I XII. Pravijo, da je pamet boljša ko žamet. Dober prijatelj pa je zaklad, ki odvaga kupe zlata. A kot se zlato preizkusi v ognju, tako se pravega prijatelja spozna v — sili. — Mnogo imam znancev ter dosti poznam mi prijaznih Ijudi, a prijatelja imam Ie — dva. O njih sem prepričan, da zaslužita to ime. Nju bodein imel v spominu, dok živim. Z enini tch prijateljev že nad 30 let ne občujem osebno več. Prcvelika razdalja naju loči. A duševna vez naju vedno spaja. Parkrat v letu se pogovoriva vsaj Pismeno. Še vedno tista ljubav tli do prvega mi tega prijatelja v osrčju mojeni tcr bode živo tleia še do kmica mojih dni... Drugi prijatelj moj pa je prav v ubli-žju mojem. Ž njiin sem v živahnem oseb-nem občestvu. On ve za vse tajnostimoje, a jaz za njegove. Koliko to velja! Učitelj brez pravega prijatelja je pravcata reva. Že poklic njegov je tak, da često rabi tolažbe, utehe, razvedriia in podpore. — Slučaj v življenju vzročuje mnogokaj, a ima tudi ob iskanju, odnosno ob najdbi prijateljstva, svoj pomen. Bilo. je pred več ko dvajsetiini leti ob nekem zboru naše »Zaveze«. Tačas sva se vzpoznala, jaz in drugi prijatelj moj. Srci ste se nama hitro ogreli. Želela in hrepenela sva po času, ko bi nama bilo možno skupno delovati na tistem kraju. In res je došel ta čas čez nekaj let ! ... Ni naju doslej še kaj razdvojilo. V vedni slogi živiva in delava ... Mnogokaj sva pretrpela zlega, a v medsebojni vztrajnosti sva dobojevala najtežje! Pa tudi prijetnih doživljajev nama ni primanjkovalo. To pa naju je spet Ie še ojačilo za nadaljni življenski boj... Pa ob strani prijatelja je boj vsak — lehak. Ljubezen premore tudi — najhuje! — Zato pa, sodrug moj mladi, poišči si — prijatelja! Njega se potem okleni z vseiiii siiami svojimi! Ž njim delaj, trpi, se veseli in bojnj! A glej, da se ne varaš! Oprezcn bodi, predno se zaupno vdašf A ko najdeš, česar si zaželel, potem pa urno po njern! Da ste mi vrlo zdravi! Slamoštev.