GEOLOGIJA 30, 5-21 (1987), Ljubljana
UDK 56.02:551.762 (234.323.6)=863
Krinoidi iz titonijsko-valanginijskih plasti vzhodno od Vrsnika
(Julijske Alpe)
Crinoids from Tithonian-Valanginian beds east of Vrsnik
(Julian Alps)
Bogdan Jurkovšek in Tea Kolar-Jurkovšek
Geološki zavod Ljubljana, Parmova 37, 61000 Ljubljana
Kratka vsebina
Med rezultati raziskav krinoidov v Julijskih Alpah je poleg rodov Phyllocñ-
nus, Apsidocrinus in Balanocrinus pomembna predvsem najdba majhnega plank-
tonskega krinoida vrste Saccocoma tenella (Goldfuss), ki v eni od plasti spodnjega
dela titonijsko-valanginijskega apnenca nastopa tako množično, da skupaj
z drobnimi aptihi tvori lumakelo.
Abstract
In the paper the results of investigations of crinoids in the Julian Alps are
presented. Besides the genera Phyllocrinus, Apsidocrinus and Balanocrinus is
especially important the finding of the small planktonic crinoid Saccocoma
tenella (Goldfuss), which occurs in a bed of the lower part of the Tithonian-
Valanginian limestone in such abundance that it forms together with tiny aptychi
a lumachelle.
Uvod
Sredi monotonih dachsteinskih apnencev izdanjajo vzhodno od Vrsnika pisane
jurske in kredne kamnine (si. 1). Pojavljajo se v tektonskih luskah ob starem prelomu,
ki pripada sistemu transkurentnih prelomov. Ob njem je prišlo do gubanja in
lokalnega luskanja jurskih in krednih plasti v širši prelomni coni. Raziskovali so jih
številni geologi, med katerimi sta jih najpodrobneje opisala Winkler-Hermaden
(1936) in Selli (1963). Slednji jih je na pregledni geološki karti v merilu 1:100000
tudi prostorsko omejil.
Natančno razširjenost jurskih in krednih kamnin na tem prostoru kot tudi
številne podatke o njihovi makro- in mikrofosilni združbi pa so dale šele najnovejše
raziskave v okviru izdelave osnovne geološke karte SFRJ lista Beljak (Jurkovšek,
1987). Tedaj so bile opravljene številne sedimentološke, mikropaleontološke in ma-
kropaleontološke raziskave (Kolar-Jurkovšek & Jurkovšek, 1987).
6		Bogdan Jurkovšek & Tea Kolar-Jurkovšek
SI. 1. Položajna skica najdišča krinoidov v Julijskih Alpah
Fig. 1. Location map of the crinoid collection site in Julian Alps
Posebno pozornost smo posvetili mikritnemu ploščastnemu titonijsko-valanginij-
skemu apnencu, ki leži med liasno-malmskim apnencem in spodnjekrednim lapor-
jem. Poleg številnih vrst kalpionel, radiolarijev, amonitov in aptihov se v njih
pojavljajo naravno spreparirani ostanki planktonskih krinoidov iz rodu Saccocoma.
V eni od plasti spodnjega dela titonijsko-valanginijskega apnenca so njihovi ostanki
tako množični, da skupaj z drobnimi aptihi tvorijo lumakelo. V poročilu opisujeva
tudi nekatere druge krinoidne rodove, ki sva jih našla nad plastjo s sakokomami.
Mezozojski krinoidi predstavljajo manj poznano in skorajda nepreučeno živalsko
skupino pri nas. Zanimivi so predvsem mali planktonski krinoidi, ki so zaradi svoje
velike geografske in majhne stratigrafske razširjenosti dobri vodilni fosili. V sploš-
nem so jih paleontologi prezrli, čeprav ti mikrokrinoidi nastopajo v izobilju in so zelo
razširjeni v jurskih in krednih plasteh. Kroglaste čaše krinoidov merijo do le nekaj
milimetrov in jih nevešče oko težko opazi; po drugi strani pa so večji od večine
mikrofosilov, zato njihovih presekov v zbruskih niso preučevali.
Od vseh malih krinoidov je verjetno še najbolje poznan rod Saccocoma, ki je zelo
pogosten v zgornjejurskih litografskih plasteh Solenhofna na Bavarskem; od tam so
poznane tudi edine rekonstrukcije tega rodu (si. 2).
Največji problem pri preučevanju krinoidov je dejstvo, da njihovi skeleti, z izjemo
čaše, po smrti razpadejo na posamezne elemente. Poskusi z recentnimi komatulid-
nimi krinoidi so pokazali, da popolni razpad osebka v razburkanem okolju nastopi že
v dveh dneh po poginu, medtem ko ga hiter pokop v anaerobnem blatu znatno
upočasni (Scott et al., 1977). Prav hiter razpad je vzrok, da so teke ali celotni skeleti
roveakrinid redki.
Preiskani krinoidi so shranjeni v zbirki dr. Bogdana Jurkovška, registrirani
v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljublani. Fosile je narisal in fotografiral
Bogdan Jurkovšek.
Krinoidi iz titonijsko-valanginijskih plasti vzhodno od Vrsnika	7
SI. 2. Rekonstrukcija vrste Saccocoma tenella (Goldfuss) po Jaeklu (v
Farinacci & Sima, 1960)
Fig. 2. Reconstruction of species Saccocoma tenella (Goldfuss) after
Jaekel (Farinacci & Sima, 1960)
Stratigrafski pregled
Profil v jurskih in krednih plasteh vzhodno od Vrsnika (v najvišji tektonski
luski) pričenja s svetlo sivim oolitnim in mikritnim liasnim apnencem, s korozijskimi
votlinami v posameznih plasteh (si. 3). Od fosilov se v njem pojavljajo ostanki alge
Thaumatoporella parvovesiculifera (Raineri), kopuče modro zelenih alg, gastropodi,
odlomki školjčnih lupin in redke foraminifere.
Transgresivno na liasnem apnencu leži tanka peščeno-glinena pola, nad njo je
plast apnenčeve breče z rdeče rjavim vezivom in plast rožnatega mikritnega apnenca
z železovo-manganovimi gomolji, ostanki amonitov, tankolupinskih školjk, radiola-
rijev in foraminifer. Mikropaleontološke in sedimentološke raziskave teh plasti so
pokazale, da gre za kondenzirane zgomjeliasne, doggerske in del malmskih sedimen-
tov. Navzgor sledi menjavanje mikritnega in sparitnega gomoljastega, pretežno
rožnato obarvanega apnenca. Le-ta vsebuje v zgornjem delu številne aptihe, redkejše
odlomke amonitnih hišic in brahiopode. Te plasti lahko po litoloških značilnostih
primerjamo z razvojem »ammonitico rosso«.
Nad gomoljastim in aptihnim apnencem je okoli 15 m titonijsko-valanginijskega
apnenca v razvoju, ki je znan tudi pod imenom »maiolica« in »biancone«. To je
ploščast mikritni apnenec z rožencem in lapornat apnenec od bele, svetlo sive,
zelenkaste do rožnate barve. V njem so redke plasti apnenčeve breče. Ta del profila je
zaradi bogate mikro in makrofosilne združbe najbolj zanimiv. Od mikrofosilov
prevladujejo kalpionele in radiolariji, med makrofosili pa so najpogostnejši aptihi
amonitov in ostanki krinoidov. Obe skupini sta v posameznih tanjših plasteh spod-
njega dela titonijsko-valanginijskega zaporedja kamnotvorni. Poleg značilnega
planktonskega rodu Saccocoma se v nekaterih plasteh pojavljajo tudi drugi rodovi
krinoidov, ostanki lupin in bodic morskih ježkov, vselej pa so prisotni drobni, do
centimeter veliki aptihi. Iz teh plasti sva določila naslednje fosile:
Saccocoma tenella (Goldfuss) (si. 6; tab. 2, si. 1-10; tab. 3, si. 1-5)
Balanochnus sp. (tab. 1, si. 4)
Apsidocrinus sp.
Phyllocrinus sp. (si. 5; tab. 1, si. 1-3)
8		Bogdan Jurkovšek & Tea Kolar-Jurkovšek
SI. 3. Stratigrafsko zaporedje jurskih in krednih plasti vzhodno od Vrsnika
Fig. 3. Columnar section of the Jurassic and Cretaceous succession east of Vrsnik
Profil zaključuje olivno zeleni lapor, ki predstavlja del spodnjekrednega globlje-
vodnega fliša. Lapor vsebuje bogato nanoplanktonsko združbo, številne foramini-
fere, radiolarije in spore. Fosili kažejo na hauterivijsko-albijsko starost plasti.
Debelina jurskih in krednih plasti je na širšem prostoru različna. Spremenljiva je
predvsem debelina titonijsko-valanginijskega zaporedja plasti, ki lahko doseže pone-
kod v Julijskih Alpah tudi do 250m (Buser, 1986). V predstavljenem profilu, ki je
bil izmerjen tik nad nahajališčem opisane makrofavne, titonijsko-valanginijske pla-
sti verjetno ne presegajo 15 m.
Krinoidi iz titonijsko-valanginijskih plasti vzhodno od Vrsnika	9
Paleontološki del
Red Cyrtocrinida Sieverts-Doreck 1952
Družina Phyllocrinidae Jaekel 1907
Čašo sestavlja pet radialij, suture so večinoma nejasne. Spodnji del čaše je
koničen ali zaokrožen, čaša ima visoke interradialne podaljške, vmes pa ležijo male
artikulacijske površine za ramena. Pecelj je običajno tanek, kolumnali so visoki in
cilindrični, na zunanjem robu artikulacijske površine imajo radialno razporejene
krenule.
V to družino uvrščamo rodove Phyllocrinus D'Orbigny 1850, Apsidocrinus Jaekel
1907, Pyramidocrinus Remeš 1912 in Psalidocrinus Remeš 1913.
Rod Phyllocrinus d'Orbigny 1850
Nizki in hemisferični čaši dajejo interradialni procesusi značilno obliko. Inter-
radialni procesusi so trikotni, artikulacijske površine za ramena so majhne (si. 4.).
Razširjenost: Srednja jura-spodnja kreda Evrope (Avstrija, Čehoslovaška,
Francija, Švica, Italija, Madžarska, Romunija), Sovjetska zveza (Krim).
SI. 4. Merjeni parametri čaše rodu Phyllocrinus d'Or-
bigny
H - celotna višina procesusa, Hd - višina dorzalnega
dela čaše. Hp - višina procesusa, Šp - širina interradi-
alnega procesusa (po Žittu, 1978)
Fig. 4. Measurements of Phyllocrinus d'Orbigny cup
H - total height of the cup, Н<ј - height of dorsal part of
the cup, Hp — height of interradial process, Šp - w^idth
of interradial process (After Žitt, 1978)
Phyllocrinus sp.
SI. 5; tab. 1, si. 1-3
Material : Nekaj deset čaš v belem mikritnem apnencu (BJ 1069).
Opis: Čaše so majhne in nizke, obris peterokoten z bolj ali manj jasnimi
zarezami. Interradialni procesusi so trikotni. Suture med radialijami so vidne,
artikulacijske površine za ramena od ventralne votline ločuje močnejši greben.
Ventralna votlina je ozka in globoka. Faseta za pecelj pokriva skoraj vso aboralno
stran.
Primerjava: Določevanje najdenih čaš je dokaj težavno ne toliko zaradi me-
hanskih poškodb, ki se kažejo v odlomljenih interradialnih procesusih (tab. 1. si.
1-3), marveč zato, ker vsi ležijo v apnencu in jih ni mogoče opazovati s treh strani.
Naslednjo težavo predstavljajo le mladostne in nezrele razvojne stopnje primerkov.
Poleg omenjenih težav je potrebno pripisati tudi ugotovitve Pisere in Dzika
(1979, 823-825), ki sta preučevala material iz Rogoznika na Poljskem, od koder je 1.
10		Bogdan Jurkovšek & Tea Kolar-Jurkovšek
SI. 5 - Fig. 5
Phyllocrinus sp. BJ 1069, 20 x
Čaša odraslega primerka, bazalno
Cup of mature specimen, basal view
1876 Zareczny opisal tri vrste, in sicer P. stellaris, P. elegans in P. minutus. Pri
opombah vrste P. stellaris navajata, da v svojem materialu nista našla primerkov
preostalih dveh vrst P. elegans in P. minutus ter po njunem mnenju ti dve vrsti
verjetno predstavljata juvenilne oblike drugih poznanih vrst rodu Phyllocrinus.
Drugo ugotovitev ista avtorja navajata pri opombah vrste P. belbekensis Arendt, in
sicer, da ima ta vrsta veliko intrapopulacijsko variabilnost, kot je ugotovil že avtor te
vrste.
Najdene primerke lahko primerjamo z vrstama P. stellaris in P. belbekensis.
Zaradi mlajših razvojnih stopenj primerkov in nemogočega opazovanja s treh smeri
ter verjetne velike variabilnosti vrst rodu našim primerkom ni mogoče ugotoviti
vrstne pripadnosti.
Razširjenost: Yrsti P. stellaris in P. belbekensis sta Pisera in Dzik (1979)
opisala iz plasti spodnjega in srednjega titonija Poljske.
Red Roveacrinida Sieverts-Doreck 1952
Družina Saccocomidae D'Orbigny 1852
Nepecljati artikulati imajo teko sestavljeno iz petih velikih radialij, petih zelo
malih bazalij in drobcenega centrala. Ramena so vitka ali manjkajo in nimajo čirov.
Družina obsega poddružino Saccocomina d'Orbigny 1852 (z rodovoma Sacco-
coma Agassiz 1836 in Applinocrinus Peck 1973) in Pseudosaccocominae Patrulius
1956.
Krinoidi iz titonijsko-valanginijskih plasti vzhodno od Vrsnika	11
Rod Saccocoma Agassiz 1836
Radialije in central zapirajo veliko sferoidalno votlino. Vsaka radialija (si. 6)
podpira vitko rame, ki se cepi na drugem primibrahu, približno na petnajstem
sekundibrahu se oddeli ramul. Ramuli se izmenjujejo na vsakem tretjem brahiju.
Brahiji so cilindrični ali razpotegnjeni; primaksil in proksimalni sekundibrahi imajo
parne peresaste izrastke.
Razširjenost: Zgornja jura-spodnja kreda srednje Evrope, Severne Afrike,
Kube.
Saccocoma tenella (Goldfuss) 1831
SI. 6; tab. 2, si. 1-10; tab. 3, si. 1-5
1960 Saccocoma tenella Goldfuss - Verniory, 250-251, Pl.-fig. 1-9.
1979	Saccocoma tenella Goldfuss - Pisera & Dzik, 810-811, Fig. 3, Pl. 1, Fig.
8-9, Pl. 2, Fig. 1-7, Pl. 3, Fig. 1-3.
1980	Saccocoma tenella {Goldiuss) - Holzer & Poltnig, 207, 209, 211, 215, Abb.
2, Taf. 1-3.
Material: Več plošč apnenca z eno čašo, številnimi radialijami, brahiali-
jami in pinulami (BJ 1038).
SI. 6 - Fig. 6
Saccocoma tenella (Goldfuss). BJ 1038, 20 x
Radialna plošča
Radial plate
12		Bogdan Jurkovšek & Tea Kolar-Jurkovšek
Opis: Radialne ploššče so tanke, na zunanji površini poteka značilni medialni
greben. Zgornji del tega grebena je razširjen in tam je artikulacijska ploskev za rame.
Zunanja površina radialij je pokrita z različno mrežasto strukturo. Brahialije nosijo
značilne obsežne parne izrastke - »Schwimmplatten«, kot jih je imenoval že Jaekel
(Pisera & Dzik, 1979). Masivni osrednji del brahialij (telo) je včasih ornamenti-
ran, pogosto tako kot radialije. Na površini pinul so ohranjene bradavičaste izbo-
kline.
Primerjava: Glede na zunanjo skulpturo je Verniory (1960) pri vrsti S.
tenella ločil tri tipe radialij; najdeni primerki iz Slovenije ustrezajo tipoma A in B.
S. tenella (Goldfuss) se od S. quenstedti Verniory razlikuje po trnih, ki izraščajo
na zgornjem delu medialnega elementa; z vrsto S. pectinata Goldfuss pa so razlike
nejasne, kar omenjata tudi Pisera in Dzik (1979).
Razširjenost: Vrsta S. tenella je bila doslej opisana iz zgornje-jurskih plasti
Nemčije (Holzer & Poltnig, 1980), kimmeridgija Provanse, Francija (Verni-
ory, 1960), plasti spodnjega do srednjega titonija Karpatov na Poljskem (Pisera
& Dzik, 1979) in v kimmeridgijsko-spodnjetitonijskem apnencu Vzhodnih Kara-
vank v Avstriji (Holzer & Poltnig, 1980).
Razlaga uporabljenih strokovnih izrazov
aksilarija - brahialija, ki podpira dve ramenski veji
bazalij a - ploščica čaše krinoida v vencu tik pod radialij ami
brahij, brahialija - vsaka ploščica ramena nad radialij ami razen pinul
brahitaksis - niz brahialij med aksilarijo do distalnega odrastka ramena
cir- nerazvejan podaljšek na zgornjem delu peci j a
central - ploščica teke brez čirov znotraj bazalij
kolumnal - posamezna ploščica peclja razen čirov in koreninskih struktur
krona - celotno krinoidno telo brez peclja
pelma - pecelj in korenina krinoida
pinula - tanka, nerazcepljena vejica na ramenu
primaksil - aksilarni primibrah
primibrah - ploščica na proksimalnem delu ramena
radialija - ploščica v zgornjem vencu čaše
ramul - razcepljena ali nerazcepljena manjša veja na ramenu (razen pinule)
sekundibrah - katerakoli plošča drugega brahitaksisa
taksis - linearni niz ploščic v kateremkoli delu krone
teka - krinoidno telo razen pelme in ramen
Crinoids from Tithonian-Valanginian beds east of Vrsnik	13
Crinoids from Tithonian-Valanginian beds east of Vrsnik
(Julian Alps)
Summary
Within the extension of monotonous Dachstein limestones east of Vrsnik variega-
ted Jurassic and Cretaceous beds crop out (Fig. 1). They appear in tectonic nappes
along an old fault which belongs to a system of transcurrent faults. Along it, in the
wider fault zone, occurred folding and local imbrication of Jurassic and Cretaceous
beds. These beds were studied by numerous geologists, among whom they were
described in most detail by Winkler-Hermaden (1936) and Selli (1963). The
latter also presented them on the geological sketch-map on the scale 1:100 000.
The exact extension of Jurassic and Cretaceous beds in the area, as well as
numerous data on their macro- and microfossil associations were presented in the
recent studies in the frame of elaboration of the Basic geological map of SFR
Yugoslavia, sheet Beljak (Jurkovšek, 1987). In this work numerous sedimentologi-
cal, micropaleontological and macropaleontological investigations were made (Ko-
lar-Jurkovšek & Jurkovšek, 1987).
The profile in Jurassic and Cretaceous beds east of Vrsnik (in the highest
tectonical nappe) starts with light grey oolitic and micritic Liassic limestone with
corrosion vugs in certain layers (Fig. 3). The rock includes remains of algae Thauma-
toporella parvovesiculifera (Raineri), agglomerations of blue-green algae, gastro-
pods, fragments of lamellibranch valves and rare foraminifers.
The Liassic limestone is transgressively overlain, just above a thin sandy-clayey
sheet, by the layer of limestone breccia with red-brown cement, followed by the bed
of pink micritic limestone with ferruginous-manganous nodules, remains of ammoni-
tes, thin-valved lamellibranchs, radiolarians and foraminifers. Micropaleontological
and sedimentological studies of these beds indicate this to be the condensation of
Upper Liassic, Dogger and a part of Malm beds. Upwards follows an interbedding of
micritic and sparitic brecciated and nodular limestone of prevailing pink color. The
rock contains in the upper part numerous aptychi and rare fragmnets of tests of
ammonites and brachipods. These beds in the column can be lithologically compared
to the "Ammonitico rosso" development.
Above the nodular limestone and limestone with aptychi occur about 15 m of
Tithonian-Valanginian limestone which is known under terms "maiolica" and "bian-
cone". The rock is platy micritic limestone with chert and marly limestone of white,
light grey, greenish to pink color. In it occur rare layers of limestone breccia.
The profile is terminated by olive green marl which represents a part of deposition
of the Lower Cretaceous deeper marine flysch. The marl contains a rich nannoplank-
tonic association, numerous foraminifers, radiolarians and spores. Fossils indicate
Hauterivian-Albian age of beds.
The thickness of Jurassic and Cretaceous beds varies in the wider region, especi-
ally that of the Tithonian-Valanginian succession, which can attain in places in the
Julian Alps even 100 m. In the presented profile which was measured just above the
locality of the described fauna, the thickness of the Tithonian-Valanginian beds
probably does not exceed 15 m.
Most of attention in the study was dedicated to the Tithonian-Valanginian
limestone which lies between the Liassic-Malm limestone and the Lower Cretaceous
marl. Next to numerous species of calpionellas, radiolarians, ammonites and aptychi
14		Bogdan Jurkovšek & Tea Kolar-Jurkovšek
occur in it naturally weathered out remains of planktonic crinoids of genus Sacco-
coma. In one of the layers of the lower part of the Tithonian-Valanginian limestone
its remains are so numerous that they form together with tiny aptychi a lumachelle.
In the paper also certain other crinoids are described which were found in the
limestone of the same age above the layer with saccocomas.
The following fossils were determined:
Saccocoma tenella (Goldfuss) (Fig. 6; PL 2, Fig. 1-10; PI. 3, Fig. 1-5)
Balanocrinus sp. (PI. 1, Fig. 4)
Apsidocrinus sp.
Phyllocrinus sp. (Fig. 5; PI. 1, Fig. 1-3)
The Mesozoic crinoids represent a less known and almost unstudied animal group
in this country. Interesting above all are the small planktonic crinoids which can
serve as execellent guide fossils due to their wide geographic and limited stratigrap-
hie extension. They have been generally overlooked by paleontologists, although
these microcrinoids are abundant, and very well represented in Jurassic and Cretace-
ous beds. Spherical cups of crinoids measure only up to a few millimeters, and they
are not easily detected by an untrained eye; on the other side, they are larger than the
majority of microfossils, and therefore they were not studied in thin sections.
The best known of all small crinoids is probably the genus Saccocoma which is
very frequent in the Upper Liassic lithographic beds of Solenhofen in Bavaria; from
there are known also the only reconstructions of this genus (Fig. 2).
At Vrsnik also a somewhat damaged cup, 5.7 mm in diameter, of species Sacco-
coma tenella (Goldfuss) was found in a lumachelle consistsing prevailingly of radi-
olarians and brachials of saccocomas. The species S. tenella, which has been pre-
sently for the first time determined in Yugoslavia, was found until now in Upper
Jurassic beds of Germany (Holzer and Pol t ing, 1980), in Kimmeridgian of
Provence in France (Verniory, 1960), in beds of Lower to Middle Tithonian in
Carpathians of Poland (Pisera and Dzik, 1979), and in Kimmeridgian-Lower
Tithonian limestone of the Austrian part of the Eastern Karavanke Mountains
(Holzer and Polting, 1980).
Krinoidi iz titonijsko-valanginijskih plasti vzhodno od Vrsnika	15
Literatura
Buser, S. 1986, Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000. Tolmač listov Tolmin in Videm
(Udine). Zvezni geološki zavod Beograd, Beograd.
Farinacci, A. & Širna, G. 1960, Livelli a Saccocoma nel Malm dell'Umbria e della
Sicilia. Boll. Soc. Geol. It. LXXIX/1; 59-88, Roma.
Holzer, H.-L. & Poltnig, W. 1980, Erster Nachweis einer Radialplatten-Fossillager-
stätte der Schwebcrinoida Saccocoma im oberostalpinen Malm (Ostkarawanken, Kärnten).
Carinthia II i 70/90, 201-216, Klagenfurt.
Jurkovšek, B. 1987, Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000. Tolmač listov Beljak in
Pontebba. Zvezni geološki zavod Beograd, Beograd.
Kolar-Jurkovšek, T. & Jurkovšek, B. 1987, Aptihi. Proteus 49/1, 247-250, Ljub-
ljana.
Pisera, A. & Dzik, J. 1979, Tithonian crinoids from Rogoznik (Pieniny Klippen Belt,
Poland) and their evolutionary relationship. Eclogae geol. Helv. 72/3, 805-849, Basel.
Scott, R. W., Root, S.A., Tenery, J. H. & Nestell, M. 1977, Morphology of the
Cretaceous microcrinoid Poecilocrinus (Roveacrinidae). J. Paleont. 51/2, 343-349, Tulsa.
S e 11 i, R. 1963, Schema geologica delle Alpi Gamiche e Guilie occidentali. G. Geol., Ser. 2a,
30, 1-136, Bologna.
Verniory, R. 1960, Presence (et variétés) de Saccocoma tenella Goldfuss a Talloires
(Haute-Savoie). Arch. Sci. 13, 250-257, Geneve.
Winkler-Hermaden, A. 1936, Geologische Studien in den inneren Julischen Alpen.
Zbl. Min. Geol. Pai. Abt. B, 54-63, Stuttgart.
Žitt, J. 1978, Phyllocrinus d'Orbigny, 1850 (Crinoidea, Cyrtocrinida) from the Lower
Cretaceous of Štramberk (Czechoslovakia). Čas. miner. geol. 23/1, 39-112, Praha.
12		Bogdan Jurkovšek & Tea Kolar-Jurkovšek
Tabla 1 - Plate 1
1-3 Phyllocrinus sp. BJ 1069, 20 x
1, 2 Čaši juvenilnih primerkov, lateralno, oralno
Cups of juvenile specimens, lateral, oral view
4 Balanocrinus sp. BJ 1069, 20 x
Kolumnal
Columnal
Krinoidi iz titonijsko-valanginijskih plasti vzhodno od Vrsnika	17
2 - Geologija 30
18__Bogdan Jurkovšek & Tea Kolar-Jurkovšek
Tabla 2-Plate 2
1-10 Saccocoma tenella (Goldfuss). BJ 1038, 20 x
1 Pínula
Pinnule
2-8 Sekundibrahialije
Secundibrachials
9,10 Aksilariji
Axillaries
Krinoidi iz titonijsko-valanginijskih plasti vzhodno od Vrsnika	19
20		Bogdan Jurkovšek & Tea Kolar-Jurkovšek
Tabla 3 - Plate 3
1-5 Saccocoma tenella (Goldfuss). BJ 1038
Povečave po vrstnem redu - Enlarged in succession 18 x, 10 x, 30 x, 23 x, 20 x, 10 x, 22 x
Radialije, pogled od zunaj
Radiais, outer view
Krinoidi iz titonijsko-valanginijskih plasti vzhodno od Vrsnika	21