4. številka.	April — 1896.	Letnik XIX.
II llfilMl
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 2 gold., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr.
Vredništvo in upravništvo je v hiši,,Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov",
Poljske ulice št. 10.
Imenitna odloka sv. zbora za cerkvene obrede (8. R. C.).
imskega liturgičnega časnika „Ephemerides liturgicae" 3. številka 1 S9(> je prinesla naslednjo odloko sv. zbora za cerkvene obrede: Župnik mesteca (Ozieri) škofije sardinske je vprašal z odobrenjem svojega škofa, „ali bi smeli verniki v njegovi župljanski cerkvi, j) o stari, nekoliko let opuščeni navadi, pesmi i 11 himne v čast svetnika ali skrivnosti, ki se ravno obhaja, pope vati v domačem jeziku."
Na to je sv. zbor za obrede dne 31. januarija 1896 tako-le odgovoril: „Affirmative de consensu Orclhiarii quoad Missam privatam: Negative, quoad Missam solemnem seu cantatam . . . to je: Da, (dovoljeno je) z odobrenjem domačega škofa glede zasebne maše: Ne, (ni dovoljeno) glede slovesne (z leviti) ali pete maše . . ."
Ta odloka sv. zbora za cerkvene obrede je načelne in popolnem splošnje kakovosti; ž njo je tudi avtentično in dokončno rešeno vprašanje, katero je, kakor znano, lansko leto v linški „theologisch-praktische Quartal-sehrift" sprožil župnik dr. Birnbach. Odloka je izpadla zoper njena; nasproti pa so od najvišje cerkvene oblasti kot prave potrjene razlage P. Krntschek-ove, članki Edin. Langer-ja, z razlogi podprta mnenja raznih pisateljev cecilijancev ter sploh nazori vsega cecilijinega društva. Kakor gotovo se je smela pričakovati taka razsodba, tako tolažilna in vesela je dognana pravda; kajti ž njo končano je vse omahovanje in obotavljanje, katero se je bilo zlasti poslednji čas lotilo posameznih duhovnikov in lajikov. Torej tudi za Missa cantata, za peto mašo (brez levitov), veljajo cerkvene postave glede liturgičnega petja; kakor v slovesni maši (Missa solem ni s), prav tako se sme v Missa cantata petje vršiti edino v liturgične m (latinskem), a ne v domačem j eziku. *)
__F. S.
*) Ta odloka S. R. C. bodi tudi odgovor »brezimnemu" g. piscu na robati dopis, v katerem je kot zvesti oproda dr. Birnbacha udrihal po „Cerkv. Glasb.", cecilijancih, latinskem petji itd. Morda je zdaj njemu „sapo zaprlo"; on je nam ni, kakor se je bahal.
Vredništvo.
Masni pobirki.
(Dalje)
firuga postna nedelja (Dom. II. in Quadragesima). Primerjajmo vhod pretekle nedelje z današnjim introitom; in rekli bodemo, da je nekak odgovor na osrčevalne besede, ki je je nam ondi Gospod zaklical: „Spomnise usmiljenja svojega, o Gospod, in milosti svoje, ki je od vekomaj: da ne bodo kd&j gospodovali nad nami sovražniki naši: reši nas, Bog Izraelov, iz vsi h naših stisk." —P s. ,,K tebi, o Gospod, sem povzdignil dušo svojo: moj Bog, v te zaupam, naj ne bodem osramoten." — Na Gospoda stavimo svoje zaupanje, da z njegovo milostjo sovražnike svoje duše, (zlasti storjene grehe, ki nas pri Bogu tožijo, in preteče nam skušnjave) v sv. postnem času premagamo ter tako kdaj gledamo Gospodovo veličastvo, čegar le slab posnetek so po sporočilu današnjega evangelija učenci na Taborji gledali. „K tebi o G o s p o d, sem p o v z d i g n i 1 s v o j o d u š o" — poje krščanski pevec : naj bi to v resnici smel o sebi reči, kolikorkrat v svetišči Gospodovem svojo službo opravlja!
—	Tretja postna nedelja (Dominica III. in Quadragesima). Duševni boj zoper sovražnike našega zveličanja zahteva vso našo moč; zato se cerkev ne utrudi, navduševati nas z novega od nedelje do nedelje. Besede današnjega introita so posnete iz istega (24.) psalma: „Oči moje so vedno v Gospoda (obrnjene): zakaj on bode iztrgal iz zadrge moje noge: glej na me, in usmili se me: kajti sam in revež sem jaz." — P s. „K tebi o Gospod" itd. (kakor prejšnjo nedeljo). — Tudi marljivemu cerkvenemu pevcu nastavlja se marsikatera zanka; kdo hoče temu oporekati? Sovražnik zadnje stopnje pa je prav tisti, kateri je nekdaj siromaka človeka nemega delal, dokler ga ni Jezus ozdravil. Dragi pevci, vedno in dobro pazite, da vas ne zasači „skušnjavec"!
—	Četrta postna nedelja (Dom. IV. in Quadragesima.) Le še malo časa in bodemo smeli zopet alleluja zapeti; kajti v kratkem bode „hiša Gospodova" prosta bolečin. Zato pa: „Veseli se Jeruzalem in zberite se vsi, kateri ga ljubite: radujte se v veselji, ki ste bili žalostni: da bodete poskakovali in nasitili se na prsih tolažbe svoj e." Ps. „Veselim se tega, kar mi pravijo: V hišo Gospodovo pojdemo". — Veseli se, Jeruzalem, nove zaveze, in vsi vi njeni otroci, z nevesto žalujoči zavoljo ran nebeškega ženina, usekanih mu po naših grehih! Prav tisti, kateri največjo žalost nad svojimi pregreški občutijo, se bodo kmalu najveselejše in najhvaležnejše zavedali cerkvenih tolažil prejemši zakramenta sv. pokore in presv. Rešnjega telesa. — „Veselim se itd." — d&, kdo naj bi se ne veselil, če pomisli, da potujemo iz te solzne doline proti nebeškemu Jeruzalemu „v hišo Gospodovo"!
—	Tiha nedelja. — Cerkev imenuje to nedeljo „dominica de Pas sione" t. j. „nedeljo trpljenja", ker se zlasti danes začne pečati s trpljenjem Zveličarjevim, Popolnem vtopljena v to premišljevanje pusti v današnjem in-troitu Zveličarja govoriti besede iz 42. psalma: „Sodi me, o Bog, in raz-
sodi pravdo mojo zoper nesveto ljudstvo; krivičnega in zvitega človeka me reši: ker ti, o Bog, si moja moč." — P s. „Pošlji luč svojo in resnico svojo, oni me peljete in pripeljete na tvojo sveto goro, in v tvoje šotorje." — Zveličar s temi besedami nekako ugovarja krivični sodbi, kojo bodo ljudje o njem izrekli; ob enem pa upa v pomoč Očetovo, kateri mu bode dal slavno zmagati po prestani skušnji.
—	Pač res, kako grozno obsojajo oni ljudje nedolžno jagnje Božje, katero ne odprž svojih ust, da bi se zagovarjalo! In mi? — Najmilejša, (najpravičnejša) kritika o uspehih naših pevskih zborov nas popolnem zbega in ob mirnost pripravi! Kako daleč smo še vedno za našim mojstrom!
—	Praznik Marijinega oznanenja. — „Obličje Tvoje bodo (z darili) prosili vsi bogatini ljudstva: peljali bodo h kralju device za njo: nje družice bodo k tebi pripeljane z veseljem in rado vanj em." — P s. „Pri vrela mi je iz srca beseda dobra: posvečujem svojo pesem kralju." — S temi besedami pozdravlja cerkev v današnjem introitu Marijo kot kraljico človeškega rodu. Čednost de-vištva, ki jo je kinčala, posnema mnogo pobožnih otrok sv. cerkve — saj je Marija devic devica — sledeč nji, katera jim je mati in vzor. ,Vse njeno dejanji" je bilo do smrti posvečeno njenemu kralju, njegovemu Božjemu Sinu;
—	tudi naši pevci naj bi posvečevali danes svoje najboljše pesmi veličastni materi v slavo in tako tudi v slavo njenega Božjega sina, kateri se ž njo časti.
—	Cvetna nedelja. — Hosanna! doni danes pri blagoslovljenji oljk in med procesijo; saj velja predstaviti zmagonosni vhod Jezusov v zemski in nebeški Jeruzalem. Tega radovanja, ki je značilno znamenje palmovega obhoda, današnja maša ne kaže; marveč vse njene pesmi imajo znak največje bolečine. Introit je posnet iz 21. psalma, v katerem je kraljevi prerok že tisoč let poprej opisal smrtne težave Zveličarjeve: ,,Gospod, ne odteguj mi pomoči svoje, glej na mojo hranitev: reši me iz levovega žrela in (otmi) mene ponižanega od rogov samorogov".*) — Ps. „Bog, moj Bog, ozri se name, zakaj si me zapustil? Vpitje mojih grehov mi odteguje pomoč." — Poslednje besede zahtevajo kratke razlage: Naše grehe je Zveličar nase vzel in tako so nekako postali nj ego vi grehi; odtod ta vsklik najhujše dušne bridkosti! Prav je torej, zlasti v velikem tednu, da si v prid obračamo zgled našega Zveličarja; premišljujmo ogromno težo grehov, katera tlači Odrešenika radi nas. — Veliki teden navadno daje mnogo dela cerkvenim zborom; naj bi tudi primerno obogatil naše vrle pevce z zasluženjem pred Bogom!
—	Velikonočna nedelja. — Introit današnje maše, vzet iz 138. psalma, je radostni klic Sinu človekovega iz groba vstalega: „Vstal sem, in še sem pri tebi, alleluja: položil si name roko svojo, alle-luja: čudovita je vednost tvoja, alleluja, alleluja." — P s. „G o-spod, preiskuješ me in me poznaš: ti poznaš sejo mojo in vstajenje moje." — Kar navedeni psalm o pravičnem v obče govori, to
*) „Levovo žrelo" in „rog samoroga" sta le različna izraza iste nevarnosti: ostanka v smrti.
se je uresničilo nad našim Gospodom, kateri se je podvrgel največjemu ponižanju (,,težko je ležala roka Očetova na Njem"), kateri je pa vstal od smrti in je zdaj na vse veke pri Očetu v nebeškem veličastvu. Kar pa se je zgodilo z Jezusom Kristusom, to naj se tudi zgodi z nami, ako resnično hlepimo po slavi prijateljev Božjih. In kakor zmagalci mesta veselo zaukajo, kadar po njegovem osvojitvi ondi svojo zastavo razpno, enako popevajmo tudi mi „alleluja" Gospodu, kateri je zastavo zmage nad smrtjo in peklom zasadil na svojim grobom. Kolikokrat položi cerkev v teh dneh cerkvenim pevcem oni veseli klic na jezik! Naj bi ga tudi vselej izvajali s pobožno navdušenostjo!
—	Velikonočni ponedeljek. — Današnji introit, vzet iz drugih Mojzesovih bukev, se v prvi vrsti obrača do novokrščencev spominjajoč je sladke hrane nebeške večerje, katera se jim je prvikrat delila v oni sveti „veliki" noči. Ob enem pa se ozirajo te besede na vse, kateri o tem času sv. obhajilo vredno prejemajo: „P r ip e 1 j a 1 je vas Gospod v zemljo, katera se cedi mleka in medu, alleluja: in da bi bila postava Gospodova vedno v vaših ustih, alleluja, alleluja." ■— P s. „Sla-vite Gospoda, in kličite njegovo ime: oznanujte med narodi dela njegova." — Zares, ne moremo Gospoda zadosti slaviti, da je tudi nas poklical „v obljubljeno deželo", v pravo kraljestvo Božje, v svojo sv. cerkev. Preslavljajte ga toi-ej, vi pevci s svojimi najlepšimi napevi!
—	Bela nedelja. — Na ta dan so nekdaj novokršcenci slekli belo obleko. Opomin sv. Avguština, naj skrbe, da vedno ohranijo svatovsko obleko prerojene duše, doni nam tudi iz današnjega introita, ki je vzet iz prvega lista sv. Petra: „Bodite kakor novorojeni otroci, alleluja: po-želite duhovnega, neskaženega mleka, alleluja, alleluja, alleluja." — P s. „Radujte se Bogu, pomočniku našemu: ukajte Bogu Jakobovemu." — Ta opomin se tiče nas vsih, ki smo po vredno prejetih sv. zakramentih zopet postali otroci Božji. Hrepenimo po duševnem mleku ponižne, otroške vere; to mleko nas bo ojačilo in v zvestobi ohranilo. — Radujmo se tudi Njemu, kateri nas je s svojo smrtjo in svojim vstajenjem oprostil iz sužnosti peklenskega sovražnika. Naj bi se naši vrli cerkveni pevci nikdar ne utrudili veselo preslavljati Gospoda!
—	2. nedelja po veliki noči. Enak slavospevu glasi se današnji introit: „Usmiljenja Gospodovega je zemlja polna, alleluja, alleluja." — Ps. „Radujte se v Gospodu pravični; poštenim se spodobi hvalno petje." — Cerkev opeva usmiljenje Gospodovo, katero se je razlilo po utemeljenji cerkve nad vso zemljo; poveličuje usmiljenost „dobrega pastirja" (evangelije), kateri je daroval svojo srčno kri za ovčice svoje, kar jim daje dovolj povoda, da se vesele.
—	Praznik varstva sv. Jožefa. — Današnji slavnostni dan nam polaga v introitu na jezik one besede, s katerimi kraljevi pevec izraža svoje zaupanje v brambo Gospodovo. Sv. Jožef pa naj nam posreduje to Božjo varstvo. „Naš pomočnik in varuh je Gospod: v njem se bode veselilo srce naše, in v njegovo sveto ime smo upali, Alleluja, alleluja." — P s. „Ki vladaš Izrael, poslušaj: ki vodiš Jožefa
kot ovčico." — Kako čudovit je Bog v svojih svetnikih! Oni revni naza-reški tesar, kako ga zdaj povsod časte, kjerkoli bijejo katoliška srca! Kaj je ves pozemski blišč in vse veličastvo tega sveta v primeri z milostmi in čednostmi, s katerimi je bil odičen ponižni ženin najčistejše Device! Zato, cerkveni pevci, zapojte danes pokrovitelju naše sv. cerkve svojo najlepšo pesem.
(Dalje prih.)
Ukaz o orglanji.
il. škof paderbornski, g. dr. Hubert pl. Simar je izdal z dne 7. fe-bruvarja t. 1. za svojo škofijo ukaz o „orglanji", ki ga zaradi nenavadne važnosti obravnavane tvaririe in tudi glede na slične razmere po naših krajih tu priobčimo. Tako-le slove:
„Med raznoterimi faktorji, katerim je namen, povzdigovati lepoto službe Božje in tako sodelovati pri slavljenji Božjem ter vspodbuji vernikov, zavzema orglanje odlično mesto. Ono podpiraj cerkveno petje s primernim sprem-ljevanjem in spopolnuj njegov zvočni učinek; ono vpeljuj in oklepaj liturgične čine tako, da vzbuja in vzdržuje v vernikih pobožno, značaju dotične službe Božje ali cerkvenemu času primerno razpoložnost. S tem smotrom stopi s cerkveno liturgijo, kakor tudi z izvenliturgično službo Božjo v najtesnejšo zvezo. Visoko povzdignjena nad posvetno, kakor tudi nad takozvano nabožno glasbo, udeležuje se svetosti bogočastnih dejanj, s katerimi je spojena. Iz tega se razlaga velika skrb, s katero je sv. cerkev v svojih liturgičnih naredbah orglanje vrejala in vedno varovala zmot in zlorab. Iz navedenih resnic se pa tudi kaže za vse udeležence stroga dolžnost, cerkveno orglanje tako izobra-žati, kakor zahteva njegov vzvišeni in sveti namen. Naj se tudi na mnogih krajih glede velikosti in uredbe instrumenta, ali glede spretDosti orglavca giblje v najožjih mejah, vendar pa bodi vedno imenitnemu smotru primeren, dostojen in v spodbuden umotvor. Tako orglanje pa je brezpogojno zavisno od kakovosti orgel, od tehnične spretnosti orglavca in od njegovega verno pobožnega razumevanja cerkvene liturgije. Jasno je, da iz razglašenega, po prahu ali vlagi večinoma pokvarjenega, ali vsled drugačne škode nerabljivega instrumenta celo največji umetnik glasbe ne more izvabiti glasbe, ki bi se smela imenovati le količkaj Boga vreden dar ali bi mogla služiti v povzdigo in oblaževanje src. Pa prav tako je tudi gotovo, da ostane najboljši instrument za imenovani smoter mrtev kapital, ako tistemu, kateri bi mu moral s svojim igranjem vdihniti življenje, ali manjka potrebne tehnične spretnosti, ali pa noče ali ne more podvreči lastne mu tehnike duhu in smotrom cerkvene službe Božje. V obeh slučajih orglanje lepote in plodnosti službe Božje ne bode pospeševala, ampak jo več ali manj pokvarila.
Ko sem s temi načeli in z ozirom na svoje višjepastirske dolžnosti pri svojih vizitacijah cerkva tudi orglanje opazoval, moral sem v svojo največjo žalost po marsikaterih cerkvah naše škofije uvideti jako neprijetne stvari.
Na mnogih krajih bile so orgle v prav brezupnem stanji glede uglašenja, dopeljave sape, hitrosti glasu in barvenosti tonov celo celih spremenov i. dr.,
tako, da nikakor nisem mogel razumeti, kako je mogoče leto za letom prenašati toliko muko, ki jo taki instrumenti napravljajo ušesu. O bridkosti še govoriti nočem, katero mi je povzročila misel, da niti ne čutijo, da so take in enake glasbene spake v nasprotji s spoštovanjem, ki smo ga dolžni Bogu in svetim bogačastnim činom.
Pa tudi igranje g. orgiavcev je bilo često prav malo povoljno. Mnogim je manjkalo potrebne tehnične spretnosti, vednosti načina igre ujemajoče se z značajem orgel, manjkalo tudi vednosti o registrovanji in harmoniji itd., tako da niti spremljevanje petja niti preludije i. dr. niso zadostovale najskrom-nejšim zahtevam. Lahko se je videlo, da so ti gospodje le pičlo nadarjeni in malo izvežbani prevzeli orglavsko službo in si tudi niso v dolžnost šteli, teoretično in praktično se neprestano dalje izobraževati v orgianji. Ker živo želim, kolikor mi je mogoče, v okom priti tu navedenim nedostatkom ter postaviti in zagotoviti dostojnemu orglanju po cerkvah naše škofije najpotrebnejši temelj, sklenil sem zaukazati naslednje:
1.	Za napravo novih cerkvenih orgel treba v vsakem slučaji dovoljenj a mojega general-vikarstva. Dovoljenja prosi cerkveno predstojništvo, preden se sklene pogodba z orglarskim mojstrom in priloži prošnji dispozicijo, proračun in obris orgelske omare.
2.	Vsaj vsake 4—5 let mora sposoben orglarski mojster temeljito pregledati vse dele orgel. Stroški za to delo se bodo dobro splačali, ker skušnja uči, da pravočasno popravljene manjše napake zabranujejo večjo škodo ter prihranijo mnogo denarja. Priporočanja vredno je, da si župniki ali cerkveni predstojniki cele dekanije ali več sosednjih krajev skup izberejo takega pregledovalca; s tem se zmanjšajo posameznim cerkvam stroški in bode tudi laže dobiti sposobnega mojstra, da prevzame revizijo, ako se mu zagotovi delo zaporedoma pri mnogih cerkvah.
Samo ob sebi se razumi, da se morajo orgle tolikokrat uglašati , ko-likorkrat je potreba. To velja zlasti o jezičnih spremenili (trompeta, posavna i. dr.), ker se radi razglašajo. Želeti je, da bi gg. orglavci na oddaljenih kmetskih krajih sami znali ubranost teh spremenov vsaj vsako četrtletje preskusiti in, ako treba, do čistega zvršiti. Na vsaki način pa naj bi jih ne rabili, ako so razglašeni. Saj nikakor ni neobhodno potrebno za polni in slovesni orgelski ton, da bi se morali tudi jezični spremeni glasiti; a grde diso-nance provzročene po takih razglašenih spremenih v vsakem slučaji ostudno motijo službo Božjo. Priljubljena raba jezičnih spremenov pri spremljevanji skupnega narodnega petja pa je kriva, da mladi in odrašeni, ne da bi peli, često s kolikor mogočim kričanjem orgle preupiti hočejo.
(Konec prih.)
Dopisi.
Iz spodnje Savinjske doline. Ni davno, kar sem imel priložnost občudovati pesem, katero je menda skomponiral č. g. R . . . r z imenom „Postna" ali „Večerja". Akoravno še nezmožen orglarski učenec, izrečem vendar o tej pesmi nekaj besedi, zaradi opombe na nekatere orglavce, kateri še imajo in igrajo to „pesem", (seveda še mnogo druzih posvetnih)
na dan smrti Jezusa Kristusa. To se je zgodilo pred par leti v G .... du. Ondi se je produciral neki „auswendig gebildeter Chor", ki je popeval pri orglavcu, kateri je bil menda že od Adamovih časov „Tasteutreter". Da se je to v imenovanem kraji odpravilo, sta mogla energično postopati č. g. D. in B. Da ne zaidem predaleč od zgoraj imenovane pesmi, hočem tukaj par taktov naslikati.

itd. Ta nesrečna kompozicija bila je pred kratkim poslana g. mestnemu orglavcu v Celje menda z namenom, da bi se pela veliki teden na cerkvenem koru pod njegovim vodstvom. Gotovo si lahko vsak misli, da mu je pri naslikani pesmi kri v glavo šinila, ko je pregledal partituro ter je globoko zdihnil in o njej tako izrekel: „Žalibože, da smo še mi po naših krajih tako nesrečni, da se izvajajo še v sedanjih časih, ko pišemo že 1896, na dan smrti našega Odrešenika tako trivijaine kompozicije." Tukaj izražene besede rad potrdim tudi jaz ter menim, da z menoj tudi dragi čitatelji „Cerkv. Glasbenika". Toraj proč z tako škandalozno muziko, ter pomisliti, da so dnevi velikega tedna najimenitnejši za nas katoliške kristjane.	Trepel, učenec cerkvene godbe.
Iz Grebina na Koroškem. (Zakasnjeno.) Pozno sicer pridem, pa upam, da ne toliko kasno, da bi zavrgli te vrstice; saj s Koroške*) Vam itak dopisi redkoma prihajajo in Korošci smo sploh bolj počasni. Naj sporočim, kaj da se je pri nas pelo v minulem letu. — Ob navadnih nedeljah smo se ve da rabili 1. in 2. del ^Cecilije"; 1. in 2. zvezek „Slava Bogu", ki ima lepe in ne težke napeve. Pri slovesnih mašah peli smo vseskozi latinsko sledeče skladbe: Tota pulchra, zl. P. Aug. Hribar; missa in hon. s. Caeciliae; op. 15 in missa in hon. s. Francisci op. 56. obe zložil A. Foerster. Missa in h. Anna op. 11, zl. Osw. Joos; missa in h. ss. Inf. Jesu op. 26. in m in hon. h. Ang. Cust. op. 27. obe od J. Schweitzer-ja. Missa brevissima Ave Regina op. 57 in Preis-Messe Salve Reg., obe od Stehle-ja. — Tantum ergo iz „Cecilije", iz op. 16. Ant. Foersterja in X Tantum ergo P. Ang. Hribarja. — Offertoria iz Mih. Mayer-jeve zbirke. Introitus in Communio pa koralno. Čč. gg. čitatelji bodo vprašali: Je-li to vse? Kje je pa graduale? — Da, tudi to smo peli, kadar je bil praznik 1. vrste; pri vsaki slovesni maši pa ne. Ni bilo mogoče, se vsega priučiti; saj ob mojem nastopu se niti ^Cecilija" ni rabila, stare pokvarjene res-ponzorije pel je orglavec sam, o latinskih mašah niti ne govorim. — Konečno mi je še dolžnost, da se prisrčno zahvalim preč. dekanijskemu upravitelju, g. Fr. Petek-u, ki so me vsestransko podpirali ter cerkev preskrbovali s potrebnimi muzikalijami. Naj bi našli mnogo posnemovalcev na Koroškem in drugod! Kmalu bi se potem razlegalo pravilnejše petje in orglanje, kakor je zahteva sv. cerkev: cecilijanska glasba bi prišla do svojih pravic.
C. H.
Razne reči.
—	V Cel j i so neki letos pri velikonočni procesiji farne in nemške cerkve opustili doslej navadno posvetno godbo; a pri kapucinih še ne. Radi te pravilne odprave bile so slišati pikre zabavljice. Nič ne dd; čast pa preč. gospodu opatu, ki je pokazal, da je rector ecclesiae, kateri ima v takih slučajih edini odločevati. In drugod?
—	G. Anton Foerster, mlajši je imenovan profesorjem na konservatoriji v Strasburgu; službo nastopi jeseni, čestitamo.
*) Žal, da jih tudi od drugod zaman pričakujemo.
Vr.
—	V dunajskem XVIII. okraji (župna cerkev v Gerstbofu) je cerkveno-glas-beno društvo z namenom preustrojiti t. j. zboljšati cerkveno glasbo. Marsikaj se je že storilo. Društvo šteje 103 podporne in 43 delavne člane (pevski zbor). Le-ta je imel 1. 1895 61 skušenj, pel pri 36 slovesnih mašah in pri 49 popoldanskih pobožnostih; predaval 555 skladeb, med katerimi se nahajajo maše (cecil.) od Gruberja, Hallerja, Witta, Schopfa, Kaima, Diebolda. Res, da se poleg teh skladateljev nahajajo še skladbe Haydn-ove, Mozartove; a tudi Martini, Arcadelt, Hasler in Palestrina so zastopani po svojih umotvorih. Hvalevredno je zanimanje za koral, kateri se ne poje le v adveutu in postu, temuč skozi vse leto in sicer Asperges, Introitus, Graduale in Communio po Grad. Rom. Naprej I — tudi po druzih cerkvah 1
—	Pariški nadškof, k ar d. Richard je prepovedal žensko petje po pariških cerkvah (bodisi solo ali v zboru) celo pri službi Božji posebnega značaja. Vzrok ti prepovedi je bilo obnašanje poslušalčev, kateri so zijali na kor, glasno kritikovali ali celo ploskali.
—	Nagrajena italijanska narodna „himna za 20. september", ki jo je zložil mladi kapelnik Ricci in se je z orkestrom pela pri „Porta Pia", po sodbi občinstva in glasbenih strokovnjakov ni nič vredna — manjka ji ognja in duha. Ni čudo.
—	V cerkv. pesmarici polpreteklega časa nahaja se naslednja spaka glede teksta znane krasne kitice „0 salutaris hostia": „0! salutaris 0! salu O! salu 0! salu-taris O! salutaris salutaris hostia. Quae coeli pandis quae coeli quae coeli coeli pandis, quae coeli coeli pandis quae coeli pandis ostium. Quae coeli pandis ostium ostium. Bella premunt premunt hostilia da robur fer auxilium da robor fer auxilium. Bella bella pre-munt premunt hostilia, da robur da robur fer auxilium, da robur fer auxilium da robur fer auxilium." — Da ni žalostno, bilo bi smešno.
Iz dnevnika glasbenega umetnika: „Ko sem dolce spal, vstal sem allegro ma non troppo iz postelje, oblečeni se poco a poco, pridem allegretto v obednico prav a tempo, ko je moja žena andante grazioso kavo natakala. Con sentimento jo povprašam, kako da je počivala. Molto vivo se mi zahvali za vprašanje s svojimi ljubkim flageolet-g\a.som, in me expressivo pogleda s svojimi lepimi očmi. Na enkrat začujem sprvega pianissimo, potem piano, nazadnje crescendo na zunanje vrata trkati. Dekla gre odpirat, in maestoso vstopi mož, kričeč con tutta la forza, bi-li ne mogel govoriti z mano. Bitardando vstanem, grem adagio k vratom in vidim svojega krojača. Takoj tirja rallentando, potem stringendo, naj mu plačam račun. Radi tega jako furioso, mu povem resoluto, da nisem pri denarji in ga vržem con strepito po scali dol.
Oglasnik.
Pange iingua et IV hymni ad processioncm in festo ss. Corp o ris C h ris ti ad 4 voces inaequales auctore Ign. Hladnik op. 23. Cena partituri 30 kr. Pange Iingua je koralni napev v I. (doričnem) tonu, čveteroglasno in v tekstu harmonizovan. „Sacris 8olemniis" je izmed 4 himen najlepša skladbica, le v 3. taktu druzega dela naj poje bas tretji „f" za oktavo niže, da se odpravi grda kvinta s sopranom. Tudi bi bolje kazalo pri koncu peti predzadnji zlog na 2. dobo v taktu, da se ne sliši „opera" namesto „opžra". Druga himna ima pač malo duha! — Mnogo vrednejše je naslednje delo istega skladatelja: „A ve". 17 Marijinih pesmi za mešan zbor, samospeve z orglami, op. 25. Cena partituri 70 kr. Cerkveni zbori tu imajo na izbero pesmice raznega značaja; vse so posebno pri šmarnicah za rabo. Kako g. skladatelj zlaga, tega ni potreba pri 25. delu več povedati; fantazija je živa, ovladanje oblike povsodi spretno, teorija o kvartsekstakordu je ostala tista, kakor v prejšnjih delih. Priporočene naj bodo te pesmi slovenskim pevskim zborom!
Corrigenda v 3. štev. „Cerkv. Glasb.":
Str. 11. v 20. vrsti čitaj ne mesto „in glede" ; str. 18. v 19. vrsti čitaj praske mesto „prafcse" ; str. 21. v zadnji vrsti čitaj „životopiscu" mesto „životopisu".
Današnjemu listu pridana je 4. štev. prilog.
Odgovorni vrednik lista Janez Gnjezda. — Odgovorni vrednik glasb, priloge Anton Foerster. Zalaga Cecilijino društvo. — Tiska R. Milic.