nujno zaostriti odgovornost za dosledno izvajanje politike stabilizacije, dosledno izvajanje dogovorjenih sklepov in stališč, dosledno izpolnjevanje za- upanih in sprejetih funkcij in obveznosti ter postaviti se po robu vsem pojavom omahovanja in formalizma. Ravnanje pri uresničevanju politike stabilizacije mora biti eden iz- med kriterijev za oceno rezultatov dela organizacij članic in organov ZITJ, društev in oblik delovanja. 12. Za učinkovitejše delo in usklajevanje je treba te naloge poslati: - vsem organizacijam članicam ZITJ, - vsem organom in delovnim telesom ZITJ, - komitejem in društvom inženirjev in tehnikov, uredništvom publikacij organizacij inženirjev in tehnikov,da jih objavijo v celoti, kot informacijo pa: - Zvezi komunistov Jugoslavije, - Zvezni konferenci SZDLJ, gospodarski zbornici Jugoslavije in - Zvezi sindikatov Jugoslavije. 13. V prihodnjem obdobju bosta Skupščina in Predsedstvo ZITJ stalno delo- vala za uresničevanje gospodarske stabilizacije, spremljala in spod- bujala opravljanje teh nalog,proučevala konkretna vprašanja in izva- jala konkretne akcije. GV 24(1980)2 PREDSEDNIK ZITJ inž.Vujo Skendžic 105 IZ ZNANOSTI IN STROKE Milan NAPRUDNIK* Stanko MAJCEN** PLANIRANJE V REPUBLIŠKEM MERILU Smernice za planiranje geodetskih del in razvoja geodetske službe v SR Sloveniji l. DRUŽBENE IN ZAKONSKE OSNOVE 1.1. Družbene osnove Izhodišče našega sistema družbenega planiranja je načelo, da je delov- nim ljudem v samoupravno združenem delu in v drugih samoupravnih orga- nizacijah in skupnostih kakor tudi v družbenopolitičnih skupnosti - v občini, avtonomni pokrajini, republiki in federaciji - temelj njihove- ga dela in njihove odločujoče vloge pri določanju družbenoekonomske, razvojne, socialne in druge politike enoten sistem družbenega planira- nja. Takšen enotni sistem planiranja pa je mogoče zgraditi, vzdrževati in razvijati samo v sistemu demokratičnih odnosov v samoupravno združe- nem delu, to je tedaj, če družbeno planiranje ni monopol nekih državno- lastniških tehnokratskih centrov, temveč instrument samih delovnih lju- di, demokratično organiziranih v sistemu samoupravnega socialističnega dela in v sistemu socialističnega samoupravljanja nasploh. Kadar raz- pravljamo o tem, kakšen sistem družbenega planiranja želimo imeti, mora- mo izhajati iz tega, da planiranje ni samo in tudi ne predvsem ekonom- ska kategorija. Planiranje je v bistvu in predvsem oblika razpolaganja z delom, s proizvajalnimi sredstvi, z dohodkom, z družbenim kapitalom. Sistem planiranja je vedno neposreden izraz narave predvsem proizvodnih odnosov oziroma vseh družbenoekonomskih in političnih odnosov. Naša na- loga je potemtakem, da izgrajujemo takšen sistem družbenega planiranja, ki bo neposreden izraz proizvodnih oziroma družbenoekonomskih in demo- kratičnih odnosov samoupravne socialistične družbe in ki bo prav takš- ne odnose nepretrgano reproduciral na kvalitativno vse višji ravni. 1.2. Zakonske osnove V zveznem merilu ter v vseh republikah in pokrajinah smo sprejeli nove zakone s področja sistema planiranja. V njih so podrobno opredeljeni vsebina planiranja, vrsta planskih aktov, postopek pri sprejemanju,ure- sničevanju ter izdelava strokovnih osnov. Med njimi je treba posebej o- pozori ti nč. nekatera načela, in sicer: - Načelo sočasnega planiranja, po katerem vsi nosilci družbenega plani- ranja v mejah svojih pravic in dolžnosti plane sočasno pripravljajo, jih med seboj usklajujejo in sprejemajo. *61000, YU,Ljubljana Republiška geodetska uprava dipl.ing.geod., direktor RGU **61000, YU, Ljubljana, Republiška geodetska uprava dipl.ing.geod., namestnik direktorja RGU Prispelo v objavo 1980-05-26 106 GV 24(1980)2 Načelo kontinuiranega planiranja, po katerem morajo nosilci planira- nja nenehno analizirati in predvidevati svoj razvoj in vselej imeti plane in programe za delo in razvoj za ustrezno plansko obdobje. - Načelo, da morajo nosilci planiranja v procesu planiranja pri oprede- ljevanju politike in ciljev družbenega razvoja ter za njihovo uresni- čevanje potrebnih ukrepov upoštevati celovitost odnosov v družbeni re- produkciji in medsebojno soodvisnost gospodarskih, socialnih, prostor- skih in drugih njenih sestavin ter ustvarjati pogoje za njihovo uskla- jeno delovanje in razvoj. /2/ 1.3. Spremembe pri planiranju geodetskih del S sprejemom zakonov o sistemu družbenega planiranja in o svobodni menja- vi dela so dane neposredne osnove za čim hitrejšo uveljavitev samouprav- nih družbeno-ekonomskih odnosov na vseh področjih naše družbe. V zvezi s tem je bilo treba ugotoviti, ali je treba tudi v geodetski službi kaj spremeniti oziroma uskladiti z novimi načeli družbenega planiranja in samoupravnimi družbenoekonomskimi odnosi. To tem prej, ker se je v zad- njih letih nabralo nekaj nerešenih osnovnih vprašanj na relaciji repub- lika-občina kot tudi med republikami, kar se tiče priprave in izvajanja planov geodetskih del. Posebno opazni so bili problemi v zvezi z zadovo- ljitvijo potreb in interesov ter pravic pa tudi obveznosti uporabnikov podatkov geodetske službe kot tudi izvajalcev teh nalog. Zaradi tega so bili v letu 1979 pripravljeni Analiza izvajanja nalog in delovanja geo- detske službe ter Stališča, sklepi in priporočila o nadaljnjem razvoju geodetske službe. V navedenih gradivih, ki so jih obravnavali republiš- ki izvršni svet in odbori v Skupščini SR Slovenije, smo ugotovili med drugim tudi, da pri planiranju, financiranju in izvajanju nalog geodet- ske službe ni dovolj uveljavljen interes neposrednih uporabnikov geodet- skih podatkov in da zakonsko določene pristojnosti ter odgovornosti ob- čin in republike na tem področju ne ustrezajo več sedanjim potrebam. Z navedenimi gradivi je torej opredeljeno in potrjeno, da je treba s sa- moupravnim družbenim planiranjem urejati tudi strokovno operativne naloge geodetske službe ter da je treba institucionalizirati neposrednješi vpliv uporabnikov na planiranje geodetskih del in da je pri izvedbi geodets- kih nalog treba uveljaviti načelo svobodne menjave dela. 2. OSNOVNI RAZVOJNI CILJI Osnovne naloge geodetske službe v tem obdobju so organiziranje, uskla- jevanje in izvedba nalog pri oblikovanju teritorialno definiranih evi- denc družbenega sistema informiranja in v okviru teh evidenc zagotovitev teritorialne opredelitve ustrezne baze podatkov za racionalno urejanje prostora. Za realizacijo teh ciljev je treba z dolgoročnim planiranjem, v okviru družbenih planov družbenopolitičnih skupnosti za obdobje 1981-1985 pa tudi srednjeročno načrtovati vse sestavine "geodetskega zdrtiženega dela" od programskih nalog, organiziranosti, izobraževanja, kadrov, raziskav do opreme. 2.1. Usmeritve s področja programskih nalog Ob dosedanjem obsegu topografskih načrtov in kart, zemljiškega katastra, katastra komunalnih naprav, registra območij teritorialnih enot je tre- ba zagotoviti še nove evidence, to so evidence o stavbah, o naravnih vi- rih in o vrednosti zemljišča. GV 24(1980)2 107 Iz navedenih nalog je treba zagotavljati glede na splošne družbene po- trebe ter posebne potrebe samoupravnih interesnih skupnosti in drugih uporabnikov na ravni republike in občin samostojno ter skupno. Skupno, torej v dogovoru z vsemi občinami in SR Slovenijo, naj bi se za- gotavljal minimalni standard obveznih skupnih evidenc v vseh občinah. S skupnim programom bi uresničili osnovne naloge geodetske službe, da vz- postavi sistem teritorialne opredelitve (lokacijo) podatkov v družbenem sistemu informacij. Zadeva v skupnem interesu je tudi zagotovitev izvede- nih podatkov o stopnji komunalne in urbane opremljenosti ter izvedba ne- katerih drugih pomembnih nalog, kot so komasacije zemljišč in vzpostavi- tev navezovalne mreže. S posebnimi, dodatnimi programi občin in SR Slovenije pa bi se naj zago- tavljale predvsem teritorialno opredeljene evidence, ki omogočajo ureja~ nje prostora na ravni občin in SR Slovenije. 2.2. Usmeritve s področja sistema in organiziranosti geodetske službe Da bi geodetska služba lahko uspešno opravljala svoje naloge, mora raz- vijati ustrezne oblike delovanja na ravni občine in republike ter med občinami in republiko. Tako je treba zlasti: - v okviru geodetske službe vzpostaviti samoupravne odnose po načelih svobodne menjave dela ter razvijati neposredne odnose med geodetsko službo in uporabniki podatkov oziroma njenih evidenc in storitev ter skladno s tem uskladiti obstoječe zakone, ki urejajo organizacijo,pri- ,stojnosti in naloge geodetske službe; - pripraviti zakone, metodologije in standarde, ki zadevajo nove eviden- ce, ter dopolniti obstoječe zakone, da bo uveljavljena osnovna usmeri- tev geodetske službe; - razmejiti v dogovoru z občinami upravne naloge geodetske službe od ope- rativnih in za obe zagotoviti izvajalce v vsaki občini oziroma za vsa- ko občino; - organizirati občinske geodetske upravne organe kot posebne upravne or- gane in pospeševati njihovo povezovanje; - vzpodbujati v skladu s potrebami ustanavljanje geodetskih delovnih or- ganizaciJ na tistih območjih, kjer sedanja mreža teh organizacij ne zadovoljuje potreb občin; 2.3. Usmeritve s področja izobraževanja, raziskovanja, kadrov in opreme Da bi geodetska služba lahko uspešno opravljala naloge iz svoje pristoj- nosti, je treba vzporedno z usmeritvami s področja sistema in organizi- ranosti: - vzgojo in usmerjanje geodetskih in drugih kadrov uskladiti s potreba- mi geodetske službe; - ustanoviti temeljno izobraževalno skupnost za geodezijo v okviru izo- braževalne skupnosti za gradbeništvo; - prilagoditi program izobraževanja na geodetskih izobraževalnih organi- zacijah in štipendijsko politiko povečanim potrebam po geodetskih in drugih kadrih v geodetski službi; - vzpodbujati sodelovanje raziskovalnih organizacij v okviru skupaj pri- pravljenih raziskovalnih projektov in uveljavljati interdisciplinarni pristop ter medsebojno odgovornost za sodelovanje; ~ - kadrovsko okrepiti geodetsko službo za prevzem novih nalog ter iskati možnost notranjih rezerv v modernizaciji, večanju produktivnosti in 108 GV 24(1980)2 delitvi dela ter povečani stopnji zaposlovanja; - vzpodbujati in omogočiti uvedbo elektronske računalniške opreme v op- ravila geodetske službe na občinski in republiški ravni pri organiza- cijah združenega dela in v upravnih organih; - poenotiti tehnologijo in proizvodne storitve ali njihove faze v okvi- ru geodetske službe. Oprema naj omogoči čim cenejše merjenje fizičnih elementov prostora ter zbiranje numeričnih informacij, njihovo obde- lavo, distribucijo in vzdrževanje. 3. POSTOPKI V PROCESU OBLIKOVANJA PLANOV Upoštevaje načela sočasnega in kontinuiranega planiranja ter specifič­ nosti geodetske službe, ki se kažejo predvsem v njeni pristojnosti kot posebne službe družbenopolitičnih skupnosti in v njeni organiziranosti v upravnem in operativnem delu, se je treba opredeliti tudi za specifič­ ne rešitve pri planiranju nalog geodetske službe. Tako naj bi se naloge geodetske službe planirale v republiki v naslednjih oziroma z naslednjimi dokumenti: - v dogovorih o temeljih družbenega plana republike, - v družbenem planu republike, - z družbenim dogovorom o uresničevanju planov geodetskih del in razvo- ja geodetske službe, - s samoupravnim sporazumom o sodelovanju pri izvajanju planov geodet- skih del. 3.1. Dogovor o temeljih družbenega plana republike V dogovoru o temeljih družbenega plana republike naj bi se področje geo- detskih evidenc in razvoja geodetske službe vključilo v urejanje prosto- ra in varstvo okolja, kjer so med podpisniki za to področje vse občine, republika in samoupravne interesne skupnosti republiškega pomena, ki so pomembne tudi za geodetski plan. z navedenim dogovorom se opredelijo zlasti temeljne naloge geodetske službe (zlasti glede nalog), ki jih skupaj zagotavljajo republika in ob- čine, ter naloge, ki jih še dodatno zagotavlja republika. Dogovor dolo- či tudi potrebna sredstva za izvedbo plana ter način združevanja teh sredstev. Dogovor o temeljih družbenega plana naj bi tudi določil, da bo podrobneje opredeljen srednjeročni plan geodetskih del in razvoj geo- detske službe v družbenem dogovoru o uresničevanju planov geodetskih evi- denc in razvoja geodetske službe ter v samoupravnem sporazumu o sodelo- vanju pri izvajanju planov geodetskih del. 3.2. Družbeni plan republike Družbeni plan republike opredeljuje v okviru ciljev ter skupnih intere- sov družbenega razvoja družbenopolitične skupnosti tudi naloge geodet- ske službe ter obveznosti, ki so jih prevzele družbenopolitične skupno- sti in samoupravne interesne skupnosti v zvezi z izvedbo nalog geodet- ske službe. Družbeni plan bi naj tudi povzel vrste aktov, ki se spreje- majo na ravni republike in občin, ter načela za izvajanje plana geodet- skih del. 3.3. Družbeni dogovor o uresničevanju geodetskih planov Družbeni dogovor o uresničevanju planov geodetskih del in razvoja geo- detske službe v republiki in občinah (v nadaljnjem besedilu: družbeni GV 24(1980)2 109 dogovor) je osrednji planski dokument za planiranje geodetske dejavno- sti. Ta družbeni dogovor podpišejo izvršni sveti republike, občin in po- sebnih družbenopolitičnih skupnosti ter samoupravne interesne skupnosti republiškega pomena, ki jih srednjeročni plan geodetskih del in razvoj geodetske službe najbolj zadeva, to so skupnosti s področja infrastruk- ture, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, kmetijstva in gozdar- stva ter raziskav. Z družbenim dogovorom naj bi opredelili zlasti: načela za organiziranost in razvoj geodetske službe v republiki; - obseg, financiranje in izvedbo srednjeročnih planov geodetskih del re- publike in občin; - pravice sofinancerjev plana geodetskih del in možnost uporabe doblje- nih podatkov. 3.4. Samoupravni sporazum o sodelovanju pri izvajanju planov geodetskih del S samoupravnim sporazumom o sodelovanju pri izvajanju planov geodetskih del v republiki in občinah (v nadaljnjem besedilu: samoupravni sporazum), ki se sprejema istočasno z družbenim dogovorom, se uredi zlasti nasled- nje: konkretizira se družbeni dogovor glede delitve dela med organizacije podpisnice samoupravnega sporazuma; - postopek usklajevanja in sprejemanja normativov in cen; - sodelovanje pri standardizaciji opreme in poenotenju tehnologije v de- lovnih organizacijah in upravnih organih; - sodelovanje pri izvajanju raziskovalnih nalog in drugih nalog skupne- ga pomena (dokumentacijska služba). Glede na vsebino samoupravnega sporazuma je predvideno, da bodo podpis- niki samoupravnega sporazuma poleg organizacij, ki bodo s tem sporazu- mom prevzele v izvedbo plan geodetskih del, tudi geodetski upravni orga- ni republike in občin. 4. SISTEM IN VSEBINA PLANOV Sesta~ni del družbenega dogovora o uresnicevanju planov geodetskih del in razvoja geodetske službe je tudi konkretni srednjeročni plan geodet- skih del, ki zajema obseg, sredstva in izvedbo plana. Da bi se na celotnem območju republike vzpostavil minimalni standard enotnih geodetskih evidenc ter posebnih teritorialno opredeljenih evi- denc, potrebnih na ravni SR Slovenije in na ravni občine, se uvajajo na- slednje kategorije srednjeročnih planov geodetskih del: - skupni plan geodetskih del republike in občin (v nadaljnjem besedilu: skupni plan) , - dodatni plan republike, - dodatni plani občin. 3.1. Skupni plan geodetskih del z združenimi sredstvi republike (60 %), občin (30 %) in samoupravnih in- teresnih skupnosti republiškega pomena (10 %) se zagotavlja izvedba na- slednjih geodetskih del: reambulacija temeljnih topografskih načrtov v merilu 1:5.000 in 1:10.000, izvedba cikličnega aerosnemanja, izdelava zemljiškega katastra za naselja in nastavitev prostorskega dela, izdela- va registra stavb, izdelava grafičnega pregleda komunalnih naprav, izde- lava digitalnega modela reliefa z rastrom 100 x 100 min digitalizacija 110 GV 24(1980)2 območij teritorialnih enot irf ,tavb, izvedba komasacij zemljišč ter po- stavitev točk navezovalne mreže. - Pri sofinanciranju skupnega plana po občinah naj bi se upošteval krite- rij razvitosti občine. 3.2. Dodatni plan republike S sofinanciranjem republike (90 %) ter samoupravnih interesnih skupno- sti republiškega pomena (10 %) se zagotavlja izvedba naslednjih nalog dodatnega plana geodetskih del Slovenije: delna reambulacija topograf- ske karte v merilu 1:25.000, izdelava topografske karte v merilih 1:50.000 in 1:100.000, reambulacija preglednih kart SRS v merilih 1:400.000 in 1:750.000 ter izdelava pregledne karte SRS v merilu 1:250.000, nastavitev evidence naravnih virov, dopolnitev republiškega registra območij teritorialnih enot, izdelava zemljiškega katastra,kjer ga ni, vzpostavitev vzorčnih-parcel za vrednotenje zemljišč, sanacija temeljnih geodetskih točk ter vzdrževanje temeljnih geodetskih točk vi- šjih redov, izvedba geodetskih raziskav ter zaščita in zavarovanje geo- detske dokumentacije za izredne razmere. V okviru sanacije temeljnih geo- detskih točk bodo planiranaitudi tista dela, ki se bodo izvajala na tri- angulacijski in nivelmajski mreži enotno na območju celotne Jugoslavije, v skladu z dogovori na medrepubliško-pokrajinskem kolegiju za geodezijo. 3.3. Dodatni plan občin Družbeni dogovor naj bi le načeloma opredelil, da bi se z združevanjem sredstev občine, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih.uporabni- kov geodetskih podatkov zagotavljali v občini pogoji za izvedbo tistih del, ki niso zajeta v skupni plan in ki jih ne more izvajati občinski geodetski upravni organ. To velja zlasti za dela v zvezi z izdelavo in vzdrževanjem temeljnih topografskih načrtov, temeljnih kart občin, zem- ljiškega katastra s katastrsko klasifikacijo zemljišč, zbirnega katas- tra komunalnih naprav, ob~inskega registra območij teritorialnih enot, evidence hišnih številk, registrom stavb, temeljnih geodetskih točk niž- jih redov ter v zvezi z nabavo opreme za obdelavo podatkov geodetske služ- be ter v zvezi z zavarovanjem geodetske dokumentacije za izredne razmere in reševanjem vlog strank. 3.4. Izvajanje planov geodetskih del Izvajanje srednjeročnih planov, tako skupnega kot dodatnih, republike in občin naj bi se zagotavljalo z letnimi programi geodetskih del. Letni program obsega konkreten obseg geoqetskih del, finančne stroške in zne- sek sofinanciranja podpisnikov družbenega dogovora. Letne programe nalog skupnega plana in dodatnega plana republike naj bi sprejel republiški izvršni svet ali organ, ki ga on pooblasti, izvršni svet občine pa naj bi sprejel letne programe nalog dodatnega plana obči­ ne. Za izvajanje letnih programov skrbijo republiška in občinske geodetske uprave. Neposredna izvedba geodetskih del naj bi se dala v izvajanje - s sklenitvijo pogodbe - geodetskim organizacijam združenega dela in dru- gim organizacijam v skladu s sklenjenim samoupravnim sporazumom. z·dru- žbenim dogovorom naj bi bilo določeno, da so osnova za delitev dela med podpisnike samoupravnega sporazuma zmogljivost, struktura kadrov in raz- vojne možnosti posamezne organizacije; dela, ki zahtevajo posebno in zah- tevno opremo in kadre ter z njimi razpolaga le ena organizacija, pa pre- vzame v izvedbo neposredno ta organizacija. TGV 24(1980)2 111 5. ZAKLJUČEK Naše naloge za prihodnje srednjeročno in dolgoročno obdobje bomo uspeš- no opravili samo, če bomo tesno povezani in samoupravno organizirani v okviru celotne družbe, se pravi prek delegatskih razmerij povezani z u- porabniki. Zavedamo se, da bomo morali zaradi družbenega pomena različ­ nih področij naših dejavnosti še razviti izvirne oblike povezovanja z najširšim krogom uporabnikov, med katere sodijo tako družbenopolitične skupnosti kot samoupravne organizacije in skupnosti. Ob tem je treba pribiti, da gre za skupno odgovornost vseh subjektov v geodetskem združenem delu: geodetskih upravnih organov, geodetskih de- lovnih organizacij na ravni republike in občin ter geodetskih izobraže- valnih in raziskovalnih organizacij. V to bitko moramo iti z zavestjo, da bomo samo tako povezani in organi- zirani lahko prispevali k še hitrejšemu uveljavljanju delegatskih raz- merij, in sicer tako, da bomo delavcu v temeljni organizaciji združene- ga dela in krajanu v krajevni skupnosti skupaj z drugimi takimi dejavni- ki dajali podatke, da bo lahko resnicno sam presojal, načrtoval in odlo- čal v svojem in hkrati širšem družbenem interesu. Gradiva: /1/ /2/ /3/ 112 Edvard Kardelj O sistemu samoupravnega planiranja - Brionske diskusije (1977) ČZ Uradni list SRS št. 4/80 Zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (1980) Gradiva Republiške geodetske uprave v zvezi s pripravo plana geodetskih del in razvoja geodetske službe 1981- 1985 (1980) GV 24(1980)2 - Teobald BELEC* DECENTRALIZACIJA PRISTOJNOSTI PROSTORSKEGA PLANIRANJA V ZVEZI REPUBLIKI NEMČIJI 19. in 20. oktobra 1979 sem se na povabilo Akademie fur Raumforschung und Landesplanung udeležil znanstvene plenarne seje v Augsburgu. Naslov teme, obravnavane na seji, se je glasil: Občina kot partner prostorske- ga reda in regionalnega planiranja. Ker naslov posvetovanja še zdaleč ne· pove vsega, podajam kratek opis stanja na področju planiranja pa tudi dogajanja v zvezi z tem. Upravna delitev v ZR Nemčiji je takale: Gemeinde (občina), Kreis (okrož- je), Bezirk (okraj), Land (dežela), Bund (zveza). Bralcu utegne biti zna- no, da so v več zahodnih državah, med njimi tudi v ZR Nemčiji, že leta 1972 pričeli z reformo območij upravnih pristojnosti in je rezultat te akcije naslednji: od 24.444 občin jih imajo danes 8.518, od 425 okrožij jih imajo danes 235, od 33 okrajev jih je danes 25. Glavni cilj na pod- ročju planiranja je takle: Okrožje (Kreis), ki meri po reformi povprečno 1000 km2 in ima 170.000 prebivalcev, naj postane poleg no- silca upravnih pristojnosti tudi nosilec pravic prostorskega planiranja, da se bo tako še bolj približal končnemu cilju: okrožje naj postane de- jansko občina. (Ta izraz uporabljajo tudi v Nemčiji.) Končni cilj komu- nalne reforme je maksimalna učinkovitost uspešnosti vseh komunalno spe- cifičnih integracijskih vrednosti. Seveda je za uresničitev tega cilja nujna tudi reforma moči odločanja na različnih ravneh. Kot smo omenili, si je posvetovanje zastavilo za cilj problemsko osvet- liti pristojnosti prostorskega planiranja v okviru opisane komunalne re- forme. Osnovo za posvetovanje so tvorili štirje uvodni referati, katerih bist- vo bom poizkusil na kratko povzeti. Prvi referat obravnava komunalno reformo prostorsko (površine novih ob- močij, število prebivalcev), problematiko in posledice prostorske refor- me (urejanje planerskih in upravnih pristojnosti), problematiko "funk- cionalne" reforme (prenos pristojnosti navzdol, planiranje od spodaj navzgor), problematiko prostorske natančnosti različnih planskih določb (to vprašanje je deloma povezano tudi z geodetskimi podlogami in natanč­ nostjo grafičnega upodabljanja planov) in končno problematiko sistema centralnih krajev (število prebivalcev v mestih ZRN se sedaj zmanjšuje za razliko od povojnega obdobja, ko je silovito naraščalo). Drugi referat obravnava reakcije prebivalcev na razne reorganizacije, posebno prostorske ("small is beautiful, alone is beautiful"), aktivnost občanov v korelaciji z njihovimi možnostmi pridobivanja moči in vpliva, dalje nevarnost apatije občanov. Referat nakazuje, da problemi ne tičijo (samo) v reorganizaciji raznih pristojnosti, temveč v aktiviranju obča­ nov in državljanov, saj so od njihove aktivnosti odvisni vsi uspehi. Ali bo s prostorsko in upravno reorganizacijo planiranje kvalitetnejše? skrbi avtorja tretjega referata, ko razmišlja, da prostorsko planiranje ne sestoji samo iz planiranja, temveč tudi iz realizacije teh planov in * 61000, YU, Ljubljana, Geodetski zavod SRS dipl.ing.geod. direktor Geodetskega zavoda SRS Prispelo v objavo 1979-11-16. GV 24(1980)2 113 njihovega usklajevanja z "nižjimi"in "višjimi" plani. Kritično obravnav& gostote in zgostitve prebivalstva, ki naj bodo v skladu s cilji, ki jih postavljajo "plani". Opozarja na napako v praksi, ko "nižje" planske in- stance avtomatično prevzemajo planske cilje "višjih" instanc. Dalje pov- zroča ta zmedo in medsebojno mešanje, še posebno ciljev, sektorsko pla- niranje in regionalno planiranje, zato ju ločimo. Na koncu referat opo- zarja na napačno razumljene pristojnosti, kar vsej stvari zelo škoduje. Četrti referat priznava, da je proces p}aniranja med podrejenimi in nad- rejenimi instancami zelo kompliciran; ves potek še dodatno komplicira sektorsko planiranje. Na koncu avtor še opozori na razliko med nivojem planiranja in samo pristojnostjo dziroma upravljanjem. I Razprava je bila viharna, vendar vseskozi strokovna in korektna. Seveda so razpravljavci oporekali trditvam referantov, ti pa so zopet z dodat- nimi argumenti utemeljevali svoje teze. Vsi pa so se strinjali z ugoto- vitvijo delovnega predsednika razprave, ki je V/ uvodnem prispevku k raz- pravi ugotovil, da se lotevajo "teme desetletja". In še moje osebno mnenje oziroma opažanja. Mislim, da naš slovenski kon- cept družbenega planiranja, razbran iz delovne osnove republiškega Zako- na o družbenem planiranju, kljub nekaterim pomanjkljivostim dokazuje, da smo na področju demokratičnega odločanja o naši lastni prihodnosti daleč pred drugimi državami. Mislim, da te trditve tudi zavest, da bomo morali še krepko garati, da bo družbeno planiranje in znotraj njega prostorsko planiranje popolno, v ničemer ne zmanjša. Osebno pa sem zadovoljen, da tudi druge države težijo k ciljem, ki so blizu našim, saj s tem potrju- jejo pravilnost naše lastne planerske usmeritve. 114 GV 24(1980)2 - 1van URH* ENOTNA STVARNA KLASIFIKACIJA IN VALORIZACIJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ PO NARAVNIH IN ANTROPOGENIH DANOSTIH PROSTORA Predlog projekta Sinopsis: Projekt enotne stvarne klasifikacije in valorizacije stavbnih zemljišč predstavlja večnamenski sistem, predvsem pa podlago dolgoročni in racio- nalni stavbnozemljiški politiki, oblikovanju zemljiškega informacijske- ga sistema ter ključni in temeljni kamen zajemanja zemljiške rente. Predložena tematika je tako obsežna, da zahteva več faz obdelave pred- vsem pa povezavo in kontinuiteto dela skozi daljše časovno obdobje. Na- loga predstavlja večnamenski sistem, predvsem pa podlago dolgoročni in racionalni stavbnozemljiški politiki ter ključni in temeljni kamen za- jemanja zemljiške rente. Aktualnosti deficitarnosti področja se odražajo v fundamentalnih družbe- nopolitičnih dokumentih ter v bistveno enostavni in kratki ugotovitvi Predsedstva SR Slovenije v priporočilih o temeljnih političnih vpraša- njih družbenega življenja in razvoja SR Slovenije: "da še vedno ni rešeno vprašanje pridobivanja stavbnih zemljišč~" Ureditev kritičnega področja ima prostorski, družbeni in ekonomski pomen ter je podprta z naslednjimi ugotovitvami v družbenopolitičnih dokumen- tih. l. V začasni obvezni enotni metodologiji za razvoj družbenopolitičnih skupnosti se v dogovor o temeljih prostorskega plana uvrščajo temelj- ne usmeritve in dogovorjene prioritetne naloge, ki se (med drugim) na- našajo na: - zagotavljanje prostorskih možnosti in potrebe po zemljiščih: - za razvoj naselij in poglavitnih oskrbnih funkcij, - pospeševanje in razmeščanje industrijske dejavnosti, - pospeševanje odkupa in opremljanja gradbenih območij, - za razvoj energetike in fizične infrastrukture, - za dejavnosti, ki so jim zemljišča osnovno proizvodno sredstvo: kmetijstvo, gozdarstvo, - za opredelitev varstvenih območij in varovanje naravne in kultur- ne dediščine, - in zaščitnih posegov: poplavna področja, erozija, plazovi, - preurejanje načinov uporabe zemljišč z izsuševanjem, melioracija- mi, komasacijami, pogozdovanjem in - določitev prednostnih območij za rekreacijo. V dolgoročnem delu prostorskega plana družbenopolitične skupnosti se tako za zgornje namene določa temeljna razvojna usmeritev, ki izhaja iz - zasnove uporabe prostora. * 61000,YU,Ljubljana,Gradbeni center Slovenije dipl.ing.geod., raziskovalni svetnik Prispelo v objavo 1980-02-13. GV 24(1980)2 115 2. V analizi razvojnih možnosti SR Slovenije za obdobje 1981-1985 s smer- nicami za pripravo družbenega plana SR Slovenije je v Skupščini SR Slovenije naglašeno, da mora prihodnje petletno obdobje pomeniti pre- lomnico v načrtni rabi in urejanju prostora ter izboljševanju človeko­ vega okolja in je strateškega pomena: - intenzivno začeti z uresničevanjem usmeritve, da v SR Sloveniji ne bo zemljišča, ki ne bi imelo svoje funkcije v procesu družbene re- produkcije. V tem okviru bo treba zlasti reševati problem zemljišč v opuščanju ali že opuščenih zemljišč in jih nameniti gozdarstvu, kmetijstvu, poselitvi ali drugim namenom. 3. V predlogu stališč, sklepov in priporočil Skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj stanovanjskega gospodarstva je jasno povedano: "da Skupščine občin prepočasi in v premajhnem obsegu izpeljujejo po- družabljanje stavbnih zemljišč predvsem zaradi neizdelane urbanistič­ ne dokumentacije pa tudi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Obči­ ne tudi nimajo ne kratkoročnih, ne dolgoročnih programov pridobivanja stavbnih zemljišč v družbeno last, kar bi .-0mogočilo pravočasno komunal- no opremljanje stavbnih zemljišč za potrebe stanovanjske gradnje." Za preteklo obdobje je značilna definicija pridobivanja stavbnih zem- ljišč. Pomeni le celoten upravno-pravni ali administrativni postopek podružabljanja ali izvajanja različnih oblik prenosa zemljišč od ene- ga uporabnika in lastnika v družbeno rabo. Postopek je dolgotrajen iz razloga, ker bodočo namensko rabo zemljišč opredeljuje družbeno veri- ficiran in sprejet urbanisti.čni dokument-zazidalni načrt ali drug pro- jekt, brez ozira na stvarno primernost zemljišča. Če takega načrta nimamo, ali je spremenljiv in dvomljiv, potem zemljišča ne moremo pri- dobiti navkljub zakonodaji, ki zahteva v ta namen prostorski uredit- veni akt, ki predstavlja splošni družbeni interes, da se lahko spro- ži postopek podružabljanja. Današnja neefikasna zemljiška politika, ki se identificira z dolgo- trajnim administrativnim postopkom pridobivanja stavbnih zemljišč ni zgrešena,manjka ji le prvi del, to je podlaga, ki jo predstavlja enot- na stvarna klasifikacija in valorizacija stavbnih zemljišč na podla- gi danosti prostora. Primernost zemljišča za določen namen, ki je razultat zgornje razis- kave-procesa, je podlaga za projekcijo stvaritve-projekta, ne pa da projekt diktira primernost rabe zemljišča. Pri tem je razlikovati in dopolniti tudi to, da vsak projekt (gradnja hidrocentrale, avtoceste, naselja) zahteva še posebno svojstveno klasifikacijo prostora oziro- ma zemljišča, ki je obvezni del projektne dokumentacije. 4. Navajamo nekaj značilnih pripomb posameznih občin v planskih dokumen- tih razvojnih možnosti v zvezi z zemljišči in stanovanjsko gradnjo: Idrija: Področje zemljiške politike je še zelo kompleksno nerešeno kljub zakonodaji, Sežana: vzrok zaostajanja stanovanjske gradnje v 1975-80 je v prepo- časnem pridobivanju in komunalnem urejanju zemljišč, Kranj: Urediti je oblike pridobivanja stavbnih zemljišč za vse oblike stanovanjske gradnje, glede na to, da so zemljišča pridobljena z nacio= nalizacijo že pretežno pozidana. 5. Za realizacijo plana 1981-85 potrebujemo: - za stanovanjsko gradnjo 2030 ha+ 870 ha (za kontinuiteto gradnje) 2900 ha - za drugo gradnjo 2030 ha ali skupaj zemljišč približno 5000 ha 116 GV 24(1980)2 Pridobivanje zemljišč je vzpostaviti s samoupravnim dogovarjanjem na nivoju stavbno-zemljiških skupnosti.s kmetijskimi zemljiškimi skup- nostmi, območnimi gozdnimi, vodnogospodarskimi ter skupnostmi za var- stvo okolja za "odvečna" ze:inljišča: - ki so neprimerna ali po klasifikaciji zemljišč manj primerna za kmetijsko obdelavo, - ki niso primerna za gozdno proizvodnjo, - ali s strani vodnega gospodarstva niso rezervati pitne vode, so pa zamočvirjena in potrebna sanacije za namene stanovanjske in druge gradnje. Iz katerikoli razlogov "opuščena" zemljišča pa je najprej presoditi, če ta niso bolj primerna za drugo rabo, ki jo je vzpostaviti ali ob- noviti. To je le začasna rešitev in izhod za silo, če samoupravni subjekti dogovarjanja nimajo izdelanega dokumenta stvarne klasifikacije zem- ljišč, na podlagi katerega se dogovarjajo. 6. Vloga stavbno-zemljiških skupnosti Planiranje v prostoru bi moralo izhajati iz družbenih planov in dolgo- ročnih zasnov rabe in urejanja prostora. Zakon o upravljanju in raz- polaganju s stavbnim zemljiščem je utemeljil vlogo samoupravne stavb- no-zemljiške skupnosti, katere delokrog je zlasti naslednji: - stavbno-zemljiška politika, - dogovarjanje o namembnosti prostora v skladu z družbenimi in pro- storskimi plani občin, - oblikovanje sistema zajemanja zemljiške oziroma mestne rente, - oblikovanje sistema pridobivanja stavbnih zemljišč v družbeno last- nino, - dogovarjanje o pogojih oddajanja zemljišč. če hočemo realizirati vse naloge, ki se postavljajo pred stavbno-zem- ljiško skupnost predvsem pa pridobivanje stavbnih zemijišč za plani- rane potrebe, moramo z realnim sistemom vrednotenja zemljišč zagoto- viti ustrezno zajemanje zemljiške rente, ki je za celotno stavbno- zemljiško politiko ključni problem, ki pa naj predstavlja tudi vir fi- nanciranja pridobivanja in komunalnega opremljanja zemljišč, ki je še vedno pereče in neurejeno. 7. Informacijski sistem Z opredelitvijo pristojnosti stavbno-zemljiške skupnosti in dokumen- tom stvarne klasifikacije in valorizacije stavbnih zemljišč smo ar- gumentirali in utemeljili pomen te skupnosti, ki ga danes še nima.Re- zultati raziskav enotne stvarne klasifikacije kot tudi vsi podatki in informacije se stekajo v poseben register: Register stavbnih zemljišč, ki je lahko organski del zemljiškega katastra, ga nadgrajuje, z njim vred predstavlja podsistem prostorskega ali zemljiškega informacijske- ga sistema,s katerim se vključuje v širši družbeni informacijski sis- tem. 8. Enotna in stvarna klasifikacija in valorizacija zemljišč bi morala bi- ti podlaga pravnemu sistemu zakonov s področja zemljiške politike, če hočemo, da bi bili zakoni efikasni. V letu 1980 se predvideva sprejet- je zakona o urejanju prostora kot dopolnitev velikega sistemskega kom- pleksa. Skupno z zakonom o sistemu družbenega planiranja in o družbe- nem planu SRS, ki ureja tudi prostorsko planiranje, bo ta zakon uredil postopke priprave za sprejemanje ter izvajanje prostorskih programov, projektov in urbanističnih dokumentov, naloge in pristojnosti upravnih organov in strokovnih organizacij na tem področju. 117 GV 24(1980)2 Nadalje sta pomembna dva zakona, ki se spremenita in dopolnita: - zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem in - zakon o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in seveda - zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni last- nini. 9. Realizacija projekta Realizacija predloženega projekta, ki ga lahko tolmačimo kot večletni integrirani raziskovalni proces, ki ima namen in predstavlja: 1 - osnovni družbenopolitični dokument, na katerem temelji smotrna in racionalna, dolgoročna zemljiška politika, 2 - kot dokument je družbeno verificirana podlaga zasnove primerne ra- be zemljišča, na katerem temelji prostorski plan kot funkcija v procesu družbene reprodukcije: - za razvoj naselij in oskrbe, razvoj in razmeščanje industrijske dejavnosti, energetike, fizične infrastrukture, za opredelitev varstvenih območij. in zaščitnih posegov, za urejanje načinov spremembe rabe zemljišč: izsuševanje, melioracije, komasacije, krčenja, skratka tudi zemljišča neprimerna za druge rabe upora- biti za stavbna zemljišča, 3 - je vsebina, brez katere ne more biti nobenega družbenega in pros- torskega plana, katerega taka stvarna klasifikacija pogojuje, 4 - strokovno enotna, inicialna ali temeljna naloga je podlaga za do- ločanje in zajemanje zemljiške rente na splošno in detajlno za zajemanje diferencialnih rent: mestne, komunalne in drugih, 5 - je v pogledu zbiranja informacij za opredelitev stavbnih zemljišč del zemljiškega informacijskega sistema. Utemeljitev in etapnost projekta Utemeljenost projekta in vzpostavitev procesa stvarne klasifikacije stavbnih zemljišč se je oblikovala v glavnem že v predhodnih izhodi- ščih. Posamezne vloge in interesi "prostorskih" samoupravnih interes- nih skupnosti: kmetijsko-zemljiške, območno-gozdne in vodnogospodar- ske, skupnosti varstva okolja, ki pokrivajo prostor Slovenije ter na drugi strani: stanovanjska, komunalne, stavbno-zemljiške, skupnosti družbenega standarda ter skupnosti, ki zagotavljajo interese gospodar- stva, energetike, infrastrukture, ki hočejo prostor zase za svoj raz- voj, povzroča zelo močne prostorske konflikte. Samoupravna družbeno- politična ureditev mora tudi v pogledu prostora - zemljišč temeljiti na takem, predloženem dokumentu enotne stvarne klasifikacije zemljišč, da je možno tudi objektivno samoupravno medsebojno dogovarjanje in so dogovori tudi dokumentirani. Delovna hipoteza Predlog projekta ne predstavlja samo enkratno raziskovalno nalogo mar- več kompleksno prostorsko akcijo, ki mora biti predhodno dobro priprav- ljena, je celota razdeljena na več faz oziroma časovnih etap. Faze raziskav l. Pripravljalna in selektivna faza, ki se za- ključi s programom za projekt 2. Izdelava projekta z vzorčnimi modelnimi primeri 3. Izvajanje klasifikacije in valorizacije zemljišč 4. Zaključna dela in vzpostavitev zemljiškega informacijskega sistema Skupaj za realizacijo celotnega procesa 118 GV 24(1980)2 Casovne etape 12 mesecev 18 mesecev 10 let 2 leti 15 let • Proces je po zaključeni prvi fazi inštitucionalizirati, to je vzpo- staviti stalno službo, ki bo nalogo izvedla v prostoru. 10. Uporabnost rezultatov l.fazo srno imenovali tudi selektivno, ker se predvideva da bodo rezul- tati te faze že uporabni, ker pomenijo izločanje vseh tistih površin, ki za kmetijsko, gozdarsko in vodnogospodarsko rabo nimajo bistvene- ga pomena. So pa površine znotraj zgornjih površin, ki jih bo proces klasifikacije in valorizacije zemljišč v nakazanem časovno daljšem ča­ su obdobju še opredelil po primernosti rabe. Vsekakor, kot je že omenjeno bo prva faza že dala uporabne rezultate. V tej fazi se predvideva zbir vseh dosedanjih načinov, metod, klasi- fikacij in valorizacij zemljišč, kategorizacij objektov, prav tako vsega zbranega tematsko kartografskega materiala, ki grafično pred- stavlja klasifikacije kmetijskih, gozdnih, vodnih zemljišč, vegetacije itd. Nadalje zbir vseh domačih raziskovalnih nalog na tem področju in možne aplikacije na predmetno nalogo. Prav tako je pregledati ves raz- položljiv katastrski, topografski in aerofotografski material. Obdelati in urediti je vse podatke in informacije, ki izvirajo iz pod- ročnih informacijskih sistemov: zemljiškega katastra, hidrološkega ka- tastra, regionalnih geoloških in geografskih raziskav ter tudi stati- stike ter vseh prostorskih raziskav Zavoda SRS za družbeno planiranje oziroma sektorja za prostorsko planiranje. Prav tako je napraviti inventuro razpoložljivih in primernih računal­ niških kapacitet in grafornatskih zmogljivosti ter instrurnentarija za fotointerpretacijo, oziroma vzpostaviti funkcijo centra za fotointer- pretacijo. GJ 24(1980) 2 119 Andrej BRVAR* UVEDBA MODERNEGA IZRAVNALNEGA RAČUNA V OBSTOJEČA GEODETSKA RAČUNANJA Geodetska računanja so v splošnem omejena na določanje prostorskih ko- ordinat posameznih točk, katerih osnova so dolžinska in kotna merjenja. Natančnost rezultatov je odvisna od napake pri meritvah (t.i. neodstra- nljive napake) in od napake računske metode. Mnoge numerične metode so že dolgo znane. Večina teh starih metod Je bi- la prirejena za računanje "peš". Pred dobrim desetletjem, ko se je upo- raba elektronskih računalnikov močno razmahnila, je začela numerična ma- tematika dobivati nove razsežnosti. Mnoge stare metode so se izkazale za neuporabne pri obsežnejših problemih in neudobne za programiranje. Mnoge metode, ki so jih prej zavrgli zaradi neudobnosti, pa so prešle v vsakdanjo rabo. V geode_ziji se od numeričnih metod največkrat uporablja Gaussova elimi- nacijska metoda. Pa vendar, če prenesemo to metodo na računalnik, je os- novna varianta metode izvedljiva le, če so vsi pivoti od nič različni. Prav lahko se v splošnem zgodi, da je kak diagonalni element v sistemu nič. Poleg tega pa je pri osnovni varianti Gaussove metode zaokrožitve- na napaka lahko poljubno velika. Tem težavam se izognemo že z uporabo Gaussove eliminacijske metode s kompletnim pivotiranjem. Izravnalni račun v geodeziji je v matematiki ekvivalenten problemu vez- nega ekstrema. Pri izravnavi ponavadi funkcijske odnose med spremenljiv- kami lineariziramo, zaradi poenostavitve, ki jo zahteva ročno računanje. če pa imamo možnost računanja z računalnikom, nam teh poenostavitev ni treba več izvajati, kajti obstajajo učinkovite metode za reševanje ne- linearnih sistemov enačb. Merjenja v geodeziji lahko s statističnega oziroma verjetnostnega vidi- ka imamo za realizacijo slučajne spremenljivke. Zato lahko nekatera ra- čunanja v geodeziji obrnemo tudi v to - verjetnostno smer. Pri tem se se- veda srečamo s kovariančno matriko, večrazsežno normalno porazdelitvijo itd. Ta pristop je v geodeziji še sorazmerno mlad in nedodelan, tako da trenutno še ne moremo začeti z operativnim izvajanjem. Potrebna bo še vr- sta poskusov in merjenj, da bomo lahko z večjo verjetnostjo privzemali standardne količine (npr. disperzijsko matriko, kovariančno funkcijo itd.). V drugem poglavju raziskovalne naloge, v katerem obravnavamo izravnavo merjenih dolžin, navajamo dve metodi reševanja tega problema. Ti dve me- todi reševanja tega problema sta morali počakati do uporabe računalnikov, kajti ročno računanje bi bilo preobširno. Prva metoda se loteva reševanja problema s statistične plati. Za rešitev problema potrebujemo poleg meritev tudi disperzijsko matriko, ki jo dobi- mo bodisi iz samih meritev ali pa jo privzamemo. Ta način še podrobno raziskujemo v Inštitutu Geodetskega zavoda SRS. Druga metoda je direktna. Klasično zastavljen problem uženemo brez poe- nostavitve z numerično metodo za reševanje sistemov nelinearnih enačb. v tretjem poglavju obravnavamo interpolacijo po metodi najmanjših kvad- ratov in filtriranje, ki sta bila vpeljana v geodezijo šele nedavno. V * 61000,YU,Ljubljana,Inštitut Geodetskega zavoda SRS dipl.ing.matem., samostojni svetovalec Prispelo v objavo 1980-01-30. 120 GV 24(1980)2 II! tem poglavju se soočamo z naslednjim problemom. Dane imamo oporne točke, k vsaki je pripeta določena informacija. Predpostavimo, da je informa- cija na vsaki oporni točki sestavljena iz dveh, med seboj neodvisnih, slučajnih spremenljivk. Naloga je, da ocenimo iz danih podatkov na opor- nih točkah slučajno spremenljivko na točkah, ki so posejane med oporni- mi točkami, oziroma da ocenimo obe slučajni spremenljivki na danih o- pornih točkah. v geodeziji informacije, ki so pripete na oporne točke, najpogosteje po- menijo odstopanje (napake). Klasično delimo napake na tri tipe: slučaj­ ne napake, sistematične napake in grobe napake. Izraz slučajna napaka ali merska napaka je tesno povezan z normalnim po- razdelitvenim zakonom. Ko govorimo o slučajnih napakah meritve, to po- meni, da se ocena iz meritev ne sklada s parametri porazdelitvenega za- kona. Najpogosteje so izvori sistematičnih napak napačno izbran matematični mo- del in merski instrumenti. Sistematičnih napak ne moremo odpraviti s po- navljanjem meritev. Če želimo odpraviti sistematične napake, jih moramo najprej poiskati. Običajno jih ocenimo tako, da predpostavimo, da so si- stematične napake med seboj korelirane slučajne napake (med njimi obsta- ja neka odvisnost). V zadnjem poglavju navajamo izravnavo poligonskega vlaka. Metoda je pri- rejena za računanje na elektronskem računalniku. Metoda, ki smo jo iz- peljali, spada med stroge metode izravnave. V osnovi je to Eggertova me- toda, iz katere so odpadle vse "olajšave", ki so bile vnešene zaradi roč­ nega računanja. Na podoben način je mogoče prirediti tudi izravnavo mrež. V nalogo smo skušali zajeti vse glavne geodetske naloge in podati izbolj- šavo njihovih računanj. Rešitev vsake naloge smo tudi prilagodili za de- lo na računalniku, zato so priloženi tudi diagrami potekov računalniških programov. Opomba: Članek je poročilo o raziskovalni nalogi: Uvedba modernega izravnalnega računa v obstoječa geodetska računanja; nosilec Andrej Brvar, Inštitut Geodetskega zavoda SRS, Ljubljana,1979. GV 24(1980)2 121 Boris BREGANT* UVOD V GEODETSKE MERITVE RECENTNIH PREMIKOV ZEMELJSKE SKORJE V SR SLOVENIJI Raziskovalna naloga s tem naslovom ni prva, ki v Sloveniji obravnava strokovno področje premikov zemeljske skorje - ledino sta orala dr.F. Vodopivec in M.Jenko. Prvenstvo ji gre v interdisciplinarnem prijemu, ki povezuje geodezijo s seizmologijo in geologijo, in v zamisli, da je treba določati premike sistematično na območju vse Slovenije z določe­ nim ciljem: pridobivanje podatkov, ki bodo omogočili napovedovanje po- tresov. V izhodiščih raziskave je prikazana teorija o nastanku tektonskih pre- mikov, ki sloni na tektoniki plošč oziroma globalni tektoniki. Določa- nje premikov zemeljske skorje je pomembno za številne geo- znanosti,zlasti za geologijo, geofiziko s seizmologijo, astronomijo, geomorfologijo in geodezijo. Primer: geodetske meritve dolžin in višinskih razlik so po- stale tako natančne, da že obstaja problem kako izravnati velike mreže, katerih deli so bili izmerjeni v različnih časovnih obdobjih, da se bo lega točk nanašala na isti trenutek časa. Za določanje premikov je predlagan metodološki postopek modeliranja, ki ima šest stopenj: oblikovanje problema, konstrukcija modela, preizkus modela, izpeljava rešitve iz modela, preizkus in nadzor rešitve in upo- raba rešitve. Prikazani so različni merski postopki za določanje premi- kov tektonskih plošč in kontinentov, za določanje premikov na regional- ni in lokalni ravni. Na seizmogenem območju Ljubljane so bile postavljene tri mikromreže za določanje horizontalnih premikov zemeljske skorje, ki pomenijo vzorec za mreže za določanje zdrsov ob prelomih. Stabilizirane so s posebnimi opazovalnimi stebri, ki jih je postavil ONPZ ONIKS oziroma njihov član Ibro Puric. Izmerjene so bile s Kernovim razdaljemerom Mekometrom ME 3000 in teodolitom DKM-3. Izvleček iz analize po izravnanju: Mikromreža: Srednji pogrešek izravnane smeri srednji pogrešek izravnane dolžine Gameljne + 1,00" + 1,17 Ljubljana + 1,06" + 3,53 Dobravica + 0,98" + 2,44 mm Za določanje premikov je bil ponovno niveliran južni del ljubljanske mestne nivelmajske mreže. Med nadmorskimi višinami iz let 1974 in 1978 so bile ugotovljene znatne razlike, ki kažejo na tektonske premike. V zadnjem poglavju elaborata je bil dan predlog organizacije in programa določanja recentnih premikov zemeljske skorje v SR Sloveniji. Predlaga- ne so bile meritve za določanje horizontalnih in vertikalnih premikov ze- meljske skorje na območju vse Slovenije, krajevne meritve na območjih večje potresne nevarnosti in meritve za zaščito velikih gradbenih objek- tov. *61000 YU Ljubljana, Inštitut geodetskega zavoda SRS dipl.ing.geod., samostojni raziskovalec Poročilo o istoimenski raziskovalni nalogi Inštituta GZ SRS. Nosilci: Boris Bregant, Marjan Jenko in Florijan Vodopivec; sodelavci: Franc Černe, Marija Lukačič, Uroš Prernru in Vladimir Ribarič; Inštitut Geodetskega zavoda SRS, Ljubljana 1979. Prispelo v objavo 1979-10-18 122 GV 24(1980)2 Marija LUKAČIČ* UPORABA RELIEFA V DIGITALNI OBLIKI ZA POTREBE PROSTORSKIH RAZISKAV Uporaba elektronskih računalnikov v raziskovalnih, operativnih in dru- gih gospodarskih dejavnostih se izredno hitro širi. Velik del teh dejav- nosti, ki so vezane na urejanje in gospodarjenje s prostorom, pa je ve- zan na oblikovitost zemljišča - relief. Za upoštevanje reliefa v anali- zi, načrtovanju in prognozi z računalniki je treba seveda imeti tudi po- datke o reliefu v enaki kompatibilni digitalni obliki. Parametre reliefa, ki jih zahtevajo razne računalniške obdelave, mora vsak raziskovalec sam poiskati. To delo je razmeroma enostavno, če so parametri enostavni, včasih pa praktično nemogoče, če so parametri kom- plicirani. Karakteriziranje reliefa z izrazi, kot so "gričevnat svet", "hribovit svet", nam pri tem pomeni prvo verziJo. Iskanje matematične oblike ploskve, ki se zemeljski površini na nekem manjšem področju naj- boljše prile.ga, pa drugo verzijo. Prostorska enota, ki jo dolDčajo točke ekvidistančne mreže, ki jo za di- gitalni model reliefa potegnemo po določenem ozemlju, nam zaradi svoje definiranosti omogoča, da glede nanjo zberemo poleg nadmorske višine še več drugih zanimivih prostorsko razporejenih podatkov. Različne katego- rije podatkov združujejo v sebi več karakteristik in se navzgor povezu- jejo v nove skupine - karakteristične kategorije. Tak sistem prostorsko razporejenih podatkov lahko vsebuje zelo veliko število možnih osnovnih karakteristik in je zato zelo zanimiv za vsestransko inventarizacijo prostora. Na inštitutu Geodetskega zavoda SRS smo se trudili spraviti relief v ra-. čunalniku dostopno obliko, da bomo te vplive kvantitativno ugotovili, medsebojne zveze in relief sam pa potem vsestransko uporabili. Širšo uporabnost digitalnega modela reliefa smo se namenili prikazati z aplikacijo na področju geologije. Osvetlitev odvisnosti in zveze med geomorfološkimi parametri (naklon, reliefna amplituda, azimut naklona) in prostorskimi talnimi sistemi te- melji na teoretičnih izpeljavah topografskih oblik za različne vredno- sti parametrov. Drugi del raziskav numeričnega razčlenjevanja tal zahteva poiskati opti- malno matematično rešitev na določenem izbranem modelu. Digitalni model reliefa je sestavljen iz kvadratov v tlorisu. Ogljišča celice oziroma elementarnega polja DMR imajo običajno različne višine. Takemu polju je treba določiti naklon in azimut naklona. Za določitev teh dveh elementov je treba poizskati ravnino, ki se danim ogljiščem celice DMR najbolj prilega. Izračunana ravnina je aproksimacija terena skozi te štiri točke. V eksplicitni obliki ima ravnina naslednjo obliko: L= z == ax + by + c Koeficienti te (izravnalne) ravnine a, b, in c so odvisni od nadmorskih višin vogalnih točk osnovne celice DMR in od velikosti grida. Koeficienti ravnine so: 1 ( + Z4) a == 2D - zl + z2 - Z3 b 1 ( - + + Z4) == 2D zl - z2 Z3 1 + + + Z4) C == -4- zl zl Z3 *61000 YU Ljubljana, Inštitut Geodetskega zavoda SRS dipl.ing.geologije, raziskovalni sodelavec Prispelo v objavo 1980-03-21 GV 24(1980)2 123 C: (l) 1-.. (l) E N ~ o .Ul ...... :> nizek Vrednost povprečnega naklona zmeren -- --.,_,- -v--vr- \ \ visok NV WJWM nizek zmeren visok nizek zmeren visok nizek zmeren visok število prevojev N 3 (1) >-1 (1) ::i ;'.:. u, o :,;- <: li (D p., !j o {/) rt li (D 1-' ..... (D Hi !j (D ~ 1-' ..... 8" p., (D Kombinacije vseh treh geomorfoloških parametrov: naklona, sprememb smeri naklona in reliefne amplitude, prikazane s teoretičnimi topografskimi profili v elementarni celici mreže 124 DMR - So / 4 točke/ha / -'"""'· ---:: ~ ..... + ... ... ..... ~ ............... ~ ... ,i:i .. +• .... .. • .... + ......... lapor lapor 2 litotamnij ski apnenec M 2 Računalniška členitev območja po litostratigrafskih karakteristikah M 1 : 12 5000 D pomeni velikost grida DMR, z 1 , z 2 , z 3 , z 4 pa so višine vogalnih točk elementarnega polja DMR. Izravnalni ravnini skozi 4 dane točke določimo naklon padnice te ravni- ne, kar nam aproksimativno predstavlja naklon terena skozi te štiri toč­ ke. Naklon terena izračunamo z izrazom: tg j = ~ a2 + b2 v katerem sta a in b koeficienta izravnalne ravnine. Upoštevanje razgibanosti terena numeričnega razčlenjevanja tal zahteva določitev smeri naklona za vsako celico mreže, ki ga izračunamo po nas- lednjih izrazih: A = +r- are tg b < 0 v- b a1 a A +11- are tg b a ) Rf v- b = a A = Rf' a = 0 b p ( 'f O ) = o Za reševanje nelinearnih enačb tipa f (x) = o obstaja več metod. Pri reševanju našega problema bomo uporabili iterati- vno tangentno metodo. Približke za ničlo funkcije iščemo pri tangentni metodi po pravilu * 61000,YU,Ljubljana, Inštitut Geodetskega zavoda SRS dipl.ing.matem., samostojni svetovalec Prispelo v objavo 1979-10-08. 128 GV 24(1980)2 !! X +l = X r Metoda nam f (xr) f' (x ) r zagotavlja v r = o, 1, 2 .... našem primeru kvadratično konvergenco. Računski postopek za iskanje geografske širine Funkcijo, katere ničlo iščemo, predstavlja pri nas izraz p ( 'f ) = g ( -f ) - So Približke za geografsko širino tvorimo po naslednjem pravilu 'fr+ 1 =Jr g ( J? ) - So r = O , 1 , 2 , ••••. (3) Za začetni približek j 0 vzamemo katerokoli vrednost z intervala [ 'iJ J fo E O, T • Običaj no vzamemo za začetni približek eno od krajišč tega intervala ali pa fo= So c Vstavimo v (3) izraze za g (t) in g' ('f). c 0 1~ + ½ c2sin 2fr + ¼ c4 .sin 4{ + ½ c6 .sin 6fr + ½ c8 .sin 8fr + Jr+l = J r - c 0 + c2 . c os 2:fr + c4 . cos 4fr + c6.cos 6:f r + c8 . cos 8fr + s +fo- c10 .sin 107 r - f + c10 .cos 10-j r iteracijo ponavljamo tako dolgo, da sta dva sosednja približka dovolj blizu. 1-P ...p ) 1< ./11'/~1 - lm ~ / O - K izberemo sami, glede na zahtevano natančnost. Opisano metodo srno na Inštitutu Geodetskega zavoda SRS preizkušali na računalniku PDP 11/45. Za rezultate, ki so bili natančni do 10-5'' so bili potrebni 3 iteracij- ski koraki. V nadaljevanju sestavka je tudi tabela izračunanih vrednosti geografskih širin po navedenem postopku. Besselov elipsoid Besselov elipsoid sta nam definirala dva parametra a = 6 377 397,155 m ~ = 1/299,1528 1285 Ostale parametre in koeficiente trigonometrične vrste srno računali z ra- čunalnikom PDP 11/45. e' 2 = 0,00671 92187 98046 C = 6398 786,8481 ID Koeficienti trigonometrične vrste (2) so za ta elipsoid naslednji: o,99499 21245 07971 c6 = -0,00000 00204 27152 C = o c2 = -0,00499 73968 22814 c8 = 0,00000 00000 38465 c4 = 0,00001 04582 03526 c10= -0,00000 00000 00072 GV 24(1980)2 129 Luzernski elipsoid V Ziirichu so 1967.leta na zasedanju Mednarodne geodetsko-geofizikalne zveze priporočili za zemeljski elipsoid naslednje parametre: a = 6 378 160 m A = 1; 2,g 8 , 2 4 1 2 Iz teh dveh osnovnih parametrov smo izračunali še ostale potrebne kon- stante: e' 2 = 0,00673 97243 88531 C= 6 399 617,4267 Koeficienti trigonometrične vrste so za mednarodni elipsoid naslednji: co = 0,99497 69374 78359 c6 = -0,00000 00206 13795 c2 = -0,00501 25201 10966 C8 = 0,00000 00000 38934 C4 = 0,00001 05217 57872 C10= 0,00000 00000 00074 Primer: Za primer navajamo tabelo geografskih širin, izračunanih iz dolžin loka elipsoida po opisani metodi. Vrednosti so navedene za Besselov in medna- rodni elipsoid v intervalu od 5000 km do 5150 km s korakom po 10 km. · 5000 km 5010 km 5020 km 5030 km 5040 km 5050 km 5060 km 5070 km 5080 km 5090 km 5100 km 5110 km 5120 km 5130 km 5140 km 5150 km Sklep Besselov elipsoid 45° 8' 24,12377'' 45° 13' 48,08894'' 45° 19' 12,04900'' 45° 24' 36,00395'' 45° 29' 59,95378'' 45° 35' 23,89852'' 45° 40' 47,83813'' 45° 46' 11,77264'' 45° 51' 35,70205'' 45° 56' 59,62634'' 46° 2' 23,54552'' 46° 7' 47,45960'' 46° 13' 11,36857'' 46° 18' 35,27244'' 46° 23' 59,17120'' 46° 29' 23,06486'' Mednarodni elipsoid 45° 8' 7,14820'' 45° 13' 31,07652'' 45° 18' 54,99973'' 45° 24' 18,91780'' 45° 29' 42,83075'' 45° 35' 6,73858'' 45° 40' 30,64128'' 45° 45' 54,53886'' 45° 51' 18,43132'' 45° 56' 42,31865'' 46° 2' 6,20086'' 47° 7' 30,07795'' 46° 12' 53,94992'' 46° 18' 17,81677'' 46° 23~ 41,67850'' 46° 29' 5,53512'' Med reševanjem problema smo preizkusili več metod. Na voljo imamo namreč več načinov za razvoj funkcije pod integralskim znakom (1) v vrsto. Za najbolj udoben in stabilen razvoj se je izkazal razvoj v binomsko vrsto. Poizkusili smo tudi z razvojem funkcije v MacLaurinovo vrsto in z apro- ksimacijo s polinomi Čebiševa, vendar sta imela ta dva razvoja več po- manjkljivosti kot prednosti pred razvojem v binomsko vrsto. 130 GV 24(1980)2 Literatura N.Čubrandic: Viša geodezija, II.dio, Tehnička knjiga, Zagreb, 1974 • . z.Bohte: Numerična analiza. Inštitut za matematiko,fiziko in mehaniko, Ljubljana, 1973. E.Isaacson, H.B.Keller: Analysis of numerical methods. John Wiley & Sons, 1966. Marjan JENKO* PROBLEMI SANACIJE TRIANGULACIJSKIH MREŽ V SLOVENIJI V članku(l), ki je izšel lani z veliko zamudo v Geodetskem vestniku,smo na kratko poročali o stanju raziskav, ki jih Inštitut Geodetskega zavoda SRS opravlja že od leta 1975 na temeljnih triangulacijskih mrežah pri nas. Dolžni smo našo strokovno javnost informirati o nadaljevanju teh raziskav in o rezultatih, doseženih v letu 1978 ter v prvih devetih me- secih leta 1979. V mreži !.reda smo izmerili še eno stranico in revidirali redukcijska računanja za vse prej izmerjene stranice, tako da smo dobili enotno ob- delano skupino 26 stranic za vključitev v ponovno izravnavanje mreže I. reda (prvo izravnanje je zajelo le kotna opazovanja in je imelo zlasti namen ugotoviti kvaliteto kotov). Gre za izravnavanje proste mreže z 222 smernimi in 26 straničnimi enačbami pogreškov. Rezultati so odlični: dolžinska merjenja učvrščujejo merilo mreže po vsem njenem obsegu in se obenem tako skladajo s kotnimi podatki, da je ostal srednji pogrešek iz- ravnane smeri enak kot v prvem izravnavanju, tj.+ 0,42'', medtem ko je md = ± 32 mm. Dejanski popravki stranic so razen enega vsi manjši od te vrednosti; poleg tega se vidi, da stranice, izmerjene z našim razdalje- meram (AGA Geodimeter 710), ki smo jih uvedli z zmanjšanimi utežmi, po natančnosti sploh ne zaostajajo za stranicami, izmerjenimi 1.1975 z Geo- dimetrom M8. Povprečje absolutnih vrednosti vseh straničnih popravkov znaša samo 11,5 mm. Tako smo dobili skoraj idealno natančno mrežo kot zanesljivo orodje za analiziranje stare mreže I.reda, zaključene l. 1949. Po metodi lokalnih konformnih transformacij smo za vsako točko slednje mreže lahko ocenili pozicijsko"napetost". Pri 11 točkah, ki so zlasti v zahodnem, po vojni priključenem delu mreže, ta dosega vrednost od 21 do 45 cm. Nadaljnji zanimiv rezultat transformacij so vrednosti dolžinskih deformacij (spa- čenja merila) za vsako obravnavano točko stare mreže. Spreminjanje teh deformacij po ozemlju SRS smo prikazali grafično in dobili sliko, ki se v grobem ujema s tisto, ki nam jo daje analiza na podlagi izmerjenih stranic. * 61000,YU,Ljubljana, Geodetski zavod SRS dipl. ing. geod. , Prispelo v objavo 1979-11-27. (l) Raziskava natančnosti temeljnih triangulacijskih mrež v SR Sloveniji. GV, 23(1979)1, str.48. GV 24(19~0)2 131 Kot podlago za eno od možnih variant sanacije triangulacijskih mrež II. in nižjih redov smo uspešno opravili še tretje raziskovalno izravnanje mreže I.reda, in sicer tako, da smo opazovalnim podatkom 2.izravnavanja dodali kot prisilne pogoje stare koordinate robnega niza točk v mejnem pasu SR Hrvatske, seveda ob uvedbi primernega redukcijskega faktorja za merjene stranice, ki ga je bilo treba šele določiti s poskusi. Sanacijske alternative za naš I.red so torej naslednje (upoštevamo le tiste, ki ohranjajo sedanjo kontinuiteto triangulacijskih mrež v okviru celotne SFRJ): ali pustiti mrežo iz l. 1949 nedotaknjeno in področja z največjimi na- petostmi bolj temeljito obravnavati pri sanaciji mreže II. in nižjih redov ali popraviti položaj točk z dokazano pozicijsko napako (5-10 točk) in preračunati odvisne mreže v njihovi okolici ali sprejeti rezultate tretjega izravnanja, s čimer bi dobili za vse ozemlje enoten faktor merila in idealno osnovo. Spremembe koordinat triangulacijskih točk bi s tem ponekod dosegle 1 meter; preračunati bi bilo treba vse triangulacijske mreže, kar pa že pri današnjem sta- nju računalniškega razvoja ne bi bil prevelik problem. Za dobro polovico mreže II.reda, ki je manjkala v arhivu GU SRS, smo pre- jeli iz Beograda najnujnejše dele elaboratov, tako da so končno le dane dovolj široke možnosti za vrsto analiz. Tu naj omenimo določitev srednje- ga pogreška opazovane smeri za tri tipična območja mreže z metodo zapira- nja trikotnikov: v glavnem se ta giblje okorg + 1,2'', v račun vzete smeri so pretežno dolge. Analiza pozicijske natančnosti na osnovi 24 iz- merjenih stranic (dolgih povprečno 10,5 km) je dala pisano sliko odsto- panj - do 38 cm. Relativna odstopanja izkazujejo v grobem prav tak po- tek, kot je bil ugotovljen na osnovi mreže I.reda, le z mnogimi varia- cijami, tako da znaša po izločitvi sistematskih vplivov slučajna kompo- nenta relativne pozicijske natančnosti okrog 1:85 000. Pri proučevanju sanacijskih metod za II.red smo izhajali iz· dejstva, da lahko štejemo kotne merske podatke v splošnem za kvalitetne. Zato bi kotna opazovanja obnavljali le izjemoma. Pač pa bi mnogo pripomoglo h kontroli in izboljšanju kvalitete te mreže merjenje stranic. Pri tem ne gre za merjenje vseh stranic; zadostovalo bi razporejanje teh meritev po določenem planu. Zlasti bi bilo priporočljivo oblikovanje zaprtih poligonov z okrog 10 stranicami, ki bi sčasoma sistematično zaobsegli celo mrežo. Sledilo bi izravnavanje kompleksov, obsegajočih vse točke na območju ene ali več takih zank. Tudi preprosto ponovno izravnavanje večjih skupin točk (brez dodatnih dolžinskih merjenj) še vedno pride v poštev, vendar s pogojem, da so že originalni računi pokazali, da so vsa opazovanja kvalitetna. Verjetno ne bi sprejemali rezultatov vseh teh izravnanj kar kot defini- tivne rezultate sanacije. Kolikor bi se izkazalo, da stara mreža od na novo izravnane le malo odstopa, bi ohranili stare koordinate in se s tem izognili preračunavanju nižjih mrež. Saniranje mreže II.reda po prvi metodi smo projektirali in terensko tu- di dovršili na dveh območjih, in sicer na Dravsko-Ptujskem polju ter v spodnji dolini Krke. Okvirni poligon stranic je naslonjen na točke I. in II.glavnega reda. V obeh mrežah je bilo treba izmeriti skupno 21 stra- nic. Opravljena merjenja in prihodnja računanja nam obetajo priti do končnih spoznanj in tehtnih zaključkov glede problematike mreže II.reda. Tudi z raziskavami in modelnimi sanacijami mreže III.glavnega reda smo se ukvarjali istočasno, saj je prav ta mreža še posebno zanimiva v prak- 132 GV 24(1980)2 si, ker je ponavadi dovolj gosta, da lahko pomeni osnovo za nove, pre- ciznejše geodetske mreže, kakršne potrebujemo v novejšem času. Doseda- nje stranične kontrole v mreži III.glavnega in deloma tudi dopolnilnega reda so pokazale v splošnem dokaj ugodno sliko pozicijske natančnosti. Projektirali smo in na terenu realizirali dva modela trilateracijske ob- nove mreže. Gre za skupno sedem točk, seveda na območju, kjer se sanira- jo tudi točke II. reda (štajerski primer - glej prejšnji odstavek) . V operativni praksi zadnjih let je postal pereč problem saniranja mrež III.dopolnilnega in zlasti IV. reda v zvezi z razvijanjem navezovalnih mrež, ki so zaradi dosledne uporabe elektronskih razdaljemerov in pri~ silnega centriranja v opazovalnem ozirµ natančnejše od omenjenih,njim nadrejenih mrež. Z oziram na to, da je škoda "prisiliti" natančna opazovanja z razmeroma grobimi popravki, da se vklopijo v manj natančno osnovo, je bila že od vsega začetka vpeljana terenska in računska praksa, ki je najprej omogo- čila oceno natančnosti danih triangulacijskih točk in redno privedla do izločitve dela teh točk; nato pa so se izločene točke izravnavale kot no- ve skupaj z navezovalnimi točkami. Ta praksa je nekoliko zamudna in ima nekaj slabih strani. Na osnovi izkušenj, pridobljenih tako pri raziskavah temeljnih mrež kot pri računanju navezovalnih mrež, smo izdelali predlog sanacijske metode, prilagojene vsakokratnemu delovišču, kjer razvijamo navezovalno mrežo ali kako drugo precizno geodetsko osnovo. Predlog temelji na domnevi, da pozicijska natančnost obstoječe mreže III.glavnega reda ni v skoraj nobeni točki tako slaba, da se ne bi mogle napetosti, ki izvirajo iz so- sednje pozicijske nenatančnosti, porazdeliti skoraj neopazno v mreži na- vezovalnih točk. Da bi omogočili prehod od III.glavnega reda na to mre- žo, da bi obenem spoznali zneske dolžinskih deformacij na posamičnih, zlasti okvirnih stranicah III.reda in da bi te deformacije enakomerno porazdelili na manjše dele, smo predlagali razvijanje posebne, večinoma precizni poligonometriji podobne mreže s stranicami, dolgimi 2 do 4 km. Obrazložitev načel in variant razvijanja ter izravnavanja kakor tudi eko- nomsko utemeljitev te prehodne mreže, ki bi na območjih, ki se ujemajo z navezovalno mrežo, nadomestila obstoječi III.dopolnilni in IV. red, smo podali v pismeni obliki kot gradivo za širši strokovni posvet, ki ga je sklicala na naš predlog Geodetska uprava SRS v oktobru 1978. Posledica pozitivnega odziva na te predloge je bila določitev treh ob- močij, ki se skladajo z navezovalno mrežo (to so: Ljubljansko barje, Kranj-Cerklje in Ptuj), kot "poskusnih poligonov" za izvedbo opisanega tipa mreže. Terenska dela so že končana ali pa bodo do konca tega leta (1979), računska pa so do danes le na mreži Ljubljansko barje napredova- la tako daleč, da že vidimo prve uspehe naših zamisli. GV 24(1980)2 133 Albert JARH* DALJINSKO UGOTAVLJANJE ENERGETSKIH IZGUB l. Splošni podatki Raziskovalna naloga Daljinsko ugotavljanje energetskih izgub je bila op- ravljena v letu 1978 z namenom, da bi na podlagi skanerskega snemanja ugotovili možnosti določanja toplotnih izgub zgrajenih objektov. Za to delo je bila v letu 1977 sklenjena pogodba med izvajalcem Razvoj- nim centrom Celje in investitorji oziroma naročniki: Raziskovalno skup- nostjo Slovenije, Skupščino občine Celje, Gradbenim podjetjem Ingrad Celje, Gradbenim podjetjem Gradis in ostalimi sodelujočimi organizacija- mi. V raziskovalno skupino so bili vključeni delavci s področij fizike, geodezije, gradbeništva in kemije. Pomembno omejitev pri tej nalogi pomeni državno vodena politika kontrole izvajanja slikanj iz zraka. Po soglasjih republiškega in zveznega sekre- tariata za narodno obrambo, je prelete izvršil Vojaški geografski inšti- tut, s snemalno opremo podjetja Industroprojekt iz Zagreba. 2. Izhodišča raziskave Že dalj časa so znani postopki za določanje koeficientov toplotne prevod- nosti posameznih gradbenih materialov in konstrukcijskih elementov v grad- beništvu. Vendar z njimi še vedno ne moremo določiti toplotne prevodno- sti in preizkusiti izolacijske sposobnosti že grajenih objektov, naprav in celo naselij. Zadnjih deset let pa so znane in se široko uporabljajo vse več različne tehnike daljinskega zaznavanja (remote sensinga), ki med drugim omogo- čajo meritve termalnih ali energetskih razmerij v našem okolju. Metoda daljinskega zaznavanja temelji na detekciji in registraciji elektromag- netnega sevanja izbranih valovnih dolžin opazovanih objektov. Skanerska termalna detekcija je ena izmed metod daljinskega zaznavanja, ki je bila v te namene večkrat uporabljena. V letu 1976, ob izdelavi energetske bilance Celja, se je pokazala tudi potreba po ugotavljanju toplotnih izgub že poseljenega mestnega območja. Takšno zamisel o daljinskem ugotavljanju toplotnih izgub je bilo mogoče uresničiti šele kasneje, leta 1978, ko je prišlo do odziva pri uporabni- kih in sklenitve pogodbe z naštetimi organizacijami. 3. Uporabljene metode Daljinska termalna detekcija je merjenje temperature oziroma njenih va- riacij na površini, ki jo opazujemo. Dejansko merimo količino energije, ki jo izžareva opazovana površina ali objekt v izbranem intervalu infra- rdečega dela spektra. Po Wienu in Stefan-Bolzmanovem zakonu je skupna emi- tirana energija nekega telesa sorazmerna s četrto potenco njegove tempe- rature: 4 Q = a. T *63000, YU, Celje, Razvojni center Celje dipl.ing.geod. Prispelo v objavo 1979-09-12. 134 GV 24(1980)2 1 Ker je temperatura v četrti 15tenci, lahko v praksi spremembo sevanja obravnavamo samo kot posledico spremembe temperature opazovanega telesa (površine). Za običajne temperature, ki jih v naravi srečamo, se giblje- jo valovne dolžine najmočnejših sevanj od 8 do 11 mikrometrov. Meritve temperature opazovanega objekta bi teoretično lahko izvedli z meritvi- jo celotne energije, ki jo objekt seva na različnih valovnih dolžinah. Pri tem pa nastopa pri praktični izvedbi veliko motenj in drugih vpli- vov. Zato je enostavnejše in enako natančno, če za merjenje uporabimo ozek interval valovnih dolžin in merimo sevanja samo v intervalu od 8 do 14 mikrometrov. Kot senzorji (detektorji) je znanih veliko število spojin, ki reagirajo na spremembo sevanja s spremembo svoje upornosti ali električnega potenciala. Težave pri razvoju detektorjev so bile razlog, da se je termalna detekcija razvila šele po detekciji v vidnem delu elektromagnetnega spektra in bližnjem infrardečem delu. Meritve v vidnem delu spektra se opravljajo s klasično fotografsko me- todo, ki se še vedno razvija. V infrardeči (IR) fotografski tehniki je senzor emulzija, ki ji moramo vzdrževati ustrezno nižje temperature. Te zahteve pomenijo tolikšno omejitev, da so bile razvite nove nefoto- grafske metode merjenja, pri katerih je mogoče vzdrževati temperature senzorjev že blizu absolutne ničle. 4. Principi skanerskega snemanja Skanerski način snemanja je metoda, pri kateri s postopnim zajemanjem posameznih podatkov opazovanega predmeta (točka za točko ali linija za linijo) sestavimo sliko celote. V našem primeru imamo opraviti z linij- skim skanerjem, ker se po angloameriški terminologiji imenuje opazovana (snemana) linija ''Skan", naprava "skaner", metoda pa "skaniranje". Re- zultantni prikaz po sestavi posameznih skanov v sliko je skanogram. Če gre za termalno sliko, se imenuje "termogram". Skanersko snemanje je mogoče izvršiti v poljubnem delu elektromagnetnega spektra oziroma v tistem, za katerega je na voljo primeren detektor. Skanirati je mogoče iz neke fiksne točke ali pa v gibanju, iz avtomobila, letala ali sate- lita. Uporabljeni skaner je "opazoval" skozi odprtino na dnu letala površino z objekti izpod sebe in sprejemal sevanje, ki ga sicer vsi objekti na zemlji oddajajo enakomerno v vseh smereh. Sprejeto sevanje usmeri rota- cijsko zrcalo prek zbiralne optike v detektor (senzor). Ta pretvori e- nergijo sevanja v električni impulz, ki se zapiše na magnetnem traku. Os rotacije zrcala skanerja je v smeri letala, zato so zarisane linije otipavanja - skaniranja - pravokotne na smer leta. Zapis na magnetnem traku je zaključna faza aviosnemanja. Nadaljnja dela so kabinetska ozi- roma laboratorijska. S posebnim procesorjem dešifriramo zapis magnetnega traku. Ta sprejete podatke dešifrira, to je sestavlja linijo za linijo v toplotno obliko - termogram. S ponovnim nizanjem podatkov posameznih linij dobimo prikaz celotne površine, ki smo jo preleteli oziroma posneli. Izpis v grafič­ ni obliki je na črno-belem filmu, kjer vsaka stopnja gradacije ustreza določenemu temperaturnemu nivoju. Na filmu, širokem 125 mm, lahko v procesorju nastaja črno-beli negativ, ki s svojimi gradacijami o~6eva temperaturna razmerja na zemljišču. Geo- metrija slike je zelo blizu perspektivni projekciji snemanega terena oziroma toliko, da ne otežuje identifikacije posameznih objektov. Pri skaniranju - snemanju z relativne višine ca. 500 m - dobimo sliko v me- rilu 1:5000. Procesor omogoča izdelavo različnih termogramov iz istih podatkov magnetnega traku. Iz zapisa na traku lahko namreč izberemo za izpis na filmu tudi poljuben del temperaturnega območja. Primerjanje oziroma določanje stopnje gradacije in s tem temperature posameznih eetajlov je mogoče opravitt z denzitometrično meritvijo. Uporabljen je GV 24(1980)2 135 bil elektronski denzitometor oziroma analizator (Image Analyser VP-8 ameriške firme ISI). Ta pomeni v bistvu zaprt televizijski sistem z last- no kamero, ki opazuje cilj - termogram na presvetljeni podlagi (mati- ranem steklu) - in predaja podatke na dva zaslona. Analizator omogoča pretvorbo posameznih stopenj gradacij v posamezne barve (osem različnih barv). Vsaka barva ustreza določenemu temperaturnemu intervalu. Barva slike na zaslonu nima nobene zveze z naravnimi barvami snemanih predme- tov, temveč so to matematične barve po vrednosti temperaturnih interva- lov. Razumljivo, da je na tak način mogoče ne samo izmeriti absolutne temperature, temveč tudi ocenjevati geometrijo, ki nam sicer ostane pri- krita v črno-beli tehniki. 4. Potek raziskave 4.1. Priprava Kot področje raziskave je bil izbran poseljen prostor mesta Celje, ki je ožji ali strnjeni del in meri v premeru ca 3 kilometre. Ker je odprt za nižje prelete letal samo v smeri vzhod-zahod, je bila s tem določena tu- di smer snemalnih pasov za relativne višine med 400 in 600 metri. V več­ jih višinah je mogoč prelet v poljubnih smereh ob zmanjšani natančnosti in pozicijski ločljivosti. Posameznih snemalnih pasov ne moremo lomiti ali kriviti, kar pomeni, da se dobro snema le v ravnih preletnih linijah in "skanih", ki so pravokotni na smer leta. Tako so bili izbrani snemalni pasovi in vrisani na karti v merilul:12.500. Snemanje je bilo predvideno v treh pasovih na višini 800 metrov in naj bi zajelo celotno območje, v enem pasu pa na višini 380 metrov za podrobnej- še raziskave. Vpliv sonca (akumulirane toplote) je močan tudi po njegovem zahodu, zato ni primerno snemanje v večernih urah. Tudi najmanJsa snežna odeja bistve- no spremeni toplotno sliko pokrajine in objektov zaradi njegovih odlič­ nih izolacijskih lastnosti. Pogoji snemanja so: - zunanje temperature pod o0 c, - brez snežne odeje, - brez direktnega sončnega sevanja, - zgodnje jutranje ure. Da bi izmerjene temperaturne razlike na termogramih lahko pretvorili v absolutne vrednosti, moramo na terenu vzpostaviti nekaj referenčnih po- vršin in zanje ugotoviti resnične temperature v trenutku snemanja. V ta namen so bile klasično na terenu merjene temperature tako imenovanih ka- librirnih površin, in sicer temperature voda Savinje, Voglajne in Hudi- nje. Poleg tega je bilo izbranih skupno devet vzorčnih zgradb, na katerih so bile izvršene terenske meritve v času snemanja. Pripravljena je bila me- ritev temperatur nekaterih prostorov, ki mejijo na južne ali severne fa- sade. Poleg tega so bili pritrjeni kontaktni termometri na same fasade tako, kakor je običaj pri geoloških raziskavah (s kitanjem). Na osnovi tako pripravljenega načrta snemanja in terenskih del je bilo mogoče skle- niti dogovore z zunanjimi institucijami in posamezniki, ki so morali us- klajeno sodelovati pri nalogi. 4.2. Snemanje V začetku januarja 1978 so bile primerne vremenske razmere, tj. tempera- ture pod ničlo in brez snega. 12.januarja je ekipa poletela ob sicer sla- bi vidljivosti in dokaj uspešno izvedla snemanje. 136 GV 24(1980)2 r 4.3. Obdelava podatkov Iz podatkov zbrane projektne dokumentacije je bil za vzorčne objekte ob- novljen transmisijski izračun ter izračunani povprečni koeficienti top- lotnega prehoda "K" za celotne fasade, vštevši odprtine (okna in vrata). Temperature zraka v notranjosti vzorčnih objektov so bile merjene na 30 mestih. Rezultati terenskih del: - magnetni zapis skanerskega snemanja, zapisi kontrolnih meritev, temperatur, zunanjih površin in notranjosti objektov, - projekti in atesti vzorčnih objektov. za vzorčne objekte so bili izdelani tudi termogrami vseh vidnih povrsin fasad. z dezintometrično metodo je bila izmerjena temperatura posamezne fasade. Temperature opazovanih površin fasad vzorčnih zgradb so se giba- le med - 0,25°c in+ 4.25°c, pri čemer so izvzete skrajnosti (dimnik). Povprečne temperature posameznih fasad pa so znašale od+ 0.687°c do + 2.82°c. Absolutna natančnost izmerjenih temperatur znaša+ 0,5°c, med- tem ko je relativna natančnost, tj. znotraj intervala,+ o.I5°c. To po- meni, da lahko primerjamo temperature med posameznimi zgradbami z natanč-- o nostjo + 0.15 C. 4.4. Preverjanje toplotnih koeficientov Na podlagi izmerjenih notranjih in zunanjih temperatur zraka ter izmer- jenih temperatur zunanjih površin zgradbe je mogoče določiti K konstruk- cije zgradbe (povprečni koeficient prehoda toplote skozi fasado). Kot znane količine vzamemo: Tnz ... . Tzp .... • Tzz ... . aZ temperatura zraka v notranjosti zgradbe temperatura zunanje površine fasade temperatura zunanjega zraka površinski koeficient prehoda toplote. Ki (izmerjeni koeficient prehoda toplote) izračunamo po enačbi: Ki= (Tzp-Tz z) (Tnz-Tzz) X aZ Tako izračunani koeficienti prehoda toplote so se gibali od 0,96 - 3.65 W/m2°c. 5. Rezultati raziskave V celotni bilanci toplotnega toka skozi obravnavani prostor (zgradbo) je poleg za ogrevanje dovedene toplote zajeta še dovedena energija za raz- svetljavo, sanitarne potrebe, pripravo vode, bivanje itd. Vendar kot "toplotne izgube" pri ogrevanju bivalnih in drugih prostorov štejemo sa- mo neposredno dovedeno toploto za ogrevanje teh prostorov. Izračunavanje absolutnih vrednosti toplotnih tokov oziroma izgub ima omejeno natančnost in pomen. Zato je relativno izračunavanje toplotnih tokov oziroma primerjanje zgradb med seboj ustreznejše. Zgradbe oziroma njihove toplotne izgube pri- merjamo med seboj tako, da iz znanih temperatur fasad oziroma njihovih koeficientov toplotne prevodnosti izračunamo vrednosti toplotnih tokov. Te imajo sicer omejeno natančnost, vendar so ta odstopanja pri vseh v is- to smer. Njihove medsebojne razlike pa so realne. Če želimo primerjati med seboj toplotne izgube objekta tudi po enoti vo- lumna posamezne zgradbe, moramo upoštevati še njeno obliko (geometrijo), to je volumen, ki pripada 1 m2 zunanje površine. Toplotni tok oziroma moč M, ki prehaja iz prostorske enote zgradbe skozi njeno zunanjo površino v okolje, je bila izračunana po enačbi: GV 24(1980)2 137 M= Ki x dT x površina zgradbe volumen zgradbe M je toplotna moč W/m3 Ki je koeficient toplotne prevodnosti W/m2Oc dT je (Tnz-Tzz) = 17,93°c. Tako izračunane vrednosti toplotnih tokov so znašale od 7,22 do 23, 17 W/m3. Kasnejša uzakonitev teh enot kot merila kvalitete zgrajenih objek- tov glede na toplotno izolacijo je potrdila v nalogi uporabljene metode (Ur.list SRS št. 12/79}. Poleg teh vrednosti so bile izračunane tudi razlike v porabi olja za po- samezne zgradbe. 6. Analiza vzrokov in zaključki Ker v temperaturah fasad nastopajo večje razlike od pričakovanih, so bi- li raziskani tudi možni vzroki. Dovodi toplote v posamezne zgradbe niso bili merjeni. Zelo na široko pa so bile zastavljene in izvedene meritve temperatur zraka v notranjosti prostorov. Te naj bi omogočale uporabo predpostavke, da je pri enaki notranji temperaturi zraka v prostorih različna temperatura njihove zunanje površine posledica različnih toplot- nih prevodnosti sten. Enake notranje temperature pa vzdržujemo z različ­ nimi dovodi toplote. Če srno torej ugotovili, da so temperature zunanjih sten različne, v notranjosti pa enake, smerno trditi da dovajamo v zgrad- bo z višjo temperaturo zunanje površine več toplote in obratno. V nadaljevanju srno z izvajalci posameznih zgradb poizkušali pojasniti vzroke v razlikah povprečnih "K" teh zgradb. Pri tem smo ugotovili, da k poslabšanju dejanske toplotne izolacije celotnega objekta v primerja- vi z projektirano prispeva več posameznih vzrokov. Ti v najneugodnej- šem primeru lahko s svojim seštevkom celo podvojijo koeficient toplotne prevodnosti. Našteli bi nekaj najverjetnejših vzrokov, in sicer so to toplotni mostovi, ki so posledica nepravilnega projektiranja ali nekva- litetne izvedbe (široki presledki med izolacijskimi ploščami, ki jih za- lije beton), dalje vgrajevanje izolacijskih materialov, ki so poškodova- ni ali pa imajo slabše lastnosti od deklariranih, vzidava nekvalitetnih mizarskih izdelkov (okna, vrata), nepravilno postavljena grelna telesa (npr. v zidnih nišah) itd. Raziskava je torej v celoti potrdila pričakovano uporabnost, ki ni samo v tem da je mogoče ugotavljati kvaliteto toplotne izolacije zgrajenih objektov, temveč omogoča z enkratnim snemanjem vpogled v toplotne poja- ve vsega območja, ki nas zanima. Na tak način je izvedljiva kategoriza- cija toplotnih izgub. Na osnovi rezultatov lahko ukrepamo: - korekcija projektov v fazi priprave novih gradenj, izboljšanje starih rešitev, ki so se pokazale za manj primerne (mate- riali in oblike), pomanjkljivosti, ki so posledica tehnologije izvedbe, je mogoče v pri- hodnje odstraniti z ustreznimi spremembami, - odločanje o ureditvi izolacije ali drugih toplotno prevodnih lastnosti obstoječih zgradb je mogoče na osnovi izračuna porabe energije. Terrnograrn zgradbe oziroma fasade lahko pri objektih v družbeni lastnini pomeni zaključni dokument kolavdacijskega postopka. 7. Dodatni izsledki raziskave Med raziskavo so bile odkrite ali potrjene še druge možnosti uporabe te metode. Analiza termograrnov območja varstvenega pasu pitne vode kaže in- filtracijska mesta med rečno in talno vodo. Prav tako so vidna mesta po- 138 GV 24(1980)2 r večanih izgub energetskih vodov na področju industrije ali lokacije pod zemnih napeljav v mestnem področju. Podatki snemanja so bili uporabljeni tudi v Železarni štore za njihove interne potrebe pri izdelavi katastra odpadne toplote. Poleg omenjene detekcije podzemnih komunalnih vodov in njihovih izolacijskih lastnosti je bila nepričakovano registrirana tudi prometna obremenitev cest kot izmerljiva temperaturna anomalija, kar pomeni novo možnost obravnave tega področja. Glede lastnikov individual- nih zgradb, ki pomembno sevajo, je dana možnost za relativno jasne dia- loge in konkretne predloge, ker je sama slika, tako barvna kot črno-be­ la, izrazito sugestivno prepričevalno sredstvo. Recenzenti naloge so na- šteli celo vrsto ustanov, ki naj bi proučile rezultate te naloge, da bi jih neposredno uporabile ali dalje izpopolnjevale. Božo DEMŠAR* PREGLEDNI KATASTRSKI NAČRTI V MERILU 1:5000 Zadanja leta se vedno bolj kaže potreba po preglednih katastrskih načr­ tih v merilu 1:5000. Izdelovali so se pregledni katastrski načrti PKN-5 za manjša območja predvsem za potrebe naročnikov, leta 1970 pa z nastavi- tvijo ROTE in še ostalimi predvidenimi prostorskimi evidencami postaja nujna izdelava PKN-5 za območje cele republike. Zato je tudi predvidena izdelava PKN-5 v usmeritvah plana razvoja za celotno območje Slovenije. To, da je treba izdelati PKN-5, najbrž ni treba več utemeljevati, to tudi ni moj namen v tem sestavku. Menim, da se je treba dogovoriti o načinu izdelave PKN-5, dogovoriti zato, ker tudi plan razvoja 1981-1985 predvideva enoten način dela, Pomembno je namreč vedeti, kaj bomo dobili in končno tudi koliko bomo to plačali. V strokovnih krogih so mnenja seveda različna; do sedaj so namreč zna- ne tri variante izdelave PKN-5 in sicer: l. združitev pomanjšanih zemljiškokatastrskih načrtov za območje cele katastrske občine; 2. združitev pomanjšanih zemljiškokatastrskih načrtov za območje poli- tične občine in razrez v sistemu TTN-5; 3. vklapljanje posameznih manjših območij pomanjšanih zemljiškokatastr- skih načrtov v TTN-5. Kot običajno je že nekaj občin izdelalo PKN-5 v glavnem po prvih dveh variantah, občina Postojna - GG Postojna pa po tretji varianti. Glede na širšo uporabnost je po mojem mnenju možno izdelati PKN-5 le na drugi ali tretji način. Razlika med njima je ta, da PKN-5 po drugi vari- anti.lahko uporabljamo le s topografsko osnovo TTN-5, po tretji varian- ti pa je načrt parcel vrisan v topografsko osnovo lista TTN-5, torej je * 64000,YU,Kranj, Geodetska uprava Kranj dipl.ing. geod., načelnik GU Kranj Prispelo v objavo 1980-01-09 GV 24(1980)2 139 vsebina na enem listu. Predvsem združitev dveh vsebin je prednost PKN-5 po tretji varianti, proti temu načinu izdelave pa je več dejstev: l. Cena izdelave je nekajkrat višja, kar znese v okviru Slovenije zelo veliko razliko. Cena izdelave lista na drugi način je znašala leta 1979 8.000 din, cena za tretjo varianto mi ni točno znana, je pa približno trikrat višja. 2. Glede na množino dela po tretji varianti nismo sposobni z razpoložlji- vimi kadri v naslednjem srednjeročnem obdobju izdelati teh načrtov za vso Slovenijo, kar nam takoj zmanjša vrednost naloge, predvsem za upo- rabo v mejah cele republike. 3. Tak način izdelave PKN-5 je možno izvesti, vsaj izvajalec to priporo- ča obenem z izdelavo TTN-5, kar zopet podraži oziroma oteži postopek. 4. Uporaba le črno-belih kopij je zaradi združitve obeh vsebin in ne- preglednosti otežena, zato so tudi pri GG Postojna združeno vsebino tiskali v barvah, kar je zopet mnogo dražje, predvsem pa je problema- tično vzdrževanje. še tako lepi v več barvah tiskani načrti zgubijo kmalu vso vrednost, če niso prikaz najnovejšega stanja. Pretehtati bo treba vse "za" in vse "proti", preden se odločimo. Kdor namreč spremlja geodetsko dejavnost, je bil že leta 1973 seznanjen s po- stopkom izdelave PKN-5 po tretji varianti. Opis postopka je bil že več­ krat objavljen v Geodetskem vestniku, v drugi številki letnika 1979 pa je bil zopet objavljen prispevek, pravzaprav skrajšana diplomska naloga, ki obravnava točnost izdelave PKN-5 z lokalnim vklapljanjem v TTN-5,kot navaja sam prispevek. Nimam namena polemizirati z zaključki diplomske naloge, toda ker avtor v prispevku ugotovi, "da je izdelava novega ori- ginala maksimalno zadovoljiva", menim, da je treba tako ugotovitev pre- veriti še z drugih stališč. Takoj sem si zastavil vprašanje, zakaj ugotavljati točnost načrtov potem, ko smo namerno posamezne komplekse med seboj premikali. Ker avtor ugoto- vi, da so novi načrti celo boljši oziroma točnejši, se zopet, zanalašč naivno vprašam, zakaj ne bi potem "popravili" veljavnih zemljiško-kata- strskih načrtov v merilu 1:2880 z vklapljanjem v TTN-5. Natančnost vklopa zemljiško-katastrskih načrtov v TTN-5 se v nalogi ugo- tovi s tremi primerjavami, in sicer: l. s primerjavo dejanskega stanja na terenu z zemljiškokatastrskim na- črtom, 2. s primerjavo dejanskega stanja s TTN-5, 3. s primerjavo zemljiškokatastrskih načrtov s TTN-5 (v dveh primerih je mišljen dopolnjen TTN-5). Prva primerjava je vprašljiva glede potrebe in izvedbe. Zamejničenje na terenu, ki je bilo osnova za izmero dejanskega stanja, je bilo opravlje- no brez sodelovanja lastnikov, območje izmere je travniško,torej brez vidnih meja obdelave. Posestno stanje se je ugotovilo le z zemljiškoka- tastrskim načrtom v roki, na oko, kot pravimo. Ugotovljeni so bili le preseki posestnih mej s potjo, ki so običajno najbolj nezanesljivi, ne pa celotna parcela. Območje, izbrano za primerjavo, je premajhno in ne upošteva metod izme- re grafičnih načrtov. Sicer so pa podobne primerjave znane iz vsakodnev- nega dela občinskih uprav, saj zelo pogosto opravljamo tudi parcelacije večjih obsežnosti, torej ni pričakovati novih oziroma drugačnih rezulta tov. Tudi primerjava dejanskega stanja z dopolnjeno TTN-5 nam logično že za- radi prej povedanega ne more dati oprijemljivejših in boljših rezultatov. 140 GV 24(1980)2 • Tretja primerjava zemljiškokatastrskih načrtov z dopolnjenim TTN-5 pa se mi ne zdi smiselna, zakaj, kot sem že prej povedal, najprej z vklap- ljanjem, lahko tudi rečemo z zamikanjem posameznih območij načrta med seboj, brez matematične osnove, po občutku, načrt predelati, nato pa primerjati z originalom ter to nato posplošiti ni logično. Razlike so lahko zelo različne glede na izbrano območje, pa tudi samo točnost TTN-5. Avtor sicer ugotavlja, da je rezultat boljši kot pri prvih dveh primerja- vah, da je pri vklapljanju prišlo do porazdelitve pogreškov, ugotavlja pa tudi, da so zemljiškokatastrski načrti zgubljali kvaliteto z vklap- ljanjem posameznih parcelacij v preteklosti, torej vklapljanje enkrat priporoča, drugič odsvetuje. Vprašamo se pa tudi lahko, če ni rezultat prvih dveh primerjav slabši zaradi slabo ugotovljenega dejanskega sta- nja. Na podlagi povedanega ni težko ugotoviti, da se ne strinjam z zaključki, ki posredno ugotavljajo uporabnost in priporočajo tak način izdelave PKN-5. Verjetno tudi nisem edini, ki po dosedanjih izkušnjah zagovarjam izdela- vo PKN-5 po drugi varianti, saj imamo za občino Kranj na ta način izde- lane PKN-5 že od leta 1978 in za občino Tržič od 1979.leta. Ugotovili smo, da so načrti zadostili potrebam interesentov po informacijah, in to predvsem dodatne informacije TTN-5 o posestnem stanju. Prav za te in- formacije pa.'lahko brez dvoma ugotovimo, da so PKN-5 po drugi varianti sprejemljivejši, saj ne kvarijo medsebojnih odnosov posestnih mej, so le pomanjšava zemljiškokatastrskih načrtov in zato prikazujejo pravno veljavno posestno stanje. Zemljiškokatastrski načrti so namreč še vedno uradni načrti in se kot taki tudi uporabljajo, seveda v okviru predpisov, podatki teh načrtov pa se uporabljajo tudi za uradna potrdila in izračun odškodnin pri prodaji oziroma odkupu zemljišč. Prav ta "uradni status" zemljiškokatastrskih načrtov pa je pri kolegih izven upravne službe večkrat zelo zabrisan. Menim, da lahko brez razis- kav, le na podlagi dosedanjih izkušenj, k čemur pa je prispevala tudi v uvodu navedena raziskava, ugotovimo, da so načrti PKN-5 ne glede na iz-. delava upor3bni le kot pregledni načrti, da pa kljub temu ne bi bilo prav, da prikazujejo drugo stanje kot uradni načrti. Da pri vklapljanju po tretji varianti prihaja do nemogočih situacij, različnih potekov pro- metnih poti in vodnih tokov, zaradi tega spreminjanje posestnih mej par- cel, kar je napačna informacija. Pozabiti ne smemo, da je bila grafična izmera načrtov izvršena na pod- lagi triangulacije, in ne nazadnje, da je uporaba teh načrtov pokazala, da so marsikje, predvsem v ravninskih predelih, dovolj točni tudi za današnje zahteve v tem merilu in torej ne gre slepo zaupati le točnosti TTN-5. Glede na navedeno menim, da je izdelava PKN-5 dovolj pomembna, in je za- to treba pri odločitvi za način izdelave teh načrtov poizvedeti za mne- nje uporabnikov, kaj potrebujejo in koliko so pripravljeni za to plačati. Prav pa bi tudi bilo, da ne bi bil zadnji, ki o tem javno razpravljam. GV 24(1980)2 141 Ivan GOLOREJ* VEČJEZIČNI GEODETSKI SLOVAR Uvod Večjezični geodetski slovar, ki bo v kratkem v prodaji, je bil izdelan na osnovi Večjezičnega slovarja FIG - Dictionnaire multilingue de la FIG (Federation internationale des geometres) - v katerem so geodetski in sorodni strokovni izrazi navedeni v treh jezikih (francoskem, angleš- kem in nemškem), obrazložitve teh strokovnih izrazov pa so v francoskem jeziku. Večjezični geodetski slovar je izdala Zveza geodetskih inženirjev in geo- metrov Jugoslavije s tesnim sodelovanjem in pomočjo republiških in pokra- jinskih zvez, geodetskih delovnih organizacij in ustanov in velikega šte- vila posameznih geodetskih strokovnjakov. Slovar je osemjezičen in vsebuje približno 5.500 strokovnih izrazov v srbskohrvatskem (hrvatskosrbskem), slovenskem, makedonskem in albanskem jeziku ter v štirih tujih jezikih (francoskem, angleškem, nemškem in ruskem (priloga 1). Za vsakega od teh jezikov je dodan poseben abecedni seznam strokovnih izrazov, ki je sestavljen po abecednem zaporedju za- devnega jezika. Osnovni strokovni izrazi (gesla) so obrazloženi (definicije) v srbsko- hrvatskem jeziku. V obrazložitvah so navedeni tudi nekateri dodatni stro- kovni izrazi, ki so povezani z osnovnim; zaradi boljšega razumevanja stro- kovnih izrazov so ponekod dodani še značilni primeri. Obrazložitve strokovnih izrazov so prevedene iz francoskih besedil Več­ jezičnega slovarja FIG. Težilo se je k temu, da bi bile čim krajše, eno- stavnejše in, kolikor je bilo mogoče, prilagojene naši strokovni dejav- nosti. Delo za slovensko strokovno izrazje Prevajanje in zbiranje strokovnih izrazov v slovenskem jeziku je prav tako potekalo po navedenem slovarju. Slovenski geodetski strokovnjaki, ki spremljajo tujo strokovno literatu- ro, bodisi kot raziskovalci, operativni delavci ali zaradi osebnega iz- popolnjevanja, potrebujejo Večjezični geodetski slovar. Še nujnejša pa je potreba po takem slovarju pri prevajanju strokovnih besedil v tuje jezike. Doslej takega večjezičnega geodetskega slovarja, ki bi upošte- val tudi slovenski jezik, še nismo imeli na voljo. Poleg strokovnih pripomočkov (učnih knjig, skript, zapisov predavanj, strokovnih člankov, referatov, poročil itd.) iz geodetske strokovne književnosti so bile pri oblikovanju slovenskega geodetskega strokovne- ga izrazja uporabljene tudi splošne publikacije (splošni tehniški slo- varji, slovarji sorodnih strok: gradbeništva, arhitekture, urbanizma, elektronike, kmetijstva, gozdarstva, prava itd.), slovarji tujk, leksi- koni itd. * 61000 YU,Ljubljana, Republiška geodetska uprava dipl.ing.geod., vodja skupine za temeljno izmero Prispelo v objavo 1980-03-24 142 GV 24(1980)2 , A45 AEROFOTOGRAMETRUA f (phmt) Drugo je terestrička fotogrametrija (Cf. P 57). S. aerofotogrametrija f M. aepoq>oTorpaMeTpuja f A. aerofotogrametri f F. aerophotogrammetrie f E. aerial photogrammetry N. Luftbildmessung f R. a:,poq>oTorpaMMeTpliH f terestrička fotogrametrija f = S. terestrična fotogrametrija f M. TepeCTli'-!Ka q>OTOrpaMeTpuja f A. fotogrametri tokesore F. photogrammetrie f terrestre E. terrestrial photogrammetry N. Erdbildmessung f R. Ha3eMHaH q>OTorpaMMeTpHH f A46 AEROTRIANGULACUA f (Cf. C 167). U Francuskoj daju pred- nost terminu „aeropoligonisa- nje" ili poligonisanje na osnovu fo- to-snimaka iz vazduha, ,,aerochemi- ncment". S. aerotriangulacija f M. aepoTpttaHrynalluja f A. aerotriangulacion m F. aerotriangulation f; aerocheminement m E. aerial triangulation; air triangulation N. Aerotriangulation f R. a3pOTpliaHryJIHI.lliH f A47 SPUšTANJE n ZEMLJišTA n; SL(U)EGANJE n ZEMLJišTA n (ggie) Sleganje tla S. ponikva f; pogreznjen svet m; ugrezanje n; vdrtost f (tal f) M. crryunan,e n; crrerHyBaH>e n Ha 3eMjmrITeTo n A. shembje terreni F. affaisscment m de terrain m E. land subsidence N. Bodensenkung f R. onyc1rnHue n (rromrncem1e n) MeCTHOCTH f A48 IZBIJANJE n SLOJA m; IZ- DANAK m (ggie) Presek geo- loškog sloja i površine zemlji- šta. S. izstopanje n sloja m; površinski prelom m M.tt36HBaH>e n; IIO)J,HliK m; rrojaByBaH>e n Ha enoj m A. kep i dalur toke F. affleurement m E. outcrop N. Zutagestreichen n; Ausbeissen n; Aufschluss m R. o6Ha,KeHHe n; )l(HJia f IIOIIO)J,bl Bb!XO)J,HlliaH Ha IIOBepXHOCTb f A49 ZASTUPNIK m; PREDSTA- VNIK· m (trgovački, poslovni) Lice, bez ikakvog javnog kara- ktera, koje je obično ovlašceno da obavlja tude poslove za platu. S. agent m; zastopnik m M. areHT m; 3aCTaIIHliK m A. ndermjetčsues pune; agjent m F. agent m d'affaires fpl E. general agent; business agent N. Handelsvertreter m R. )J,eJIOBOi1: areHT m; TOprOBb!H areHT M ASO AGLOMERACIJA f; NASELJE n (urb) l. Znatna koncentracija ljudi na ic- dnom mestu. U širem smislu: oz- načava grad ili selo gde stanuju ti ljudi, za razliku od obradenog ili neobradenog zemljišta (nase- lje). 2. Više vecih susednih gradova koji imaju tendenciju da se spoje. Ex: aglomeracija f Lille-Roubaix-Tourco- ing pariska aglomeracija f l. S. kolonizacija f; naselitev f M. arrroMepal!Hja f A. aglomerat m; qender e banuar F. agglomeration f E. built-up area; urban agglomera- tion; inhabited area predomina- ntly covered by buildings, etc. N. Ansammlung f; Siedlung f; Siedlungsgebiet n; Ortschaft f; bebautes Gebiet n R. arrroMepal!HH f; 3aCTpOeHHbIH pai1:oH m 2. S. okoliš m, prostor m; ozemlje n M.arrroMepal!Hja; no)].paqje A. aglomerat F. agglomeration f E. conurbation; built-up area N. Raum m; Wirtschaftsgebiet n R. rpynrra ceneHHi1: c TeH)J,eHl!Hei1: CJIHHHHH Ex: S. področje Lille-Roubaix- Tourcoing Pariški okoliš m M. arrroMepal!Hja; no)J,paqje Jiurr- Py6o-TypKOaH IlapliCKO IIO)J,paqje A. F. agglomeration f Lille-Roubaix- Tourcoing agglomeration f parisienne E. conurbation f Lille-Roubaix- Tourcoing Parisian built-up area N. Raum m Lille-Roubaix- Tourcoing Pariser Raum m R. A51 1. PROšIRITI Učiniti vecim po prostranstvu Ex: proširiti grad Priloga l A 2. POVEčATI; UVEčATI (phot) Dobiti pozitivnu kopiju sa fotog- rafskog negativa koja je veceg formata nego što je format nega- tiva. 1. S. razširiti M. npoumpyBaH>e n A. zgjerim F. agrandir E. (to) enlarge N. erweitern R. pacumpRTb (ropo)].) 2. S. povečati M. 3rorreMYBaH>e n A. zmadhim F. agrandir E. (to) enlarge; (to) blow-up (slang) N. vergrčissern R. yBeJill'-IHTb ( q>OT) A52 l. PROšIRENJE n Uvecanje po prostranstvu. 2. POVEčANJE n; UVECANJE n Pozitivna ili negativna foto-kopi_ia veceg formata nego što je origi- nal. 1. S. razširitev f M. npolIJllpYBaH>e n A. zgjerim; F. agrandissement m E. extension (of town) N. Erweiterung f R. pacumpemie n (ropo)J,a m) 2. S. povečanje n M. 3rorreMYBaH>e n A. zmadhim m F. agrandissement m E. enlargement; blow-up (slang) N. Vergrčisserung f R. yBeJIH'leHHe (q>OT) A53 MAGNETSKA IGLA f Tanka poluga od namagnetisanog če­ lika u obliku jako razvučenog romba; poduprta je u svom težiš- tu, zbog čega se orijentiše u pravcu magnetskih polova. Magnetska igla koja se koristi kod busole geodet- skog stola (deklinator) je od čelika obojenog plavo na delu koji se up- ravlja prema Severnom polu. U svom težištu igla ima ležište u vidu kapice (od rubina ili ahata) da bi se smaljilo trenje. To se leži- šte postavlja na stubic. Oblik leži- šta i stubica su dobro proučeni da bi se trenje svelo na minimum. širina igle u njenom srednjem delu prib- ližno je ravna 1/25 delu njene duži- ne, uvecane za 40 mm. Stubic je od veoma tvrdog čelika. 7 143 V slovarju so obdelani geodetski strokovni izrazi z vseh področij geode- zije, znani do petdesetih let tega stoletja. Pri določanju slovenskih strokovnih izrazov so bili upoštevani predvsem že ustaljeni strokovni izrazi. Pri ostalih pojmih, ki so se prevajali v slovenščino, so se čimbolj upoštevali skladnja slovenskega jezika in pravopisna pravila. Velika skrb je bila posvečena odkrivanju in izloča­ nju tujk, ki so jih prevzeli geodeti v svoje besedišče v obdobju pred prvo svetovno vojno in med obema svetovnima vojnama. Kot delni pripomo- ček pri iskanju slovenskih besed je bil uporabljen že izdelani prevod geodetskih strokovnih izrazov v srbskohrvatski (hrvatskosrbski) jezik. Nedvomno je, da delo pri določanju geodetskih strokovnih izrazov še ni končano, ampak šele začeto. Široka strokovna razvejenost kakor tudi na- daljnji razvoj geodetske stroke bosta dajala nove in izboljšane predloge za strokovne izraze. Pri izbiranju, snovanju in oblikovanju slovenskega geodetskega izrazja so mi pomagali tile strokovnjaki: prof. Miroslav Črnivec st., dipl.inž. prof. Marjan Krišelj, dipl.phil. prof. dr.Alojz Podpečan, dipl.inž. Tomaž Banovec, dipl.inž. Gvido Brufach, geod.inž. prof. Božo Premrl Lado Zima, dipl.inž. Boris Bregant, dipl.inž. Dela pri slovenskem prevodu geodetskih strokovnih izrazov so financirali: - Zveza geodetov Slovenije, Ljubljana, - Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije, Beograd, - Raziskovalna skupnost Slovenije, Ljubljana, - Geodetska uprava SRS, Ljubljana - Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, Ljubljana. Pri slovenskem prevodu strokovnih izrazov sta sodelovala: - Raziskovalni inštitut Geodetskega zavoda SRS, Ljubljana, - Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, Ljubljana. Splošne ugotovitve Upamo, da bo z izdajo Večjezičnega geodetskega slovarja, čeprav le s se- danjo zasnovo in obsegom, mogoče bolje uporabljati tu_jo strokovno knji- ževnost in bo našim strokovnjakom olajšano prevajanjev tuje jezike,po- leg tega pa bo dana pobuda za nadaljnje oblikovanje našega geodetskega strokovnega izrazja. Kot prvi slovar te vrste pri nas vsekakor ne bo brez pomanjkljivosti in napak, zato Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije prosi njegove uporabnike, naj ji po3ljejo svoje ugotovitve in dopolnitve, ki se bodo lahko koristno uporabile pri prihodnjih izdajah takih slovarjev. Poziv na naročilo Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije, Kneza Miloša 9-11/ VI, 11000 Beograd, poziva vse člane republiških in pokrajinskih zvez geo- detov, delovne in upravne geodetske organizacije, inštitute, fakultete, srednje strokovne šole in ostale, naj se v čimvečjem številu naročijo na Večjezični geodetski slovar. Predvidoma bo izšel v septembru 1980. Prvo obvestilo o pripravljanju izdaje tega Večjezičnega geodetskega slo- varja je bilo že priobčeno v Geodetskem vestniku št. 1/76 s podatki o takratnih cenah enega izvoda slovarja v prednaročilu. 144 GV 24(1980)2 F • Na osnovi tega razpisa so v prednaročilu v letu 1976 naročili slovar naslednji naročniki iz SR Slovenije: Naslov naročnika: - PETROL, Ljubljana - SKUPŠČINA OBČINE Radovljica - GEODETSKI ZAVOD MARIBOR - FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE,Ljubljana - SKUPŠČINA OBČINE Kranj - VODNOGOSPODARSKO PODJETJE Maribor - Ljubljanski geodetski biro, Ljubljana - Mestni vodovod, Ljubljana - Geodetska uprava SRS, Ljubljana - Gozdno gospodarstvo Postojna - Skupščina občine Murska Sobota - PROJEKT - Nova Gorica - Zavod SRS za družbeno planiranje Področje za prostorsko planiranje - LESNA, Slovenj Gradec - Republiška skupnost za ceste - FAGG, Ljubljana - Golorej Ivan - Totter Janez, Črnomelj - Slapničar Jože, Ljubljana Stevilo izvodov l.kom. l.kom. l.kom. l.kom. 1.kom. l.kom. l.kom. l.kom. 2.kom. l.kom. l.kom. l.kom. l.kom. l.kom. l.kom. l.kom. 1.kom. l.kom. l.kom. Plačano v letu 1976: 1.200,00 1.200,00 1.200,00 1.200,00 1.200,00 1.200,00 300,00 300,00 100,00 300,00 Nova cena Večjezičnega geodetskega slovarja bo za organizacije in usta- nove po 2.000.- din 1 izvod in za posameznike - člane Zveze geodetskih inženirjev in tehnikov Jugoslavije - po 300.- din 1 izvod. GV 24(1980)2 145 Peter SVETIK* Gojimir MLAKAR**, PROSLAVE 35-LETNICE GEODETSKE SLUŽBE V SR SLOVENIJI NOVO MESTO Dom JLA v Novem mestu je dne 18.6.1979 gostil geodete Dolenjske. Priha- jali so iz vseh občin Dolenjskega geodetskega društva, da bi ob 13.uri sodelovali na proslavi 35-let~.ice geodetske službe v SR Sloveniji za dolenjsko regijo. Prijetna dvorana, izbran in kvaliteten program, govori, pozdravi, stiski rok •.. so zapustili prijetne vtise te manifestacije. Proslavo je vodil in povezoval član Dolenjskega geodetskega društva Franci Koncilja. Referat o vlogi in razvoju geodezije v preteklih 35 letih s posebnim pou- darkom na dolenjsko regijo je imel tov. Alojzij Pucelj. Poudaril je, da ima geodetska služba dobro perspektivo in vse več družbeno pomembnih ob- veznosti. Geodet se iz zaprtosti in ozke specializacije vse bolj razvija v dobrega sodelavca in ustvarjalca v razvoju družbenega sistema, pred- vsem na področju informatike in prostorskega dela družbenega planiranja. Posebej se je posvetil razvoju geodetske službe v dolenjski regiji in de- lovanju Dolenjskega geodetskega društva. V svojem nagovoru je Janko Goleš, predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto, z izbranimi besedami orisal vlogo in pomen geodetske službe za naš družbeni razvoj. S svojimi prispevki, nagovori in pozdravi so program dopolnili še: - Milan Naprudnik, direktor Republiške geodetske uprave, - Tone Lesar, predsednik izvršnega odbora Zveze geodetov SRS. Med govore in pozdrave je bil domisleno vključen kulturni program, ki so ga izvajali: - Silvester Mihelčič, virtuoz na električno harmoniko, - folklorna skupina KRES iz Novega mesta in - recitatorke gimnazije iz Novega mesta. Ob zaključku programa je predsednik Dolenjskega geodetskega društva Fran- ci Jenič podelil: - diplomo častnega člana dolenjskega geodetskega društva tov. Ivanu Ma- rinčku, ki je hkrati najstarejši član tega društva, in - delovna priznanja, ki so jih prejeli: Šipek Ivo, Povše Gabrijel, Henig- man Majda, Hrovatič Ivan, Grča Andrej, Pucelj Alojzij, Grča Jelka, Cvar Magda, Pretnar Marija, Šetina Jože, Zajc Tone, Auersperger Joži- ca, Rustja Vinko, Bečaj Anica, Lavriha Tone, Kavšek Marjanca, Vrtin Zdenka, Krajnc Pepca, Weiss Svetozar, Potisk Desa, Jelenc Melita,Dre- konja Miran in Hodnik Zdenko. V avli JLA je bila ob tej priložnosti bogata in lepo urejana razstava geodetske službe, ki so si jo udeleženci ogledali ob koncu proslave.Raz- * 61000,YU,Ljubljana, Republiška geodetska uprava dipl.oec.,vodja skupine za GPD,kartografijo in statistiko ** 63000,YU,Celje, Medobčinska geodetska uprava dipl.ing.geod., načelnik MGU Prispelo v objavo 1980-05-15 146 GV 24(1980)2 stava je bila odprta teden dni in si jo je ogledalo še veliko Novomešča­ nov. Zaradi počitnic ni bilo organiziranih posebnih ogledov šolske mla- dine. predsednik izvršnega sveta je ob 15.uri povabil vse udeležence na spre- jem v gostišče Loka, kjer se je nadaljeval sproščen pogovor ... LIPICA Hotel Maestoso v Lipici, S.oktobra 1979 ob 17.uri •.. Proslava 35-letnice geodetske službe v SR Sloveniji za primorsko regiJo, neposredno po ustanovnem občnem zboru, na katerem je bilo ustanovlje- no novo, Primorsko geodetsko društvo. Proslavo je odprl predsednik iniciativnega odbora Slavko Umek s pozdra- vom vsem navzočim in povabljenim gostom. Omenil je, da je Primorsko geo- detsko društvo organizirano za 11 občin, in sicer Tolmin, Idrijo, Cerk- nico, Novo Gorico, Postojno, Ajdovščino, Ilirsko Bistrico, Sežano, Ko- per, Izolo, Piran. Predsednik Zveze geodetov Slovenije Boris Kren pa je v svojem pozdravu poudaril, da pomeni ustanovitev Primorskega geodetskega društva pomemben mejnik v dosedanji društveni dejavnosti. Slavnostni govor je imel predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Se- žana Albin Debevc. Njegov prispevek je tako zanimiv in pomemben, da ga objavljamo v celoti. Spoštovane tovarišice in tovariši, cenjeni udeleženci jubilejne proslave, Dovolite mi, da vas v imenu občinske skupščine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij občine Sežana najtopleje pozdravim in vam zaželim dobro počutje pri nas ter da ob tej priložnosti spre- govorim nekaj besed. V okviru primorskih občin s posebnim zadovoljstvom praznujemo 35.ob- letnico delovanja ge·odetske službe v Sloveniji; s tem želimo tudi mi prispevati k naporom in pridobitvam geodetske službe v treh in pol desetletjih za našo samoupravno socialistično družbo. Za razvoj dežele, posebno pa za razvoj sodobne družbe, ki je v NOB poleg ogromnih žrtev prestala velika razdejanja in ki je z osvobodit- vijo začela graditi novo socialistično gospodarstvo spremenjeno družbeno in gospodarsko strukturo, je nedvomno geodezija kot znanost in delo vtkala svoj prispevek v vse procese preobrazbe družbe. Geodetska služba spremlja in razvija s svojo dejavnostjo družbeno- ekonomski in družbenopolitični razvoj federacije, republike in občine kot temeljne družbenopolitične celice, v kateri je delo te službe nadvse pomembno in odogovorno. Opredeljeno je z novo ustavo v kateri smo v okviru samoupravnega načrtovanja opredelili prostor- sko planiranje kot neločljivo sestavino družbenega kontinuiranega planiranja. Kvalitetne in rastoče spremembe v procesih proizvodnje in organiza- cije, v upravljanju z naravnimi viri, v gibanju ljudi in dobrin so vse bolj značilne za sodobni razvoj in povzročajo družbene, narav- ne, Rulturne pa tudi tehnične vplive, ki spreminjajo človekovo oko- lje. Potrebe razvoja pa se glede na prostor in okolje iz dneva v dan večajo in vse bolj obremenjujejo prostor ter lahko včasih omejujejo razvoj. Koncentracije prebivalstva, zasičenost prometa, posegi v rodovitno zemljo in podobno povzročajo bistvene spremembe v človekovem okolju. GV 24(1980)2 147 Za zagotovitev skladne uporabe prostora v korist družbe in njenega samoupravnega družbenega razvoja morajo biti pravilno urejanje pro- stora, varovanje okolja in razumna prostorska organizacija dolgoro- čnih usmeritev kot sestavni del prostorskega planiranja v vsakem okolju. Da bi to zagotovili je poleg ostalih dejavnikov eden izmed osnovnih pogojev tudi maksimalno prizadevanje geodetskih služb, ki bodo z ustreznimi sistemi in načini informiranja seznanjale organe in or- ganizacije skupščin, izvršne svete, družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela, temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti z vsemi podatki, ki so potrebni v procesu sa- moupravnega planiranja, upravljanja in kontrole ter končno za funk- cioniranje družbenopolitične skupnosti kot celote. Za takšen način informiranja in dela pa moramo zagotoviti predvsem geodetski službi v občinah takšne pogoje, opremo in kadrovsko zased- bo, da bo te naloge pravočasno opravila; za to so neposredno prek občinskih skupščin odgovorni izvršni sveti. Zavedati se namreč moramo, da so narava dela in naloge geodetske službe precej težavne in odgovorne in da je torej modernizacija služ- be v občinah v vsakem primeru upravičena in družbeno sprejemljiva. Danes si lahko ogledamo na razstavi dosežke geodetske službe v Slo- veniji od zadnjih desetletij do danes. Ponos, ki ga tovariši iz geo- detskih služb čutijo ob velikih dosežkih, kot je npr. izdelava kart za vso Slovenijo v merilih 1:5000 in 1:10.000, pri čemer smo med pr- vimi v Evropi, delimo z vami in vam želimo še v prihodnje veliko us- pehov pri delu in drugih nalogah, ki jih družba zastavlja geodetski službi in njeni stroki. Prispevek k nadaljnjemu razvoju geodetske službe je tudi današnja ustanovitev Primorskega geodetskega društva, kar je za vse primor- ske občine izredno pomembno. Tovarišem v tem društvu želimo mnogo delovnih uspehov in nadaljnjega sodelovanja na vseh področjih geo- detskih znanosti. Želim vam, da bi svoj in hkrati tudi naš jubilej lepo proslavili, in čestitam vsem, ki boste ob tej priložnosti deležni posebnih pri- znanj. Tovarišem, ki so po dolgoletnem delu odšli v pokoj in so med nami izrekam za dosedanje delo posebno zahvalo, saj so velik del svojega življenja vtkali, ne vedno v dobrih delovnih pogojih, v mrežo geodetskega napredka primorskih občin in celotne Slovenije. Za nJim je Anton Špolar predočil razvoj geodetske dejavnosti od njenih začetkov do današnjih dni. O vlogi in pomenu geodetske službe v sedanjem trenutku in o njenem nadaljnjem razvoju pa je govoril Milan Naprudnik,di- rektor Geodetske uprave SRS. Nato sta podelila priznanja najzaslužnejšim geodetskim delavcem s tega območja predsednik Ljubljanskega geodetskega društva Radko Brinovec in predsednik na novo ustanovljenega Primorskega društva Anton Prosen. Pri- znanja so dobili: l. kot častni člani Primorskega geodetskega društva: Ukmar Zorko, Gatnik Maks, Troha Slavko, Laharnar Vladimir, Cibic Milan, Miklavčič Karel, Brdnik Bogomir; 2. priznanja za dolgoletno požrtvovalno delo: Cankar Vinka, Batič Angela, Krkoč Marija, Stres Marijan, Badiura Dušan, Vendramin Cvetko, Grego- rič Helena, Blažič Olga, De Bassa Jožica, Pertot Miloš, Jesih Silvo, Kokole Štefko, Korenč Stanislav, Jankovič Oskar, Merše Ema, Pelan An- ton, Miška Leopold, Bucik Slavko, Makuc Julijan, Juvančič Mi!an, Pe- trovčič l'Uljana, Kevc Ivanka, Urbančič Joža, Cimprič Franc, Zvab Ne- da, Bregar Jože, Žerjal Rado. 148 GV 24(1980)2 1 Po krajšem kulturnem programu, ki so ga izvedli dijaki gimnaziJe Sreč­ ko Kosovel in dijaki glasbene šole iz Sežane, so si udeleženci ogledali še razstavo1 o dejavnosti geodetske službe. Hotel Maestoso je bil tokrat v znamenju geodetov. Tako proslava, še po- sebej pa ustanovitev Primorskega geodetskega društva pomenita nov korak v razvoju geodetske službe v SR Sloveniji. BLED Najbolj obiskana regijska proslava ob 35-letnrci geodetske službe v SR Sloveniji je bila na Bledu dne 12.10.1979. ob 17.30 uri, saj je sovpa- dala z 12.geodetskim dnevom. Poleg članov Ljubljanskega geodetskega društva so se je namreč udeležili še mnogi člani drugih društev,ki so se udeležili 12.geodetskega dne. Med mnogimi gosti pa naj omenim Zdravka Krvino, sekretarja ZK~ za Gorenjsko, dr.Miroslava Petrco, načelnika VGI, in predstavnike mnogih gorenjskih občin. Proslavo je odprl Radko Brinovec, predsednik Ljubljanskega geodetskega društva, spored pa je povezoval Peter Šivic. Med mnogimi pozdravi in nagovori, slavnostnim govorom in govorom o vlogi in pomenu geodetske službe so se zvrstile točke kulturnega programa, ki so ga pripravili moški pevski zbor iz Radovljice in recitatorji. · Najbolj prizadevnim članom gorenjske in ljubljanske regiJe Ljubljanske- ga geodetskega društva so podelili priznanja, in sicer: - častničlani tega društva so postali: Demšar Božidar, Drinovec Žiga, Jekl Stane, Klarič Matija, Obreza Janez, Rozman Ivan, Umek Jože in Seifert Mano; ta priznanja so dobili za dolgoletno požrtvovalno delo in osebne prispevke k uveljavljanju in razvoju geodetske službe kot tudi za delo v društvu; - Priznanja za prispevek k uveljavljanju geodetske službe, večcinju nje- ne kvalitete in uporabnosti pa so dobili naslednji tovariši: Avbelj Jože, Belko Vinko, Černe Franc, Čermelj Zmago, Drinovec Žiga, Demšar Božidar, Grilc Pavel, Gostič Emil, Jelenc Marjan, Kolman Vlado, Koza- mernik Branko, Obreza Janez, Pustoslemšek Miha, Šivic Peter, Ules Franc, Urbas Vinko, Vilfan Franc, Zupančič Pavel in Žagar Janez; - priznanja za napredek, razvoj in uveljavljanje geodetske službe so prejele naslednje organizacije: Geodetska uprava SRS, FAGG - geodet- ski oddelek, Geodetski zavod SRS, Inštitut za geodezijo in fotograme- trijo, Ljubljanski geodetski biro ter .občinske geodetske uprave Jese- nice, Radovljica, Kranj, Škofja Loka, Kamnik, Domžale, Litija, Gro- suplje, Vrhnika, Logatec in Ljubljana. V posebnem prostoru pa je bila tudi razstava ob 35-letnici geodetske službe s posebnim poudarkom na gorenjsko in ljubljansko regijo. CELJE Zadnja od regijskih proslav ob 35-letnici geodetske službe v SR Slove- niji je bila dne 19.11.1979 ob 18.uri v Narodnem domu v Celju. Organizi- ralo jo je Medobčinsko geodetsko društvo Celje. Proslavo je otvoril predsednik društva Ivan Gaber. Slavnostni govornik je bil podpredsednik skupščine občine Celje Anton Jelenko. V svojem govo- ru je tovariš Jelenko med drugim poudaril potrebo, da bi geodetska dejav- nost še bolj presegla svojo nekdanjo vlogo ter se kar najbolj tvorno,vk- ljučila v proces družbenega planiranja ~redvsem na področju urejanja pro- stora, ki postaja naša vedno bolj dragocena dobrina. Krajši oris razvoja geodetske dejavnosti v republiki in na širšem celjs- kem območju je podal Gojmir Mlakar. GV 24(1980)2 149 Nekaj misli o sedanjem trenutku geodetske stroke so v svojih pozdravnih govorih povedali Milan Naprudnik, direktor Geodetske uprave SR Sloveni- je, Janez Kozmus, predsednik sveta za urbanizem občine Celje, in Janez Kobilica, predsednik Zveze geodetov Slovenije. Ob tem jubileju je Medobčinsko geodetsko društvo Celje podelilo nasled- nja priznanja: - častni član društva je postal Marjan Ašič, - zaslužni člani društva so postali: Breda Antauer, Silvo Cegnar, Vida Cegnar, Pavel Fidler, Peter Fidler, Ivan Gaber, Franc Gajšek, Jože Herič, Vinko Klemen, Franc Krečič, Bernard Leskovar, Gojmir Mlakar, Srečko Naraks, Marjan Nečimer, Anton Perčič, Leopold Salobir, Marija Skubic, Vinko Steiner, Anton Tiršek, Alojzij Trobiš, Jože Turk in Franjo Vuk; - posebna priznanja so dobili: Maks Ašič, Franc Debevc, Franc Bajda,Olga Bajda, Milan Brilej, Vera Gajšek, Ivo Grčar, Mara Kozelj, Friderik Krajnc, Tone Lesjak, Albin Martonoši, Marija Obu, Lojzka Okrogar,Jul- ka Pačnik, Boža Planinšek, Magda Rehar, Mile Rožman, Roman Rubin,Ja- nez Sajevec, Anica Štajner, Marijan Štrozak, Jolanka Urankar, Ludvik Uratnik, Rezika Vrečko, Anica Zelič, Janko Zupanc, Inštitut za geode- zijo in fotogrametrijo v Ljubljani in Geodetski zavod Celje. Zelo uspel kulturni program sta izvajala mešani pevski zbor France Pre- šeren iz Celja in član celjskega gledališča Borut Alujevic. Ob jubileju je bila v dneh od 19. do 25.novembra v likovnem salonu v Ce- lju odprta razstava, ki je prikazovala razvoj geodezije v SR Sloveniji in na območju celjske regije. Po izjavi upravljavcev salona je bila to ena najbolj obiskanih razstav v letu 1979. V šestih dneh si je razstavlje- ne eksponate ogledalo dva tisoč obiskovalcev, ki jim je bilo na voljo tudi strokovno vodstvo po razstavi. Jubileju geodetov sta bila posvečena tudi članka v glasilu občin celjske- ga območja Novi tednik in v mariborskem Večeru. Na radiu Celje pa je bil intervju z načelnikom Medobčinske geodetske uprave Celje o dejavnosti geodetske službe. SKLEPNE MISLI Poleg osrednje proslave ob 35-letnici geodetske službe v SR Sloveniji,ki je bila v Ljubljani 14.12.1978, se je po Sloveniji zvrstilo še sedem regijskih proslav z razstavami (Slovenj Gradec, Maribor, Krško, Novo me- sto, Lipica, Bled in Celje). Samo razstave pa so bile organizirane v Ptu- ju, na Ravnah, v Postojni, Kopru in Novi Gorici. Vse to najbolje ponazar- ja shema: RAVNE PTUJ NOVA GORICA 35 LET GEODETSKE SLUŽBE V SR SLOVENIJI ~ proslava • razl!tava POSTOJNA KOPER 150 GV 24(1980)2 MARIBOR SLOVENJ GRADEC BLED CELJE ,LJUBLJANA KRG,KO NOVO MESTO LIPICA ' vseh proslav ob 35-letnici geodetske službe so se udeležili tudi pred- stavniki družbenopolitičnih skupnosti, predstavniki medobčinskih svetov, predsedniki skupščin občin in drugi. organizirane proslave in razstave so imele velik odmev tako pri neposred- nih obiskovalcih razstav oziroma udeležencih proslav kot tudi v sredstvih javnega obveščanja. Vse razstave je obiskalo prek 20.000 obiskovalcev; več kot polovica je bila šolske mladine, ki se je tako neposredno sezna- nila z delom geodetske službe. o vseh proslavah smo poročali tudi v našem strokovnem glasilu: o osred- nji proslavi v Ljubljani v št. 1/79, o Slovenj Gradcu in Mariboru v št. 2/79, o Krškem v št. 3/79, o Novem mestu, Lipici, Bledu in Celju pa v tej številki. Po obsegu in tudi kvaliteti so bila poročila zelo različna. Hitro boste ugotovili, da so poročila v pričujoči številki zelo kratka. Vzrok je slaba dokumentacija, ki so nam jo poslala posamezna društva s preskopimi podatki (iz Novega mesta smo dobili po več zahtevah podatke s polletno zamudo, z Bleda pa smo imeli na voljo le nepopolne rokopisne podatke!). Veste pa, da naše strokovno glasilo nima nobenega profesionalca. Za na- še strokovno glasilo si moramo prizadevati vsi. Ta zavest pa med nami še ni dozorela. Po priznanjih, ki smo jih ob naši 35-letnici dobili, sodeč pa nas je veliko prizadevnih in upravičeno računam, da bo poslej tudi prispevkov za naše glasilo več! Kjer smo imeli na voljo, smo o proslavah objavili tudi fotografije in ponatisnili prispevke osrednjih in lokalnih glasil. Tudi tega v tej šte- vilki ni iz že omenjenih razlogov. Čeprav so podatki in dokumenti osnov- ni "proizvodi" naše službe, zanje v okviru strokovne zveze preslabo skr- bimo. Tudi o tem smo že pisali, Tako bodo tudi v zapisih o proslavah na- še 35-letnice velike razlike! Zanje smo krivi sami. Pri tem pa gre pou- dariti, da so bile vse proslave organizirane zelo prizadevno, da so bi- le kvalitetne in, kot smo že zapisali, imele so tudi velik odmev v po- sameznih regijah. Tudi to je šola! V življenju se moramo pač stalno uči­ ti ... GV 24(1980)2 151 Peter SVETIK* UTRINKI KADROVSKE PROBLEMATIKE V GEODETSKI SLUŽBI (ob skupnem razpisu štipendij) Po podatkih, ki so nam na voljo za leto 1978 (Analiza delovanja geodet- ske upravne službe, RGU 1979, zv.1), je bilo ob koncu tega leta v občin­ skih geodetskih upravnih organih zaposleno skupno 432 delavcev. Od teh je bilo 37 % geodetskih strokovnjakov, 29 % katastrskih referentov, 10 % geodetskih risarjev in 24 % drugih profilov. Od skupno 161 geodetskih strokovnjakov je bilo 26 dipl.inž.geodezije, 26 inženirjev geodezije in 109.geometrov. Potrebe po novih delavcih, ki so jih navedle posamezne občinske geodet- ske uprave pa so znašale kar 36 % vseh trenutno zaposlenih ali 154 de- lavcev. Od tega največ primanjkuje prav geodetov, in sicer 104 ali 69 % vseh (18 diplomiranih inženirjev, 36 inženirjev in 51 geometrov}. Sta- nje zaposlenih in izkazane potrebe prikazuje naslednja shema, v kateri so geodetske uprave nanešene po abecednem vrstnem redu: KADRI V OBČINSKIH GEODETSKIH UPRAVAH; Drevo stanja in potreb na dan 31.12.1978 Zanimivost~manjše uprave kot po pravilu izkazujejo tudi manjše potrebe po kadrih: o (Y) STANJE (število) LD N 1 ' 1 1 1 1 1 i o N LD POTREBE (število) ~ 20 30 40 Vir: letna statiitična poročila o delu občinskih geodetskih uprav za leto 1978. *61000,YU,Ljubljana,Republiška geodetska uprava dipl.oec.,vodja skupine za GPD, kartografijo in statistiko Prispelo v objavo 1980-05-23. 152 GV 24(1980)2 1-' Ul w Sk.UPN! RAZPIS y kADR.0VS1'lH 5TIPENDIJ o upravna služba O geode-lsk.e DO 6. druge OZD O 23 7 V tesni medsebojni povezavi pa so potrebe po kadrih in politika štipen- diranja. Mnoge občinske geodetske uprave že štipendirajo različno števi- lo kadrov na različnih stopnjah izobraževanja, o čemer pa nimamo natanč­ nih podatkov. Iz skupnega razpisa kadrovskih štipendij za leto 1980/81, ki je bil objavljen v dnevnem časopisju pa smo zbrali podatke o razpisa- nih štipendijah za področje geodetskega šolstva. Po teh podatkih je za geodetsko upravno službo razpisanih naslednje šte- vilo štipencij: - diplomirani inženir geodezije - inženir geodezije 4 - geometer 5 Geodetske delovne organizacije pa so razpisale naslednje število štipen- dij: diplomirani geodetski inženir 6 - geodetski inženir 5 - geometer 12 Druge delovne organizacije (med njimi ogromno večino Geološki zavod)pa: diplomirani geodetski inženir 1 - geodetski inženir 23 - geometer 18 Skupno število razpisanih štipendij tako znaša: diplomirani geodetski inženir 7 geodetski inženir 33 - geometer 34 Skupno 74 Od skupnega števila 75 je geodetska služba razpisala 32 štipendij,druge delovne organizacije pa kar 42. Skica prikazuje porazdelitev razpisanih štipendij po občinah, ločeno za upravno službo, za geodetske delovne organizacije in za druge organizacije združenega dela. Ni naš namen analiza štipendijske politike, temveč zgolj prikaz stanja, zbranega iz javnega razpisa. Očitno pa je, da je štipendij za geodetsko upravno službo glede na evidentne potrebe, premalo. Razlika med prijav- ljenimi potrebami je ne glede na že obstoječe štipendiranje prevelika. Premalo smo napravili, premalo smo se prizadevali, da bi bilo štipe~dij več. Tudi vpis, zlasti v srednjo šolo, smo predvideli mnogo večji. sti- pendije imajo vpliv tudi na učni program, zlasti pa na zanimanje in vpi- se v šole. Ob tem se velja zamisliti, velja pripraviti sklepe za nasled- nje leto, velja temeljito analizirati naša hotenja, ki niso niti malo v skladu s predočenim razpisom štipendij. Namen tega skromnega zapisa pa ni skromen, če ga bomo pravilno razumeli in se ob njem zamislili! 154 GV 24(1980)2 ' Jože ROTAR* PREGLED KARTOGRAFSKE DEJAVNOSTI V PRVEM TRIMESEČJU 1980 PUBLIKACIJE - Daljinar - službeni priročnik za obračunavanje prevozov v Jugoslaviji, priloga avtokarta Jugoslavije v 3-barvah. Izdal in založil: Savjet re- publičkih i pokrajinskih organizacija za puteve (SOP); tisk in karto- grafska izdelava IGF, 1979. KARTE 1:5000 - Krajevna skupnost Nove Jarše, dvobarvni tisk - fotokarta; izdala KS Nove Jarše, izdelava GZ SRS, tisk IGF, 1980. - Mesto Ptuj, enobarvni tisk, izdala Državna založba Slovenije tehnična izvedba in tisk IGF, 1980. 1:10.000 - gozdnogospodarska karta Gomance, večbarvni tisk; izdal GG Postojna; izdelal Geodetski zavod SRS, tisk IGF, 1979. - Karta Novo mesto, tisk v več barvah (s hišnimi številkami), izdala GU Novo mesto; izdelava in tisk GZ SRS, 1980. 1:20.000 - Cestno prometno omrezJe Škofja Loka; dvobarvni tisk; izdala SO Škofja Loka; izdelal GZ SRS; tisk IGF 1979. 1:25.000 občina Kranj, tribarvni tisk; izdala GU Kranj, tehnična izvedba in tisk IGF 1980. 1:50.000 - Občini Radovljica in Jesenice; S-barvni tisk; izdali GU Radovljica in GU Jesenice, kartografska izdelava GZ SRS, tisk ČGP Delo 1980. 1:80.000 - Občina Litija, publikacijska karta, dvobarvni tisk; izdala GU Litija, tehnična izvedba GZ SRS, tisk IGF 1980. 1:120.000 - Občina Kranj, publikacijska karta, večbarvni tisk, izdala GU Kranj, izdelava in tisk IGF 1980. 1:400.000 - Gozdni rezervati v SRS, priloga k publikaciji Gozdni rezervati v Slo- veniji, večbarvni tisk, izdal Inštitut za gozdno in lesno gospodarst- vo Slovenije; izdelava in tisk IGF 1980. * 61000,YU,Ljubljana,Republiška geodetska uprava dipl.ing.geod., samostojni svetovalec za kartografijo Prispelo v objavo 1980-05-26. GV 24(1980)2 155 Bralce Geodetskega vestnika obveščamo, da je v mesecu aprilu 1980 Re- publiška geodetska uprava pripravila in izdala karto KRAJEVNE SKUPNOSTI v SR Sloveniji; tribarvni tisk; izdelava in tisk RGU in IGF, 1980. Obenem vas obveščamo, da rubrika "Pregled kartografske dejavnosti" ne more biti popolna, ker ne dobivamo vseh podatkov o kartografski dejav- nosti v naši republiki. Opozorili bi vas radi na 23.člen Zakona o geo- detski službi (UL SRS št. 23/76), ki med drugim pravi: · Državni organi, organizacije združenega dela in druge organizacije lah- ko. ob upoštevanju posebnih predpisov o izdelavi in izdajanju kartograf- skih publikacij uporabljajo dobljene podatke za izdelavo svojih temat- skih prikazov in drugih kartografskih publikacij. Organi in organizacije iz prejšnjega odstavka morajo v svojih tematskih prikazih in kartografskih publikacijah navesti podatke o izvoru, merilu, izdajatelju ter letnici izdelave načrtov oziroma kart, ki so bile upo- rabljene; po dva. izvoda tematskih prikazov oziroma kartografskih publi- kacij, ki se tiskajo morajo v 30 dneh po izdaji poslati upravnemu organu za geodetske zadeve čigar načrti oziroma karte so bile uporabljene. Prosimo, da upoštevate zakonska določila in pošiljate po dva izvoda kar- tografskih proizvodov na Republiški arhiv geodetske dokumentacije, šara- novičeva 12, Ljubljana. 156 GV 24(1980)2 , NOVI PREDPISI„ RAZISKAVE„ KNJIGE„ PUBLIKACIJE NOMENKLATURA IN NORMATIVI GEODETSKIH OPRAVIL še pred nekaj leti je bila vsa zakonodaja in vsi pravilniki s področja geodetske dejavnosti v srbohrvaškem jeziku. še sedaj jih je veliko v u- porabi. Tudi slovenski učbeniki s tega področja so redki. Zato je ta na- loga prvi poizkus pri nas, kjer bi bila v slovenščini zbrana opravila, njihov opis in delovne norme. Z njo naj bi se približali k nedvoumni u- porabi pojmov o geodetskih opravilih pri medsebojnem komuniciranju. Poudariti velja, da se je področje geodetske dejavnosti v zadnjih letih močno razširilo. Pojavila so se povsem nova opravila, zlasti z uporabo elektronskih naprav in aerofotograrnetrije. Tudi s kartografijo se v Slo- veniji intenzivneje ukvarjamo le zadnjih nekaj let. Opazna je tudi vedno večja prisotnost geodetov pri urejanju prostora in osnovanju novih evi- den•~, ki se nanašaj o na prostor. Sestavljalci naloge se zavedamo, da so še opravila v geodetski dejavno- sti, ki niso navedena v nalogi. Tudi opisi opravil niso popolni. Če bi želeli imeti nomenklaturo geodetskih opravil v slovenščini popolnejšo, bi bilo potrebno k nalogi pritegniti širši krog strokovnjakov, ki naj bi k nalogi dodali manjkajoča opravila in opise opravil. Vse dopolnitve, spremembe in predloge naj bi potem posebna komisija proučila in izdelala nomenklaturo opravil z opisi, ki bi bila primerna za javno objavo in upo- rabo. Opravila bi veljalo zbrati tudi po posameznih dejavnostih kot so triangulacija in trilaterizacija, nivelrnan, izmera, kartografija in po- dobno. Z delovnimi normami se je ukvarjala večja skupina strokovnjakov celo le- to. Večina norm ustreza tehnologiji, opremi in usposobljenosti delavcev na Geodetskem zavodu SRS. Za druge delovne organizacije in upravne orga- ne lahko služijo le za primerjavo. Za nagrajevanje po delu bodo morali sprejeti delovne norme prilagojene njihovim razmeram. Pri določanju norm srno si bili edini, da je često lažje razviti tehno- logijo, ki zagotavlja optimalno proizvodnjo, kot določiti objektivna me- rila za nagrajevanje po delu, upoštevajoč pri tem vse objektivne faktor- je, ki vplivajo na delovni uspeh. Da borno dosegli osnovni namen delovnih norm, nagrajevanje po opravljenem delu, ki je pogoj za dvig storilnosti, bo potrebno povečati odgovornost vseh, ki kakorkoli sodelujejo pri prijavljanju, potrjevanju in obdelavi podatkov. Poskrbeti bo potrebno za neprekinjeno spremljanje doseganja delovnih norm z obdelavo satističnih podatkov o porabljenem času za iz- vršene naloge. J. Avbelj GV 24(1980)2 157 RAZNE NOVICE IN ZANIMIVOSTI SESTANEK REPUBLIŠKIH IN POKRAJINSKIH ZAVODOV ZA STATISTIKO O TEMI ENOTNI REGISTER TERITORIALNIH ENOT 21.marca 1980 je bil v Ljubljani organiziran sestanek o registru teri- torialnih enot. Sestanka so se udeležili predstavniki vseh republiških in pokrajinskih zavodov za statistiko, razen predstavnika iz Makedoni- je, ter predstavniki Zveznega zavoda za statistiko in pokrajinske geo- detske uprave iz Novega Sada. Na sestanku je aktivno sodelovala tudi Re- publiška geodetska uprava. Zvezni zavod že dalj časa pripravlja metodološka navodila za nastavitev in vodenje enotnega registra teritorialnih enot. Pri oblikovanju navodi- la je prek Zavoda SR Slovenije za statistiko aktivno sodelovala tudi Re- publiška geodetska uprava. Zadnji osnutek navodila je bil pripravljen februarja 1980. V tem navodilu je bil pristop k oblikovanju registra teritorialnih enot še vedno čisto statističen. Osnovo za registre pome- ni obstoječi statistični kataster (skice in opis mej teritorialnih enot), ki se je ažuriral pred vsakim popisom. Tak register bi lahko služil le potrebam statistike, predvsem pa ne bi omogočal tekočega vzdrževanja. Zaradi nesprejemljivega pristopa je Zavod SR Slovenije za statistiko skupaj z Republiško geodetsko upravo organiziral sestanek delovne sku- pine, ki pripravlja navodilo o uvajanju in vodenju enotnega registra teritorialnih enot. Na sestanku je direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko uvodoma op- redelil nastavitev in vodenje registra teritorialnih enot kot popolno- ma geodetsko zadevo, v kateri statistična služba nastopa le kot eden iz- med uporabnikov, kot v SR Sloveniji, kjer smo uvedli register območij teritorialnih enot - ROTE in evidenco hišnih številk - EHIŠ. V nadaljevanju smo direktor in delavci Republiške geodetske uprave prika- zali naša prizadevanja in dosežene rezultate na registru območij teri- torialnih enot in evidenci hišnih številk ter nadaljnje možnosti razvo- ja. V razpravi po uvodnih razlagah so bila psrejeta naslednja stališča: Današnje potrebe družbe po informacijah so vse večje. Ena izmed bistve- nih osnov družbenega informacijskega sistema je register teritorialnih enot, ki pa mora biti če želi zadovoljiti potrebe družbe, organiziran drugače - postati mora evidenca, dostopna najširšemu krogu uporabnikov, postati mora okvir, v katerem bo mogoče zbirati in med seboj primerja- ti najrazličnejše podatke (ekonomske, demografske, socialne, prostor- ske ..• ). Za tak register pa ne more skrbeti le statistična služba. Zaradi širšega aspekta mora biti vodenje registra teritorialnih enot do- ločeno z zakonom. Nosilec priprave zakona bo Zvezni zavod za statistiko v povezavi z republiškimi zavodi in geodetskimi upravami. Zastavljeno je bilo tudi vprašanje, ali je statistični okoliš še osnov- na enota, najprimernejša za zbiranje podatkov. Odgovor je bil pritrdi- len, vendar je bila dana pobuda, da se razmišlja o spremembi imena, saj te teritorialne enote že dolgo ne uporablja le statistična služba. V razpravi o sistemu šifr ni bila sprejeta dokončna rešitev, tako bosta še naprej obstajala dva sistema. Dodam lahko še to, da je bil sestanek uspešen, predvsem pa se je še enkrat pokazala pravilnost tesnejšega povezovanja z drugimi službami, saj se tu- di na tak način geodetska služba v naši družbi vedno bolj potrjuje in uveljavlja. A.Seliškar 158 GV 24(1980)2 SATELITI, JAVNO OBVEŠČANJE, MEuIJI, RAZVOJ - SR SLOVENIJA v Evropi se dogovarjajo za oskrbo s TV signali s pomocJo satelitov že v letu 1984 ali nekoliko prej. Oddajniki bodo v geostacionarnih satelitih, ki bodo "lebdeli" nad določenim teritorijem in s pomočjo usmerjenega od- dajnika pošiljali ustrezne signale na površino zemlje (v obliki elipse). v letu 1984 naj bi dva taka satelita v Evropi oskrbovala s signali: eden francosko govoreče območje, drugi nemško (seveda bodo signali segli tudi čez državne meje, ker države niso eliptične oblike). V začetku bosta po- sredovana dva TV signala (dva programa) ter 8 radijskih stereo programov. Vsak individualni sprejemnik bo potreboval parabolično anteno premera 80 cm, nekateri trdijo, da 50 ter določeno elektronsko aparaturo za karversijo, kar naj bi stalo vse skupaj cca 4.000.- din. Sodobni TV apa- rati so že v prodaji; tako garantirajo tak sistem priključevanja (barve, satelitski prenos in Video tekst - reklama Loewe-Opta). Evropejci so ne samo sposobni narediti tak telekomunikacijski satelit, marveč že razpolagajo z raketo "Arianne", ki so jo testirali okrog nove- ga leta nekje v Afriki in je idealna za vožnjo takih satelitov v vesolje zlasti zato, ker so to nameravale ZDA s svojim vesoljskim taksijem "Spa- ce shuttle", ki pa je že v dvoletni zamudi in bo prav za prenose v viši- ne okrog 36.000, kjer lebdijo taki geostacionirani sateliti, neekonomi- čen. Sateliti že danes omogočajo prenose slike, vendar preko TV-central in še vedno po lokalnih mrežah; tu pa bo posameznik (privatnik) vključen direkt- no, komunikacijski prostor se bo praktično izredno odprl, skoraj za vse jezike različne civilizacije in kulture ter seveda politične odločitve. Sama Helsinška listina tak pretok sporočil seveda v bistvu podpira. Kana- da in Indija zaradi obširnega območja že imata Foto sistem radiofonije. Pomembni deli takih elips sprejemanja bodo pokrivali tudi Slovenijo in Jugoslavijo. Nekateri od takih satelitov bodo posredovali še druge po- datke telefonske pogovore in AOP signale. Nove tehnike, zlasti prehod na v bistvu digitalen prenos analognih signalov, bodo pospešile tako te- lefonijo, kot povečale varnost in propustnost sedanjih kanalov - 50 po- govorov v različnih "izstrelkih" na eni žici ali na isti frekvenci ozi- roma valovni dolžini. To je samo nekaj tehničnih podatkov, ki imajo tudi političen pomen in vsebino ter posledice~ Poleg tega ne bi posebej upoštevali ali omenjali tistih vesoljskih platform (satelitov), ki slikajo naše površje z vojaš- kimi ali predvsem ekonomskimi motivi (določajo lege pomembnih objektov na 10 cm natančno, slikajo v različnih spektrih, določajo geološko ses- tavo tal in geodetsko topografsko pozicijo, premike čet in njihovo sesta- vo in podobno). Sežejo v veliko različnih elektromagnetnih valovanj (in- frardeče in radarsko, in podobno) določajo letino (CROP-Inventory). Pri tem bi rad opozoril na to kaj pomeni oddajnik TV eden ali več, v več jezikih iz različnih držav nad SR Slovenijo. Podrobnejša dokumentacija je na voljo, tu je samo povzetek iz nekaterih daljših raziskovanj in spremljanja situacije v zadnjih treh letih. T.Banovec GV 24(1980)2 159 MATURANTI NA GEODETSKEM ODSEKU GRADBENE TEHNIŠKE ŠOLE V LETU 1979 l. Avsenek Stane 2. Bevc Dušan 3. Božič Marjan 4. Čuda Marjana 5. Dernovšek Simon 6. Furjanič Miran 7. Golobič Zvonko 8. Golja Karlo 9. Gregor Peter 10. Hari Evgen 11. Kadunc Boris 12. Kališnik Franc 13. Kastelic Stanka 14. Kržan Branko 15. Lovšin Aleš 16. Mavec Stanko 17. Merčun Srečko 18. Mlinar Matjaž 19. Nolimal Judita 160 20. Omovšek Ivan 21. Pečnik Bojan 22. Petek Andrej 23. Podhraški Miro 24. Pelko Jana 25. Rakovec Andreja 26. Slatinek Bogomir 27. Prezelj Sergej 28. Stanosevic Mladen 29. Šilec Zvonimir 30. Škrabar Zvone 31. Štukelj Ciril 32. Terčič Tanja 33. Terselič Srečko 34. Valič Samo 35. Zadravec Jože 36. Zaviršek Mirko 37. Žabot Danijela 38. Žagar Franc Februar 1980 Kajtazovic Muradif P. Zupančič IZ DELA zveze GEODETOV SLOVENIJE IN zveze GIG JUGOSLAVIJE ZAPISNIK 2. seje predsedstva in izvršnega odbora z dne 13.III.1980 med 15. uro in 19.uro v prostorih Republiške geodetske uprave, Kristanova 1 Dnevni red: l. Pregled sklepov l.seje predsedstva in izvršilnega odbora 2. Poročilo o seji predsedstva ZGIG Jugoslavije (Kobilica Janez) 3. Geodetski dan v letu 1980 - o organizaciji poroča Prosen Anton - o temi geodetskega dne Lesar Anton 4. Informacija o usmerjenem šolstvu (Šivic Peter, Mlakar Gojmir) 5. Poročilo o Geodetskem vestniku (Kolman Vlado) 6. Razno Ad l. Prelged sklepov l.seje predsedstva in odborov ZGS z dne 5.XII.1979. - l. sestanek sekcij je realiziral samo tov. Černe Franc za inženirsko geodezijo - predsedniki geodetskih društev niso sporočili imena delegata v posa- mezne sekcije - za geodetsko strokovno literaturo v slovenščini je zadolžena FAGG; ZGS Slovenije da priporočila za to delo. Pregled sklepov l.seje izvršnega odbora z dne 9.I.1980 - delovni plan za leto 1980 je v izvajanju in ravno tako vsi sklepi. Ad 2. Seja predsedstva SGIG Jugoslavije je bila v Tuzli in Živinicah. Zapis- nik bo priložen. Poleg splošnega vtisa je tov.Kobilica razložil nasled- nje zadolžitve, ki jih SGIG Jugoslavije nalaga ZGS: l. ZGIG Jugoslavije moramo poslati poročilo o delu ZGS med obema konfe- rencema tj. za obdobje 1976-1980. Sklep 6/80: Poročilo o delu ZGS za obdobje 1976-1980 sestavita do konca aprila 1980 tov. Lesar Anton in Kren Boris. 2. ZGS mora dati mnenje o predlogu sprememb statuta SGIG Jugoslavije. Sklep 7/80: Mnenje o spremembi statuta SGIG Jugoslavije .da predsedstvo ZGS ali raz- širjen IO v zahtevanem roku. 3. Poslati moramo predlog za imenovanje zaslužnih in častnih članov SGIG Jugoslavije. Sklep 8/80: Predlog pripravi dol.junija 1980 komisija za predloge imenovanj in priz- nanj. Člani komisije: Majcen Stanko, Kren Boris, Zlatnar Vaso. Za dosta- vo predloga SGIG Jugoslavije poskrbi IO. 4. ZGS mora imenovati 1 člana redakcijskega odbora za pripravo posveto- vanja o KKN in inženirski geodeziji v industriji, ki bo predvidoma v GV 24(1980)2 161 septembru 1980 v Novem Sadu. Sklep 9/80: Za člana redakcijskega odbora je imenovan tov. Černe Franc. 5. Letos morajo imeti vsa republiška društva svoje statute usklajene s spremenjenim statutom ZGIG Jugoslavije. Sklep 10/80: Predsednik predsedstva in izvršnega odbora morata proučiti in pripravi- ti usklajen predlog statuta ZGS s statutom SGIG Jugoslavije. 6. Do 15.septembra mora ZGS imenovati 2 člana za predsedstvo SGIG Jug- slavije. Sklep 11/80: Člana ki bo poleg predsednika predsedstva ZGS še določen za predsedstvo SGIG Jugoslavije, bo predsedstvo imenovalo na prihodnji seji. 7. V maju bo v Hercegnovem posvetovanje o planiranju in vrednotenju geo- detskih de 1. Sklep 12/80: Iz Slovenije bodo sodelovali z referatom o planiranju in vrednotenju na republiški ravni tov. Naprudnik Milan in Majcen Stanko, z referatoma o planiranju v občini pa Kobilica Janez in Nečimer Marjan. 8. Zaključni račun SGIG Jugoslavije je bil sprejet. Slovenija je svoje obveznosti izpolnila. Urejeno še vedno ni sofinanciranje večjezične­ ga geodetskega slovarja. Sklep 13/80: V geodetskem vestniku je treba objaviti možnosti naročil večjezičnega slovarja, način sofinanciranja in pravic, ki izhajajo iz tega. Za to nalogo je zadolžen tov. Golorej Ivan. Ad 3. Tov. Prosen je poročal, da je na Primorskem možno organizirati geodet- ski dan, če pravočasno rezerviramo hotelske kapacitete in dvorano. Tov. Lesar ni imel še dokončnega predloga o osrednji strokovni temi,ki bi ji bil posvečen geodetski dan 1980. Njegov predlog je: Zemljiški ka- taster z ozirom na spremembe zakonodaje. Od ostalih članov smo slišali še naslednje predloge: Zemljiški kataster in zemljiška knjiga, Prostor- ski del zemljiškega katastra ••.• Sklep 14/80: Geodetski dan v Novi Gorici bo 3. in 4.oktobra 1980. Glavna tema bo zem- ljiški kataster. Tov. Lesar Anton bo zahteval od Generalturista iz Bleda predračun stroš- kov za organizacijo prenočišč, dvorane, ozvočenja itd., ter ga posredo- val Primorskemu geodetskemu društvu, ki bo izbralo organizatorja. Ad 4. O usmerjenem šolstvu je poročal tov. Mlakar. Predstave kako naj bi v bodoče izgledalo šolanje geodetskih strokovnjakov na vseh ravneh so še zelo nejasne in neusklajene. Sklep 15/80: Komisija za šolstvo skliče sestanek s predstavniki geodetskih šol, Re- publiške geodetske uprave in iniciativnim odborom za ustanovitev te- meljne izobraževalne skupnosti v okviru gradbeniške skupnosti, da do- bimo čimbolj usklajeni predlog, ki ga bomo v imenu ZGS posredovali iz- obraževalni skupnosti gradbenikov SRS. 162 GV 24(1980)2 Komisija naj prouči nacine, ki bodo zagotovili zadosten vpis v srednje šole. Predsedstvo in IO ne priporočata preveč razdrobljeno in ozko spe- cializacijo bodočih geodetskih strokovnjakov. Za izvedbo tega sklepa sta zadolžena tov. Mlakar in Kifnar. Ad 5. 1/ Tov. Kolman predlaga spremembo S.člena Pravilnika o urejanju, izdaja- nju in upravljanju Geodetskega vestnika. Med prejšnjo mandatno dobo se izdajateljski svet ni sestal. Sklep 16/80: Navzoči člani soglasno sprejmejo spremembo S.člena Pravilnika o ureja- nju, izdajanju in upravljanju Geodetskega vestnika, ki se glasi: Glasilo usmerja izdajateljski svet 13 članov, ki ga sestavljajo: 4 delegati ljubljanskega geodetskega društva 2 delegata mariborskega geodetskega društva 2 delegata celjskega geodetskega društva 1 delegat dolenjskega geodetskega društva 1 delegat primorskega deodetskega društva 3 člani uredniškega odbora. Sklep 17/80: Predsednik predsedstva skliče do 15.maja izdajateljski svet. Poročilo pripravi tov. Kolman Vlado. 2/ Tov. Kolman je poročal o delu uredniškega odbora in o težavah pri iz- dajanju Geodetskega vestnika. Za 2.številko še manjka gradivo. Sklep 18/80: Manjkajoče gradivo se naj dopolni s poročili o 35-letnici na Bledu (tov. Grilc Pavel) in s poročilom predsednika komisije za šolstvo (Mlakar). Sklep 19/80: Za strokovne reklame v Geodetskem vestniku zadolžujemo tov. Krena Bori- sa. Sklep 20/80: Poveča se naklada Geodetskega vestnika na 750 izvodov. Ad 6. 1/ Tov. Černe Franc je poročal o organizaciji Geodetskega smučarskega dne v Mojstrani. Za ceno 10000,00 din je prireditev v celoti uspela. Sklep 21/80: Tov. Černe Franc naj pripravi poročilo za Geodetski vestnik in izdela osnutek pravilnika o organizaciji geodetskega smučarskega dne. 2/ SGIG Jugoslavije je poslal dopis za sodelovanje ZGS na kongresu FIG - komisija št. 6, ki bo v Montreu v Švici l981. Ta dopis je bil predan predsedniku sekcije za inženirsko geodezijo tov. Černe Francu, ki je za- radi tega sklical 28.II.1980 sestanek sekcije. Na tem sestanku so se dogovorili, da bosta poslala prispevke dr.Vodopivec Florjan in Boštjan- čič Jože. V Hamburgu bo od 15. do 25.julija mednarodni kongres fotogrametrije. Sklep 22/80: Predlagamo Generalturistu, da prevzame organizacijo in zbere prijave za potovanje v Hamburg. ' GV 2 4 ( 19 8 O ) 2 163 3/ Zveza inženirjev in tehnikov Jugoslavije prosi ZGS za prispevek o našem delu za IT novine. Sklep 23/80: Tov. Mlakar pregleda in malo predela svoje poročilo, ki ga je že poslal SGIG Jugoslavije. 4/ Področna raziskovalna skupnost Graditeljstvo želi, da imenujemo dele- gata za 3.sejo skupščine področne raziskovalne skupnosti za graditeljst- vo. Sklep 24/80: Delegat za navedeno sejo področne raziskovalne skupnosti je tov. Mlakar Gojmir. Zapisala: Svetik Štefka ZAPISNIK občnega zbora Medobčinskega geodetskega društva Celje, ki je bil dne 29.2.1980 v Celju. Dnevni red: l. Izvolitev organov občnega zbora 2. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora 3. Program dela za leto 1980 4. Razprava 5. Razrešitev starega odbora 6. Izvolitev novega odbora 7. Razno k točki l. V delovno predsedstvo so bili izvoljeni: - Vuk Franjo - predsednik - Steiner Vinko - član - Trobiš Alojz - član Za zapisnikarja je bila izvoljena Vida Cegnar, za overitelja zapisnika pa Steiner Vinko in Alojz Trobiš. k točki 2. Pod to točko dnevnega reda so bila podana poročila, ki so priložena in so sestavni del zapisnika. k točki 3. Predsedujoči (tov. Vuk) je podal program dela, ki naj bi ga poizkušal uresničiti nov upravni odbor: - Pripraviti predavanje na temo Transformacija načrtov grafičnega kata- stra 1:2880 v načrte nove izmere 1:2500 (predavatelj prof. Čuček Ivan; - organizirati strokovno ekskurzijo v Prekmurje, kjer bi si v povezavi z Geodetsko upravo SRS ogledali delo na novi izmeri - vključno komasa- cije; 164 GV 24(1980)2 l v novembru ali decembru seznaniti člane s spremembami in novimi dosež- ki na področju geodetske dejavnosti (predavanje). k točki 4. Občni zbor so pozdravili gostje: Jože Avbelj v imenu predsednika in izvršnega odbora Zveze geodetov Slovenije Anton Lesar - podpredsednik IO Zveze geodetov Slovenije in vodja kata- strske službe pri GU SRS. Rihard Robinšak - predsednik geodetskega društva Maribor • . Vsi trije so poudarili, da je bilo medsebojno sodelovanje dobro, kar seveda pričakujejo tudi v bodoče. V razpravi, ki je sledila, je bilo ugotovljeno, da so bile naloge, ki si jih je zadal upravni odbor uresničene. Tov. Gaber, ki se je v organizčl-ciji ZGS udeležil strokpvne ekskurzije na Poljsko je povedal, da je tam geodetska služba na precej visoki rav- ni in bi si jo bilo vredno ogledati. To niti ne bi bilo neizvedljivo ker bi lahko šli v zamenjavo: kolikor naših tja, toliko osnih sem. Gle- de financiranja te ekskurzije pa je predlog, da bi denar zbirali posto- poma. Sklep: Na osnovi programa ekskurzije naj novi upravni odbor izvede anketo: - koliko članov bi se je udeležilo - kdaj jo organizirati - način zbiranja denarja in rok plačila stroškov. Tov. Ježovniku je bilo pojasnjeno, da so že sedaj lahko člani društva tudi katastrski referenti in risarji. Da bi se število članov povečalo tov. Herič predlaga, da bi bilo najbolje, če bi bil v vsaki geodetski upravi oziroma geodetski delovni organizaciji zadolžen član, ki bi poiz- kušal včlaniti v društvo vse, ki imajo za to pogoje. k točki 5. Glede na to, da na delo dosedanjega upravnega in nadzornega odbora ni bilo pripomb, je bil sprejet sklep: daje se razrešnica dosedanjemu upravnemu in nadzornemu odboru. k točki 6. Prisotni so se odločili za javno glasovanje o novem vodstvu društva. Predlagani in izvoljeni so bili naslednji: v upravni odbor: v nadzorni odbor Nečimer Marjan - predsednik Gojmir Mlakar - član Leskovar Bernard - predsednik Franc Gajšek - član Ivan Gaber - član Franjo Vuk - član Peter Fidler - član Franc Krečič - član Miro Hitrec - člen Tomaž Cink - član Steiner Vinko - član Tiršek Anton - član GV 24(1980)2 165 k točki 7. Novoizvoljeni predsednik se je zahvalil za zaupano mu funkcijo. Poudaril je, da so za uspešno delo društva trije pogoji, ki morajo biti izpolnje- ni: l. da je upravni odbor aktiven; 2. da so na razpolago zadostna finančna sredstva; 3. da tudi drugi člani tvorno sodelujejo - predvsem naj bi to bili mla- di. Za primerjavo: od 86 vpisanih članov se je občnega zbora udeložilo 21 članov. S tem je bil dnevni red izčrpan. Občni zbor je bil zaključen ob 19.15 uri. IX. SMUČARSKI DAN GEODEl'OV Zapisnikar Cegnar Vida Geodetski zavod SR Slovenije je bil v letu 1980 organizator IX. SDG. 3 članski organizacijski odbor je izdal razpis z navedbo dneva in kraja tekmovanja, ter razdelitve po tekmovalnih kategorijah, za katere pred- lagamo, da se jih v bodoče uvede v program tekmovanja, da bodo za vse organizatorje enotni. l. Veleslalom 2. Teki A. Mladina do 12 let A. Ženske nad 30 let A. Mladina 12-16 let A. Ženske do 30 let B. Članice do 25 let B. Moški nad 35 let B„ Članice 25-35 let B. Moški do 35 let B. Članice nad 35 let c. Člani do 30 let C. Člani 30 do 45 let C. Člani nad 45 let Za delno kritje stroškov smo letos ob prevzemu startnih številk zaraču­ nali 50.- din štartnine, ki se naj v bodoče tudi zaračuna v višini, ki jo dogovori vsakoletni organizator. Tehnična izvedba je bila letos poverjena smučarskim delavcem iz Mojstra- ne, ki so jo v zadovoljstvo vseh izvedli brezhibno in smo prejeli rezul-. tate tekmovanj že 15 minut po končani tekmi. Smučišče v Mojstrani je zelo primerno za organizacijo tekem, ker sta smu- čišče za veleslalom z vlečnico in pa tekaški progi 1.5 in 3 km v neposred- ni bližini parkirišča, dostopni sta z avtomobili, skratka idealni za iz- vedbo takih tekem. Tudi prostor, kjer smo imeli topli obrok in razglasi- tev rezultatov, ki je v neposredni bližini v "Hotelu Triglav", je bil ze- lo primeren. Organizatorji se zahvaljujemo za pomoč pri organizaciji (do- govor v Hotelu in s smučarskimi delavci Mojstrane) tov. Mavcu Slavkotu, domačinu, našemu kolegu, ki je sodeloval pri dogovorih. Nekaj podatkov o izvedbi: Razglas je bil poslan 1 mesec pred tekmami. Prijave je sprejel organizacijski odbor za VSL in teke za 240 tekmoval- cev. Nastopilo je v VSL 145 tekmovalcev, v tekih 38 tekmovalcev. Skupno 183 štartov. Organizator je za to priliko izdal spominske značke, po trije prvoplasi- rani tekmovalci v posameznih kategorijah so prejeli kolajne in prvih 5 tekmovalcev vsake kategorije je prejelo diplome. 166 GV 24(1980)2 1 l Delitev štartnih številk je bila iz informacijske pisarne pod smučiščem (pisarna je bila v "kombiju"), kjer je vsak tekmovalec prejel v kuverti štartno številko, po 2 znački in bon za topli obrok proti plačilu štart- nine. Štart za VSL smo predvideli za 11. uro, v glavnem zaradi tega, da so tu- di udeleženci iz oddaljenih krajev lahko pravočasno prispeli. Prvi predvozač je šel na progo točno ob 11.uri, za predvozači 145 tek- movalk in tekmovalcev,brez nezgod in zastojev je bilo tekmovanje v VSL končano ob 12.15 uri in ob 12.30 uri smo že imeli izračunane rezultate in določeno razvrstitev. Časi so bili izmerjeni z Longines elektronsko merilno napravo z registracijo na trak tako, da je izključena kakršna- koli napaka v merjenju časa. Ob 13. uri kot je bilo v razpisu navedeno so štartale ženske v obeh raz- redih za tek na 1.5 km progi, za njimi pa še moški tekmovalci na daljši, 3 km progi. Tekmovanje je bilo zaključeno ob 14.uri, ko je organizacij- ski odbor prejel že kartice s časi, kontrolne trakove in poročilo kon- trol na progi. Tekmovalci v VSL so se po prihodu na cilj 'lahko podprli z žganim okrepčilom, mladini pa so bile na razpolago limone, pri tekih pa čaj z rumom ali čaj "kar tako" - za tolažbo naj povem, da je rum os- tal. Ob 15,15 uri so bili objavljeni rezultati izida tekmovanja in po- deljena odličja, diplome pa smo skupaj z biltenom poslali 5 dni po tek- mah. V Mojstrani jih nismo mogli podeliti, ker smo jih pozabili doma. Upam, da nam ni zameriti. To je pa tudi po našem mnenju in po zagotovilih udeležencev tudi edini "kiks" letošnjih tekem. Po podelitvi smo imeli dvorano v Hotelu Triglav na razpolago do 17.ure in do takrat je trajalo družabno srečanje na IX. SDG. Kot organizatorji prosimo, da udeleženci podajo svoje mnenje glede or- ganizacije letošnjih tekem, ki bi vsem bodočim organizatorjem bilo v pomoč pri določitvi tekmovalnih razredov, ki naj bi ostali enotni, kot tudi glede tehnične izvedbe. Organizacijski odbor IX.SDG pri GZ SRS IX. SMUČARSKI DAN GEODETOV 1980 MOJSTRANA Veleslalom: A. Mladina do 12 let: l. PEVEC Sašo 33.79 2. VINDIŠER Miha 37.92 3. VINDIŠER Maja 39.16 4. ŠUŠTERŠIČ Alenka 40.14; 5. MAVC Andreja 41.73; 6. ROTAR Domen 41.85; 7. GALE Tadej 43.41; 8. MRZLEKAR Matjaž 45.52; 9. PROSEN Sergej 55.93; 10. ŠTROZAK Betka 1-04.59; 11. ZAVRL Aleš 1-09.66; 12. BITENC Polona 1-32.90; 13. PAVŠIČ Miha diskvalificiran 36.78 A. Mladina 12-16 let l. ZUPANČIČ Miha 31.61 2. BREGANT Iztok 33.63 3. MOHORIČ Matjaž 35.03 4. GALE Mateja 35.63; 5. PRISTOVNIK Robi 35.76; 6.SUPE Polona 36.62; 7. MARETIČ Mateja 37.45; S.MLAKAR Maja 37.58; 9.KREUTZ Mojca 37.59; 10.HAM Boštjan 38.56; 11.KRAPEŽ Nataša 39.37; 12.GROZNIK Pavel 40.71; 13 .. MLAKAR Andrej 41.49; 14.BERČKO Simona 41.60; 15.MAVC Mirjam 42.65; GV 24(1980)2 167 16.MOHORIČ Jure 45.00; 17.SLOVENEC Iztok 46.80; 18.ŽAGAR Mateja 47.87; 19.FRATNIK Božo odstop. B. članice do 25 let l.GRILC Monika druž.č. 34.08 2.VOVK Branka GU Jesenice 34.22 3.JAMNIK Ana GZ SRS 35.23 4.SMOLE Fani GU SM Ljubljana 35.30; S.POTOKAR Mojca druž.č.35.33; 6.KRI- ŽAJ Urška GU Domžale 38.22; 7.ČERNE Marjana druž.č. 38.69; 8.LIPEJ Bo- žena FAGG 40.11; 9.DEŽMAN Nevenka IGF 40.22; 10.VEVAR Danica GZ SRS 41.36; 11.VESNIČAR Saša druž.č. odstop; B. članice od 25 do 35 let l.VINDIŠER Draga GU Jesenice 32.16 2.ŠUŠTERŠIČ Amalija GZ SRS 34.37 3.JEMEC Štefka GZ SRS 35.27 4.BOSNIČ Daša LUZ 37.27; S.GRIČAR Neta GZ SRS 40.01;6.BITENC Ivanka druž. č. 47.44; 7.KADIŠ Ivanka GU Ravne na Koroškem 50.20; S.RAZLAG Majda druž. č. 50.89; 9.ZAVRL Vanda druž.č. 51.14; 10.ŠTROZAK Zdenka druž.č. 1.48.37; B.članice nad 35 let l. VOVK Vera GZ SRS 2. KRAPEŽ Olga GU Jesenice 3. GALE Marjana GTŠ 4. 'I'RAMPUŠ Betka GZ SRS 52. 83; ČIČ Majda GTŠ odstop; C. člani do 30 let 36.15 36.33 46.38 5.VERČKO Danica GZ Maribor 53.47; 6.ZUPAN- l. MALIGOJ Matej FAGG 28.56 2. CVENKELJ Jože FAGG 28.61 3. GREGOR Peter FAGG 29.52 4.VIDMAR Matjaž druž.č. 30.45; S.HRIBAR Matjaž FAGG 30.62; 6.HAUPTMAN Milja Domplan Kranj 30.92; 7.ROSULNIK Hine FAGG 30.98; S.GRILC Peter druž.č. 31.24; 9.LUTMAN Rasto FAGG 31.41; 10.FORTUNA Vladimir druž.č. 31.52; 11.ZOBEC Tomi druž.č. 31.82; 12.TRAMPUŠ Iztok druž.č. 31.94; 13.TANKO Darko GZ SRS 32.24; 14.TRAMPUŠ Tomaž druž.č. 32.60; 15.SLOVENEC Božidar GU SM Ljubljana 32.71; 16.TRKMAN Stojan IGF 32.78; 17.FRANGEŠ Jernej FAGG 32.96; 18.VOVK Matjaž GZ SRS 33.08; 19.SUPE Blaž druž.č.33.80; 20.BRVAR Andrej GZ SRS 34.25; 21.SVENŠEK Stane GZ Maribor 34.48; 22.SEL- JAK Ivan GZ SRS 34.52; 23.KOSELJ Stane GU SM Ljubljana 34.73; 24.PIRNAT Lojze 35.10; 25.MALALAN Boris GZ SRS 35.47; 26.JEROMELJ Rado GU SM Ljub- ljana 35.92; 27.VRBEK Jože GZ Celje 36.21; 28.ZUPANČIČ Brane IPK Kanali- zacija Ljubljana 36.51; 29.KOMAC Milan GZ SRS 36.61; 30.ŠTURM Svit 36.83; 31.SELIŠKAR Aleš RGU 37.33; 32.GRILC Matjaž druž.č. 37.79; 33.TRLEP Dar- ko GZ SRS 38.08; 34. LEŠNIK Boris GZ Maribor 38~28; 35.VALIČ Marko GZ SRS 38.35; 36.NOVŠAK Roman GU Sevnica 38.52; 37.HOLC Vojteh GZ Maribor 38.89; 38.RAZLAG Božo GZ Celje 39.34; 39.ROZMAN Janko IGF 39.72; 40.PORENTA Fr- anc GU Škofja Loka 40.61; 41.GDEVIČ Gorazd GZ Maribor 40.90; 42.SLATIN- ŠEK Iztok FAGG 41.73; 43.CINK Tomaž GZ Celje 41.80; 44.MAVEC Sašo GZ SRS 41.84; 45.LEČNIK Roman GZ SRS 42.72; 46.MIKLIČ Matjaž GU Domžale 42.72; 47.GOLUH Vili GZ Celje 45.22; 48.ŠIVIC Raul druž.č. 46.43; 47.ŽONTAR Bo- go GZ SRS 56.53; 48.BEVC Anton odstop; 43.ŽERJAL Bojan odstop. C. člani od 30 do 45 let l. JEMEC Janez GZ 30.65 2. BOGATAJ Rajko Proj.podj.Kranj 31.58 3. ŠUŠTERŠIČ Miloš GZ SRS 31.81 4.KREUTZ Milan GZ Celje 32.11; 5.ADROVIC Halil GZ SRS 33.51; 6.ZORKO Mir- ko GZ SRS 34.08; ?.ZUPANČIČ Pavel GTŠ 34.12; 8.ŠIVIC Peter FAGG 34.82; 168 GV 24(1980)2 l 9.ROTAR Jože GU SRS 35.14; 1( ŠETINA Jože GU Novo mesto 35.31; 11.PEVEC Miro Proj.podj.Kranj 35.40; 12.ŠEGULA Andrej GZ SRS 35.84; 13.BITENC Jože GZ Maribor 36.30; 14.MALI Staš druž.č. 36.91; 15.PROSEN Oskar GZ Maribor 37.34; 16.PERNE Nace IGF 38.99; 17.SUPE Srečko Zav.za urb.Mari- bor 39.18; 18.MRZLEKAR Dušan GZ Maribor 40.41; 19.ŠTROZAK Marjan GU Žalec 43.08; 20.PLANINŠEK Andrej GZ Maribor 43.80; 21.MLAKAR Lojze IPK Kanalizacija Lj. 47.92; 22.ROJC Branko IGF 55.48; PAVŠIČ Srečo GU Škof- ja Loka 1.05.09. C. člani nad 45 let: l. CV~LF Miloš RSC Ljubljana 32,52 2. VALIČ Božo GU Škofja Loka 32.81 3. VIDMAR Ivo GZ SRS 32.99 4.MARETIČ Dušan Proj.podj.Kranj 35.57; 5.ČERNE Franc GZ SRS 36.08; 6.DO- BRLET Janez DPD Novo mesto 38.16; 7.ŽAGAR Janez GZ SRS 38.58; 8.ZAKOT- NIK Brane LGB 40.12; 9.MOHORIČ Vinko GZ SRS 42.67; 10.BREGANT Boris GZ SRS 50.62; 11.VODOPIVEC Florjan FAGG 51.41; 12.FRATNIK Andrej GZ Maribor 53.17; 13.VRESNIČAR Stanko GU Ravne na Koroškem odstop; 14.POTOKAR Bojan IPK Kanalizacija Lj. odstop. T E K I A. ženske nad 30 let l.JEMEC Štefka GZ SRS 2.GRABRIJAN Albina LUZ 3. ROJC Mojca druž.č. 6.19.82 7.31.24 8.03.54 4. VOVK Vera GZ SRS 8.34.00; NE Marija druž.č. 10.07.50. 5.ŠUŠTERŠIČ Amalija GZ SRS 8.39.91; 6.ČER- A. ženske do 30 let FAGG 7.13.78 druž.č. 7.18.62 GZ SRS 7.25.93 l.LIPEJ Božena 2.GRABRIJAN Irena 3.JAMNIK Ana 4.ČERNE Marjana ČAR Neta GZ SRS druž.č. 7.40.01; 5.SUPE 9.20.68. Polona druž.č. 8.04.82; 6.GRI- B. moški nad 35 let l.JEMEC Janez GZ SRS 13.10.17 2.ROJC Branko IGF 13.16.51 3.VALIČ Božo GU Škofja Loka 13.49.23 4.BOGATAJ Rajko Proj.podj.Kranj 15.30.87; S.GRABRIJAN Edo LUZ 16.31.97; 6.VODOPIVEC Florjan FAGG 16.55.54; 7.ČERNE Franc GZ SRS 17.01.51; 8.ŠIVIC Peter FAGG 17.23.49; 9.ŠETINA Jože GU Nov mesto 17.30.32; 10.ZAKOTNIK Brane LGB 18.31.95; 11.ŠUŠTERŠIČ Miloš GZ SRS lB.36.51; 12.SUPE Srečko Zavod za urb.Mb. 18.47.47; 13.ROTAR Jože GU SRS 20.56.50; 14.GOLOREJ Ivan GU SRS 23.30.00; 15.ŽAGAR Janez GZ SRS (diskvalificiran) 16.43.70. B. moški do 35 let l.ROSS Vlado proj.podj.Kranj 12.47.48 2.CVENKEL Jože FAGG 12.48.28 3.ŠEGULA Andrej GZ SRS 13.08.39 4.PAVŠIČ Srečo GU Škofja Loka 14.31.18; 5.SUPE Blaž druž.č. 14.37.21; 6.GREGORIČ Zoran GZ SRS 15.12.37; 7.BITENC Jože GZ Maribor 15.12.67; 8.GRILC Matjaž druž.č. 15.49.95; 9.KRESE Franc GZ SRS 16.55.42; 10.BR- VAR Andrej GZ SRS 17.54.14; 11.VALIČ Marko GZ SRS 20.58.41; S štartno številko 44 je tekel ca 5 let star ROJC Gašper in na 1,5 km dolgi progi dosegel čas 12.14.48. GV 24(1980)2 169 UDK 65.012.2:528(497.12)=863 Izvirna študija Geodetska služba, planiranje, Slovenija NAPRUDNIK, Milan*; MAJCEN, Stanko* *61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava PLANIRANJE V REPUBLIŠKEM MERILU Smernice za planiranje geodetskih del in razvoja geo~ detske službe v SR Sloveniji Geodetski vestnik, Ljubljana, 24 (1980) 2, p.106 V okviru sprejetih družbenopolitičnih in zakonskih os- nov sistema družbenega planiranja moramo pri planira- nju razvoja geodetske službe in geodetskih del poiska- ti lastne sistemske priključke. Celovito moramo načrto­ vati, vzporedno z vsebino naših izdelkov, tudi kadre, raziskave in samoupravno in upravno organiziranost na- še službe. V tem okviru moramo oblikovati našim speci- fičnim pogojem ustrezne planske dokumente in postopke pri oblikovanju in uresničevanju planov. V vsebinskem in organizacijskem smislu pa se moramo uveljaviti kot nosilec prostorskega dela družbenega sistema informira- nja. GV - 126 Avtorski izvleček UDK 333.327.001.33 =863 Izvirna študija 333.327:631.16 Klasifikacija, stavbna zemljišča, vrednotenje URH, Ivan 61000 Ljubljana, YU, Gradbeni center Slovenije ENOTNA STVARNA KLASIFIKACIJA IN VALORIZACIJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ PO NARAVNIH IN ANTROPOGENIH DANOSTI PROSTORA Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980) 2, p. 115 Projekt enotne stvarne klasifikacije in valorizacije predstavlja večnamenski sistem, predvsem pa podlago dolgoročni in racionalni stavbnozemljiški politiki, oblikovanju zemljiškega informacijskega sistema ter ključni in temeljni kamenzajemanja zemljiške rente. GV - 128 Avtorski izvleček UOC 333.327.001.33 =863 333.327:631.16 Original study Classification, building land, valuation URH, Ivan 61000 Ljubljana,YU, Gradbeni center Slovenije UNIFIEO CLASSIFICATION ANO VALUATION OF BUILOING LANO ACCOROING TO NATURAL ANO HUMAN SPATIAL FACTS Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)2, p. 115 The project of unified classification and valuation re- presents a multipurpose system used as the base for long term and rationalised politics of building land. It will be of the help also for forming of land infor- mation system and basic means for acquisition of land rent. GV - 128 Author's abstract UDC 65.012.2:528(497.12)=863 Geodetic service,planning, Slovenia NAPRUDNIK, Milan*; MAJCEN, Stanko* Original study *61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava PLANNING ON T~E REPUBLIC LEVEL Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)2, p. 106 In the frame of accepted society, political and admi- nistration basics of the society planning system we have to at the planning of geodetic service and acti- vities find on our own system's connections. We have to plan entirely, paralell with the content of our products also the personnel, research and selfmena- gement and administrative organization of our servi- ce. In this frame we have to form to our specific conditions corresponding planning documents and pro- cedures for forming and realisation of plans. In the senseof the content and organization we have to urge ourselves as the carrier of the spatial part of soci- ety system of information. GV - 126 Author's abstract UDK 512.25+519.24+528.14:528.4=863 Poročilo o razisko- Izravnavanje po metodi najmanjših valni nalogi kvadratov, matematična statistika, numerična analiza, katastrska iz- mera, topografska izmera BRVAR, Andrej 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS UVEDBA MODERNEGA IZRAVNALNEGA RAČUNA V OBSTOJEČA GEO- DETSKA RAČUNANJA Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)2, p.120 Z uporabo novejših metod uporabne matematike v geode- ziji, zlasti metod matematične statistike in numerič­ ne analize, se zmanjšuje napaka metode, s tem pa se obenem zboljšujejo rezultati geodetskih računanj. V raziskovalni nalogi so obdelani novejši pristopi ra- čunanj na naslednjih primerih: ločni presek, vklapla- nje katastra, sanacija mrež, izravnava poligonskega vlaka. Uporabljene so metode linearne interpolacije po metodi najmanjših kvadratov, reševanje sistemov li- nearnih in nelinearnih enačb. K vsakemu postopku je priložen tudi diagram poteka ra- čunalniškega programa, ki je bil sestavljen za delo na računalniku PDP 11/45. GV - 129 Avtorski izvleček UDK 528.23 =863 Ponatis izvirne študije 517.26/.3 Besselov elipsoid, geografska širina, Luzernski elipsoid Integral, nelinearne enačbe, Taylorjeva vrsta BRVAR, Andrej 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS RAČUNANJE GEOGRAFSKE ŠIRINE IZ ZNANE DOLŽINE LOKA POLDNEVNIKA Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)2, p.128 Pri izravnavi mreže je potrebno iz znane koordinate X izračunati geografsko širino. V sestavku je opisana ena od primernih metod, uporabnih za računanje z ra- čunalnikom. Sestavni del prispevka so parametri in pa koeficienti trigonometrične vrste Besselovega in Lu- zernskega elipsoida. Kot primer je navedena tabela ge- ografskih širin izračunanih po opisanem postopku v intervalu od 5000 - 5150 km. GV - 133 Avtorski izvleček UDC 528.23 =863 Reprint of original study 517.26/.3 Bessel's ellipsoid, latitude, Luzern's ellipsoid Integral, non-linear equations, Taylor's series BRVAR, Andrej 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS THE COMPUTATION OF LATITUDE FROM KNOWN LENGTH OF ARC OF MERIDIAN Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)2, p.128 At the trigonornetric net adjustrnent it is necessary to cornpute latitude frorn known coordinate X. The pa- per describes one of the suitable rnethods, cornpatible for cornputer processing. The elernents of the contribu- tion are pararneters and coeficients of trigonornetric series of Bessel's and Luzern's ellipsoid. As an exarn- ple also a table of latitudes, cornputed according to the described rnethod is given (interval 5000 - 5150 km). GV - 133 Author's abstract UDC 512.25+519.24+528.14:528.4=863 Research task report Adjusternent according to the method of the least squares, rnatematical statistics, numerical analysis, cadastral and topographic surveying BRVAR, Andrej 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod,SRS THE INTRODUCTION OF THE ADJUSTEMENT METHODS INTO EXISTING GEODETIC COMPUTATIONS Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)2, p. 120 With the use of the rnodern applicative rnathernatical rnethods in geodesy (specialy the rnethods of mathe- rnatical statistics and nurnerical andalysis) the error of the particular method is reduced. The results of the geodetic cornputations are correspondingly improved. The research gives the rnodern approach of the cornputa- tions in the following examples: distance intersection, adoption of the cadastral and cartographic inforrnation, improvement of geodetic nets, traverse adjustment. The methods used are: linear prediction and solutions of the linear and nonlinear equation systerns. The each process the flow chart of the cornputer pro- gramm (for the cornputer PDP 11/45) is anexed. GV - 129 Author's abstract UDK 711(430.1) =863 Strokovno poročilo Prostorsko.planiranje, Zvezna republika Nemčija BELEC, Teobald 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS PRISTOJNOSTI PROSTORSKEGA PLANIRANJA V ZVEZNI REPUBLI- KI NEMČIJI Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)2, p.113 Obravnavani so referati s posvetovanja na Akademiefuer Raumforschung und Landesplannung, leta 1979, s temo "Občina kot partner prostorskega reda in regionalnega planiranja". Podana je ocena nemškega postopka prostor- skega planiranja v primerjavi z jugoslovanskim. GV - 127 UDK 528.932.6(084.3) :681.3 Digitalni model reliefa LUKAČIČ, Marija Bregant Poročilo o raziskovalni nalogi 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS UPORABA RELIEFA V DIGITALNI OBLIKI ZA POTREBE PROSTOR- SKIH RAZISKAV Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)2, p.123 2 fig. Poiskana je optimalna matematična rešitev litostrati- grafske členitve tal na določenem izbranem modelu. Raziskane so zakonitosti, ki jih kažejo prostorski - talni sistemi z geomorfološkimi parametri, ugotovljene medsebojne zveze, sam sistem pa je računalniško izvred- noten. Izdelana metodologija je preizkušena na testnem prime- ru. GV - 131 Avtorski izvleček UDK 528.481 Talni premiki BREGANT, Boris Poročilo o raziskovalni nalogi 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS UVOD V GEODETSKE MERITVE RECENTNIH PREMIKOV ZEMELJSKE SKORJE V SR SLOVENIJI Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)2, p. 122 Namen interdisciplinarne raziskave s težiščem na geode- ziji in ob sodelovanju geologije in seizmologije je do- ločanje premikov zemeljske skorje v Sloveniji v zvezi z bodočim napovedovanjem potresov. Za določanje premikov je predlagan metodološki postopek modeliranja. Na potresnem območju Ljubljane so bile postavljene in izmerjene tri mikromreže za določanje horizontalnih premikov. Določani so bili vertikalni premiki na ob- močju južno od Ljubljahe. Program določanja premikov obsega regionalne meritve na teritoriju celotne Slovenije, lokalne meritve na potres- no ogroženih območjih in meritve za zaščito velikih gradbenih objektov. GV - 130 Avtorski izvleček UDC 528.481 Soil movements BREGANT, Boris Research .task report 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS INTRODUCTION TO GEODETIC MEASUREMENTS OF RECENT CRUSTAL MOVEMENTS IN SR SLOVENIA, YUGOSLAVIA Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)2, p. 122 The interdisciplinary research task with emphasize on geodesy, and cooperation of geology and seismology has intended to initiate geodetic measurements far investi- gation of crustal movements for earthquake prediction in SR Slovenia. Metodology for detection of crustal movements is pro- posed based on modelling. Three triangulateration networks with short sides have been marked and measured for the first tirne with Meko- meter ME 3000 in the seismic zone of Ljubljana. At the south part of this zone the vertical crustal movements have been determined. A program for monitoring of horizontal and vertical crustal movements in Slovenia has been proposed, in- cluding regional measurements, covering all the terri- tory, local measurements at seismic active regions, and measurements for protection of dams on Sava, Soča, Drava and Mura rivers. GV - 130 Author's abstract UDC 711(430.1) =863 Professional report Regional planning, Federal Republik Germany BELEC, Teobald 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS COMPETENCES OF REGIONAL PLANNING IN FEDERAL REPUBLIC GERMANY Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)2, p. 113 Reports are discussed, given at the symposium "Comunity as the partner in spatial order and regional planning". The evaluation of German regional planning is evaluated in comparison with Yugoslav way. GV - 127 UDC 5 2 8 . 9 3 2 . 6 ( O 8 4 . 3 ) : 6 8 1 . 3 Digital terrain model LUKAČIČ, Marija Bregant Research task report 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS THE USE OF DIGITAL TERRAIN MODELS FOR SPATIAL RESEARCH Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)2, p. 123 2 fig. The optimal mathematical solution of lythostratigraphic (hystorical construction) of soil is found out on the particular selected model. The components, showed by the spatial - soil systems are searched together with geomorphological parameters; there are found out the internal connections and the system is computerised. The developed methodology is tested out on the selected example. GV - 131 Author's abstract UDK 528.92 Praktična kartografija ROJC, Branko Poročilo o raziskovalni nalogi 61000 Ljubljana, YU, Inštitut za geodezijo in foto- grametrijo APLIKACIJA TEHNOLOGIJ KARTOGRAFSKE REPRODUKCIJE Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)2, P-126 Pri izdelavi kart se je pojavil problem čim racional- nejše in čim hitrejše izdelave in reprodukcije temat- skih kart. Karta pa mora biti komunikativna, kar zah- teva večje število barv. Naloga obravnava fiziološke in psihološke funkcije barv, predvsem probleme barvnih .kontrastov. Obdelani so tudi problemi barvne kompozicije karte ter teorija prostorskega prikazovanja v kartografiji. Zaradi zmanjšanja števila barv je predlagan nov raster za rastriranje osnov tematskih kart. Konstruirana je kratka barvna skala, ki je realizira- na z obstoječo opremo in doma perforiranimi rastri. S pomočjo standarizirane barvne skale je poenostavljen in racionaliziran postopek izdelave in tiska večbar~ vnih tematskih kart. GV - 132 Avtorski izvleček UDK 528:331.86 Strokovno poročilo Geodezija, izobraževanje mladih kadrov SVETIK, Peter 61000 Ljubljana,YU, Republiška geodetska uprava UTRINKI KADROVSKE PROBLEMATIKE V GEODETSKI SLUŽBI (ob skupnem razpisu štipendij) Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)2, p.152 1 diagr., 1 karta Prikazano je stanje zaposlenih na občinskih geodetskih upravnih organih koncern leta 1978, potrebe po kadrih in razpisane štipendije. GV -137 Bregant UDC 528: 33.1. 86 Professional report Surveying, aducation of personnel SVETIK, Peter 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava PROBLEMS OF PERSONNEL EDUCATION IN GEODETIC SERVICE Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)2, p.152 1 diagr. , 1 map The state of personnel engaged with communal eurveying administration at the end of 1978, the needs for new personnel and fellowships published are presented. GV - 137 Bregant UDC 528.92 Research task report Practical cartography ROJC, Branko 61000 Ljubljana, YU, Inštitut za geodezijo in foto- grametrijo APPLICATION OF CARTOGRAPHIC REPRODUCTION PROCESSES Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)2, p.126 In the cartographia production the problem of rational and fast elaboration and reproduction of thematic maps has appeared. A map has to be communicative, that claims for a greater number of colours. The research task deals with physiologic and psychologic functions of colours, first of all with the problems of colour contrasts. The problems of composition of colours on the map and the theory of spatial representation in cartography are discussed too. A new screen is proposed to reduce the number of colours used with thematic maps. A colour scale is designed which is carried aut with existent equipment and screeus, perforated at Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo. · With standarised colour scale the print of multicolour thematic maps has been rationalired and simplified. GV - 132 Author's abstract UDK 528.331+528.335(497.12)=863 Poročilo o raziskavi Triangulacija l. reda, triangulacija 2. reda, triangulacija 3. reda, Slovenija JANKO, Marjan 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS PROBLEMI SANACIJE TRIANGULACIJSKIH MREŽ V Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)2, SLOVENIJI p.131 Prikazano je stanje 3. dela raziskave ob koncu 1.1979. Mreža l. reda iz l. 1949 je bila precej detajlno ana- lizirana, zlasti na osnovi primerjave z mrežo, opazo- vano l. 1965, izravnano skupaj s 26 stranicami, merje- nimi v letih 1975-78. Dajejo se predlogi za definitiv- no sanacijo stare mreže. Dve neodvisni analizi natančnosti sta bili opravljeni za mrežo II. reda. Predlagane so sanacijske metode in opravljene meritve za sanacijo dveh kompleksov mreže v vzhodni Sloveniji. Prav takoso končana terenska de- la na dveh trilateracijskih modelih za raziskavo in ob- novo mreže III. glavnega reda. Izdelana je bila posebna metoda, po kateri se nove na- vezovalne mreže navezujejo na točke III. glavnega reda. Tudi ta metoda se praktično preizkusa na teh območjih. GV - 134 Marjan Jenko UDK 528.77:536.24=863 Fotorinterpretacija, toplotna izmenjava Poročilo o raziskovalni nalogi JARH, Albert 63000 Celje, YU, Razvojni center Celje DALJINSKO UGOTAVLJANJE ENEffiETSKIH IZGUB Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)2, p. 134 Obravnavana je bila možnost ugotavljanja toplotnega toka iz zgradb v okolje na osnovi temperaturne slike (termograma) skanerskega snemanja, ki je bilo izvrše- no na valovni dolžini 8 - 14 mikrometrov z relativne višine 400 metrov za območje mesta Celje januarja 1978. Metoda je primerna za relativno določanje toplotnih izgub zgradb in kvalitete toplotne izolacije zgrajenih objektov. GV - 135 UDK 528.44(084.3-12) =863 Katastrski načrti, merilo 1 : 5000 DEMŠAR, B:>žo 64000 Kranj, YU, Geodetska uprava Avtorski rzvleček Izvirna študija PREGLEDNI KATASTRSKI NAČRTI V MERILU 1 : 5000 Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)2, p.139 Obravnavani so trije načini izdelave preglednih kata- strskih načrtov. Na osnovi tehničnih in ekonomskih kri- terijev predlaga avtor združitev pomanjšanih zemljiško- katastrskih načrtov za območje politične občine in raz- rez v sistemu TTN-5. GV - 136 Bregant UDC 528.77:536.24 =863 Research task report Photointerpretation, heat currents JARH, Albert 63000 Celje, YU,Razvojni center Celje REMOTE SENSING FOR DETERMINATION OF ENERGY LOSSES Geodetski vestnik, Ljubljana,24(1980)2, p.134 Paper deals with the possibilities of determination of heat current from the buildings into environment on the base of thermogram made by scanning; scanning has been evaluated on the wave length 8 - 14 m from the relati- ve height 400 m for area Celje in January 1978. The method is usefull for determination of relative heath losses of buildings and quality of heat isola- tion of buildings. GV - 135 Author's abstract UDC 528.44(084.3-12) =863 Original study Cadastral plans, the scale of 1:5000 DEMŠAR, Božo 64000 Kranj, YU, Geodetska uprava REVISION CADASTRAL MAPS IN SCALE 1:5000 Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)2, p.139 Paper deals with three ways of production of revision cadastral maps. On the base of technical and economi- cal criteria the author proposes the unification of reduced land cadastre maps for the areas of political communities; besides this also the partitioning in the frame of the system of Base topographic Maps Series at the scale 1:5000 would be given. GV - 136 Bregant UDC 528.331+528.335(497.12)=863 Research task report 1st order triangulation, 2nd order triangulation, 3th order triangulation JENKO, Marjan 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS IMPROVEMENT PROBLEMS OF TRIANGULATION NETWORKS IN SR SLOVENIA Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)2, p.131 The state of 3. part of research task is presented at the and of 1979. The Lorder network from the year · 1949 has been analysed in detail, particularly in com- parison with network, surveyed in the year 1965, adju- sted using 26 sides, surveyed in 1975-78. Definite improvement of the old network is proposed. TWo indipendent accuracy analysis of the 2nd order triangulation network have been done. Improvernent me- thods are proposed, and two parts of network have been surveyed to be improved in the east Sloven~a. Field work on two trilateration models for research and re- newal of 3th order triangulation has been finished. - A particular method has been elaborated to for joining of low order triangulation networks to the 3th order triangulation. This method is testing in the field on the two test areas. GV _ 134 Marjan Jenko kompakten lahek udoben Novi el ektrooptični daljinomer DM 501 ima vse značilnosti, ki so napravi I e že njegove- ga predhodni ko DM 500 tako us- pešnega: kompaktnost, majhno težo, udobno uporabo, nataklji- vost na daljnogled Kernovih teodo- litov DKM2-A in K·I-S NOVOSTI pa so: - večji doseg (2000 m), - samodejno naravnavanje svetlobne jakosti, - obojestranska vrtljivost, - ponavljanje meritve vsaki dve sekundi na gibi jive cilje (npr. pri zakoličbah). Kern et Co. AG', Werke fffr Prčizisionsmechanik und Optik 5001 AARAU Švica . Zanimam se za novi DM 501: *Pošljite mi barvni prospekt. *Želim prikaz instrumenta. *Pošljite mi ponudbo. Name - ime: Beruf - poklic: Adresse - naslov: Uvozne in servisne storitve opravlja: MLADOSTZAGREB, Predstavništvo 4ubljana Celovška c. 143 Slika 1. Elektrooptični daljinomer DM 501, nasajen na da- ljnogled sekundnega teodolita DKM2-A. Na stoja- lu je pritrjen s polnilnikom. Napajalni kabel, ki je priključen na stabilni podstavek teodolita, ne oviro prostega gibanja i nstrumento. Sliko 2. Z enostavno staknitvijo DM 501 z daljnogledom na teodolitu nastane pri ročen el ektroopti čn i dol ji nomer. OSNOVNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA ZA NOTRANJI TRG "PROSVETA"· vam kot prodajalec izdelkov firm: AGA, KERN, ZEISS, WllD, OPTON, HEWLETT, PACKARD, RICHTER, CORADI, BEETLE, SPL.FINOMEHANIKA ITD. nudimo geodetske instrumente, pisarniško orodje, pribore in opremo za izvajanje geodetskih del. Z vsemi izdelki boste pri nas hitro in poceni postreženi. GEODETSKI INSTRUMENTI: teodoliti, nivelirji, talslovnica GEODEZIJA 11000 BEOGRAD, A-izvenska 6 tel .br.: 0ll-322-039