PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu ! 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944
do 1. i
^)a
1945 v tiskarni
»Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevni!
0".
O" ■'
o ^

C-
u.

linije)
35723
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 267 (12.899)
Trst, četrtek, 12. novembra 19£
Liberalci zamrznili zahtevo po takojšnji vladni krizi	\ Boris JelCUl
odstopil namesto njega Lev Zajkov
Jutrišnji vrh tajnikov večine morda odločilen za obstoj vlade
Le malo upanja v premostitev težav v zvezi s sestavo finančnega zakona Demokristjani odločno proti krizi, socialisti pa zaenkrat molčijo
V Rimu ima marsikdo kratek spomin
SANDOR TENCE
RIM — Paradoksi so v zadnjem iasu na dnevnem redu italijanskega političnega življenja. Spomladi so bili jabolko spora med strankami vladne koalicije referendumi o jedrski energiji in o vprašanjih sodstva, zaradi katerih smo morali junija na predčasne volitve. Vode so se nato nekoliko pomirile in že so bili na vrsti isti referendumi, ki so samo nekaj mesecev prej povzročili vladno krizo ter razpust parlamenta. Ljudsko glasovanje je sedaj mimo in že se nad državo zgrinjajo temni oblaki nove vladne krize in torej splošnega zaostrovanja političnih odnosov med strankami, ki podpirajo kabinet Gi-ovannija Gorie. Jabolko spora je tokrat finančni zakon, to se pravi temeljni proračunski dokument, na katerem sloni vsa gospodarska politika osrednje vlade.
Zanimivo je, da ne grozijo z vladno krizo demokristjani ali socialisti, na antagonizem katerih smo vsi že navajeni, ampak, da prihajajo tokrat grožnje iz vrst liberalne stranke, nekoč stranke »resnosti in reda«, ki se danes nahaja v idejni in politični krizi. Ni jasno, ali liberalci mislijo resno, ko govorijo o krizi in o odstopu iz vladne večine, kar bomo lahko preverili šele na jutrišnjem vrhu koalicijskih sil, vsem pa je jasno, da se odnosi med vladnimi zavezniki ko-Inaj pet mesecev po predčasnih volitvah naglo in nevarno zaostrujejo, kar seveda ne obeta nič dobrega. Gospodarska kriza, ki ima mednarodne razsežnosti trka na vrata, v Rimu pa se kregajo, ali je sedanja vlada programska ali pa sad točno določenega političnega zavezništva.
Dokaj nizka volilna udeležba na nedavnih referendumih pomeni dokaz, da so državljani naveličani Praznih obljub in nerazumljivih spletk vodilnega političnega razreda. Pričakovati in upati je, da bo njihovo opozorilo res nekaj zaleglo ter da si bodo stranke znale spet pridobiti zaupanje ljudi, ki je bistvenega Pomena za naš demokratični sistem. Signali, ki prihajajo v teh dneh iz Rima, pa pričajo, da ima marsikdo zelo kratek spomin.
RIM — V petek bo torej vrh. Po napetem dopoldnevu, prepolnem srečanj, pogovorov, telefonskih pogovorov in sestankov je ministrski predsednik Goria pozval tajnike petih strank, ki sodelujejo v vladi, na sestanek, ki bo v petek ob 11.30 z namenom, da se preverijo pogoji, ki bi omogočili nadaljnji obstoj vlade. Tajnik liberalne stranke Altissimo je vabilo sprejel in je sklenil, da »zamrzne« odločitev o umiku svojega ministra iz vlade. »Liberalna stranka, je dejal Goria po včerajšnjem sestanku s tajnikom PLI, je zastavila nekatera vprašanja, ki so tesno vezana na vladni program in skupno sva imela za korektno, da se ta vprašanja predočijo podpisnikom tega programa, to je tajnikom strank, ki podpirajo vlado.« Altissimo je to vabilo sprejel, čeprav s skepso: »Predsednik vlade je predlagal vrh z namenom, da preveri, ali je moč najti rešitev na vprašanja, ki so jih zastavili liberalci. Vabila, še zlasti kadar je zelo omikano, ne gre nikoli zavrniti,« je dejal Altissimo.
Vendar pogoji nikakor niso najboljši. Podpredsednik vlade Amato je namreč, ko je zapuščal palačo Chigi po sestanku z Altissimom, dejal, da ni mogoče sesta-
viti »enega finančnega zakona v torek, drugega v sredo in tretjega v četrtek«. Gre torej za stališče, iz katerega bi bilo moč razumeti, da ni nobene možnosti za pogajanja. Tega se zaveda tudi Altissimo, ki je dejal, da je pristal na petkov-vrh samo zaradi čuta odgovornosti in dodal: »Če bodo v petek stališča, ki sta jih danes iznesla Amato in Goria, ostala nespremenjena, bo sestanek zelo kratek«. Isto stališče je Altissimo ponovil na včerajšnji seji vodstva svoje stranke in je na tej osnovi predlagal »zamrznitev« odločitve in vsakega drugega sklepa do petkovega sestanka. Strankino vodstvo je ta predlog sprejelo.
Vprašanje, ki se kar samo vsiljuje je, kdo krije hrbet liberalcem. Oziroma, ali gre res za njihovo samostojno pobudo, ali jih za hrbtom kdo »navdihuje«, morda kateri izmed močnejših zaveznikov. To vprašanje je bilo včeraj zastavljeno Altissimu, ki je rezko odgovoril, da liberalci ne delajo na tuj račun. Vendar ta odgovor ni prepričal demokristjanov, ki so mnenja, da je za Altissimom senca socialističnega tajnika Bettina Craxija.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Renato Altissimo
MOSKVA — Na včerajšnjem plenumu centralnega komiteja KP Sovjetske zveze, ki mu je prisostvoval tudi Mihail Gorbačov, so sprejeli odstop prvega partijskega sekretarja v Moskvi Borisa Jelcina in ga zamenjali s. 64-letnim Levom Zajkovom. Novi sekretar sodi med najvplivnejše člane politbiroja in velja za zvestega pristaša Gorbačova.
Jelcin se je odpovedal svojemu položaju že na plenumu CK z dne 21. oktobra, ko je kritiziral delovanje partijskih voditeljev in so ga zaradi tega ostro napadli. Šok, ki so ga povzročile njegove besede, je bil toliko večji, ker se ima zahvaliti za svojo izredno naglo politično kariero samemu Gorbačovu. Bivši zidar, zidarski mojster, inženir in šef gradbenega kombinata Jelcin se je povzpel do vodstva moskovske partije v pičlih dveh letih in s tem poprijel za krmilo, ki so ga imeli dotlej v rokah pristaši Brežnjeva. Dva meseca pozneje, to je februarja 1986, je bil imenovan za suplenta v politbiroju, še leto prej pa je bil v nomenklaturi tako rekoč neznan: vodil je partijsko organizacijo Sverdlovska v Uralih. Jelcin je bil sicer dobro znan po tem, da nima dlak na jeziku in da se kaj pogosto raztogoti. Tokrat pa so njegovi kolegi bili mnenja, da je pretiraval, saj so bile njegove ostre kritike v kričečem nasprotju z doslejšnjimi ustaljenimi običaji in navadami v Kremlju.
Ker se je vlada izneverila danim obljubam in obvezam
Sindikati napovedujejo odločen boj novemu besedilu finančnega zakona
RIM -- Sindikati so včeraj uradno proglasili štiriurno splošno stavko, ki je napovedana za sredo, 25. novembra. CGIL, CISL in UIL hočejo s to protestno akcijo odločno opozoriti vlado, da vsebuje osnutek finančnega zakona nekatere smernice, ki nevarno peljejo v gospodarsko recesijo in ki bodo, če bodo odobrene, v prvi vrsti prizadele manj premožne družbene sloje. Sindikalne organizacije očitajo ministrskemu predsedniku in gospodarskim ministrom, da so se izneverili obvezam glede davčne politike ter glede napovedanih ukrepov v korist zaposlovanja in razvoja južnih področij države. Zadnja splošna stavka v državi je bila pred šestimi leti, zato napovedana protestna akcija priča o novih odnosih med osrednjimi sindikalnimi organizacijami, posebno po razkolu ob referendumu o draginjski dokladi. Sindikalna enotnost sicer trenutno ni še za vogalom, zadnji premiki pa kažejo, da so se odnosi med CGIL, CISL in UIL v zadnjem času znatno izboljšali.
Pizzinato, Marini in Benvenuto so poudarili, da je stavka naperjena proti gospodarski politiki sedanje vlade, ter da ima protestna akcija za cilj globoko revizijo finančnega zakona in državnega proračuna. Če bo parlament odobril napovedane vladne ukrepe, menijo sindikati, bodo prizadeti posebno odvisni delavci in upokojenci, ki so v
preteklosti že marsikaj žrtvovali za dobrobit državnega gospodarstva. Sindikati so namreč do zadnjega pričakovali, da bo vlada omilila tako imenovani davčni grabež na dohodke odvisnih slojev, kar pa se kot znano ni zgodilo. Istočasno pa je črtala pomembne naložbe za razvoj nekaterih življenjskih produktivnih sektorjev.
Medtem ko so sindikati oklicali splošno stavko, je senat včeraj ves dan nadaljeval razpravo o spremembah finančnega zakona, ki jih je v torek obrazložil ministrski predsednik Goria. Zelo ostri do novega finančnega dokumenta so predvsem komunisti, določeni pomisleki pa prihajajo tudi iz vrst vladnega zavezništva. Vsa pozornost je vsekakor sedaj namenjena jutrišnjemu vrhu večinske koalicije, na katerem bi morali liberalci formalizirati in pojasniti nasprotovanje do nekaterih temeljnih členov proračunske resolucije. Liberalci si kot znano prizadevajo za omiljenje davčnega pritiska za odvisne in neodvisne delavce ter so proti vsem ukrepom, ki bi na kak način prizadeli delodajalce, zlasti industrijce. Ostro stališče do finančnegja zakona je zavzela tudi senatna skupina neodvisne levice, medtem ko Proletarska demokracija napoveduje obstrukcijo, ki ima za cilj kar se da zavlačevati senatno razpravo.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Nove stavke letalskega osebja in železničarjev
RIM — Od jutri dalje bodo spet težave z železniškim in letalskim potniškim prometom. Železničarji, ki službujejo daleč od stalnega bivališča, bodo ves jutrišnji dan prekrižali roke v podporo zahteve po odobritvi petletnih načrtov o premeščanju osebja in zagotovitve stanovanj. Stavka bo v osmih okrožjih (tudi tržaškem). Strojevodje iz vrst odborov COBAS bodo stavkali od 16. ure 27. novembra do iste ure naslednjega dne, morda pa tudi še 16. in 17. decembra, ker jim noče uprava državnih železnic priznati raznih doklad in njihove vključitve v osnovo za izračun pokojnine. Konec novembra pa bo morda še 24-urna stavka vseh železničarjev, ki se oslanjajo na FILT-CGIL, FIT-CISL in UIL-Trasporti, in to na vabilo avtonomnega sindikata FI-SAFS-CISAL. Vzrok: grožnja železniške uprave z dopolnilno blagajno in začasno suspenzijo plač. Z druge strani bo v ponedeljek na pobudo zveznih sindikatov 4-urna stavka talnega osebja na letališču Fiumicino, 20. in 21. novembra pa stavka pilotov in asistentov iz vrst ANPAC, AN PAV in ATV.
Proiraška resolucija iz Amana
AMAN — V jordanskem glavnem mestu se je včeraj, s Podpisom enotne sklepne resolucije, zaključil izredni sestanek 21 članic Arabske lige. Po dolgih pogajanjih so politični zastopniki arabskega sveta le izluščili zaključni dokument summita, ki je vendarle doprinesel nekaj novosti, te Pa bi lahko bile pomembna osnova za bodoče delo generalnega tajnika OZN De Cuellarja. Največ pozornosti so udeleženci sestanka seveda posvetili iraško-iranskemu spopadu, druga vprašanja na dnevnem redu (ponovni sprejem Egipta v Arabsko ligo, izraelsko-arabski spor in položaj v Libanonu) so zato neizbežno zadobila drugorazreden pomen.
Malokateri od poznavalcev arabskih razmer je pred pri-četkom sestanka pričakoval, da bo tekst sklepnega dokumenta tako izrazito proiraški. Udeleženci so namreč v vseh aspektih podprli tekst resolucije Varnostnega sveta OZN st. 598 in so odklonili iransko zahtevo, da bi morala posebna komisija, še pred sklenitvijojrremirja, ugotoviti, kdo je vojno pravzaprav sploh pričel. Članice Arabske lige brez ovinkarjenja dolžijo Iran, da je zasedel iraško ozemlje (v bistvu 9re le za polotok Fao, kjer pa je Iran namestil učinkovite kitajske rakete silkworm), da je napadel Kuvajt in da je plavni krivec hudih nemirov v Meki, kjer je umrlo več kot 600 vernikov. Da bi bila mera polna, pa so arabski veljaki
črno na belem zapisali (in podpisali), da »Irak upravičeno brani svoje legitimne interese«.
Do napovedane zmage sirskega predsednika Hafeza el Asada torej ni prišlo, sicer pa ni bil tudi njegov poraz posebno boleč. Udeleženci sestanka na vrhu se namreč niso zedinili glede sprejetja sankcij, tako da tudi ta dokument posebnega učinka na Iran zelo verjetno niti ne bo imel. Asadu bo sicer minila jeza zaradi delnega poraza, ko bo vnovčil ček dveh milijard dolarjev, ki mu ga bo nakazala Saudska Arabija.
Glede možnosti navezovanja rednih diplomatskih odnosov z Egiptom pa so udeleženci vrha menili, da mora to vprašanje rešiti vsaka članica posebej. Lahko zato pričakujemo, da bodo v Kairu kmalu odprli več arabskih veleposlaništev, predvsem tistih držav, ki gledajo na Perzijski zaliv in ki bi zato lahko kmalu potrebovale egiptovski vojaški stroj.
Ob koncu še ena zanimivost. Major Zalud, Gadafijev najbližji sodelavec in vodja libijske delegacije, je pred odhodom iz Amana dopisniku tiskovne agencije Reuter izjavil, da Libija ne sprejema teksta sklepne resolucije. Morda pa. j e res pozabil, da je resolucijo malo pred tem lastnoročno podpisal...(fg)
Še vedno niso rešili vprašanja uradne rabe jezika narodnosti
LJUBLJANA — Ena izmed zadev, ki burijo duhove po hodnikih jugoslovanskega parlamenta, je zahteva srbskega parlamenta po sprejetju zveznega zakona o uradni rabi jezikov narodnosti v SFRJ. Odbor za družbenopolitične odnose zveznega zbora jugoslovanskega parlamenta je srbsko zahtevo že sprejel na svojem septembrskem zasedanju, zdaj pa je sprejetje takšnega zakona podprl tudi odbor za mednarodne odnose zvezne socialistične zveze.
Najbolj izrecno se je proti sprejemu zveznega zakona o rabi jezikov narodnosti v Jugoslaviji do zdaj izrekel delegat slovenskega parlamenta v zveznem zboru jugoslovanskega parlamenta Silvano Sau, sicer tudi predsednik Unije Italijanov, ki je v imenu slovenskih delegatov v zveznem zboru povedal, da ustava SFRJ ne omogoča sprejetja zveznega zakona s predlagano
vsebino. Podal je strah, da bi zvezni zakon lahko postal ovira za nadaljnji razvoj narodnosti v posameznih zveznih enotah. Od kod ta strah?
Strah izvira iz poznavanja zaledja srbskega predloga, ki temelji na odnosih, kakršni so na Kosovu. Srbski parlament je maja razpravljal o Kosovu, in takrat je tudi nastala zahteva po sprejetju jugoslovanskega zakona o rabi jezikov narodnosti na teritoriju cele države. Srbski parlament je zahtevo po sprejetju takšnega zakona avgusta uradno vložil pri jugoslovanskem parlamentu. In kot smo že omenili, je eden od odborov jugoslovanskega parlamenta septembra srbsko zahtevo sprejel. Na zasedanju tega odbora, pa je bilo mogoče slišati tudi besede, ki so marsikomu vzele sapo.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
• Jutrišnji vrh
Tako je podtajnik KD Scotti dejal, da je molk socialistov nenavaden in Cab-ras je rohnel, da je treba ugotoviti kdo krije hrbet Altissimu. Gargani pa je isto povedal bolj diplomatsko: »Težko verjamem, da gre za povsem samostojno pobudo.«
Medtem pa so s sedeža demokris-tjanske stranke prihajali mirovni znaki v smeri liberalne stranke. Šef tiskovnega urada KD Clemente Mastella je dejal, da je privoljenje na vrh »pozitiven znak« in je večkrat poudaril, da je njegova stranka odločno proti krizi, do katere bi prišlo iz razlogov, ki so za KD »nerazumljivi«. Sinoči se je de-mokristjanski tajnik De Mita sestal s predsednikom vsedržavnega sveta KD Forlanijem in s predsednikom vlade Gorio. Očitno so govorili o finančnem zakonu, tudi o možnih spremembah, na katere je KD pripravljena, le da ji uspe preprečiti krizo.
Medtem pa socialisti vztrajno molčijo. Craxi in Amato sta se včeraj sestala v Bariju, kamor sta odšla na pogreb žene ministra Formice, De Mic-helis pa se je v Rimu sestal z Altissi-mom, z namenom, da pride »do premostitve sedanjega stanja ob sodelovanju vseh sil, ki sestavljajo večino«. O zahtevi o vladni krizi pa socialisti niso dejali nič.
Vodstvo komunistične partije pa je mnenja, da izbira liberalcev predstavlja samo zadnje poglavje stanja, v katerem je bila večina že razbita pri vseh vprašanjih. Na sedežu KPI so mnenja, da je odločitev sindikatov o napovedi splošne stavke pomembna. Ali pride do sprememb pri finančnem zakonu ali je odprtje krize edina možna rešitev, ki bi lahko blagodejno vplivala na vprašanja v državi, menijo pri KPI.
G. R.
•	Sindikati
Senator Stojan Spetič (KPI) pa nam je poslal naslednje tiskovno sporočilo:
»Novi osnutek finančnega zakona, ki ga je predsednik Goria predstavil senatu, je naravnost izzivalen v svoji politiki omejevanja socialnih storitev in potrošnje. Nič čudnega, torej, če grozi vladna kriza in če so sindikati napovedali splošno stavko.
V novih pogojih moramo Slovenci nadaljevati boj, da nam država zagotovi kritje za zaščitni zakon, ki nam ga dolguje po ustavi izpred 40 let. Napoved splošne stavke in verjetnih skupnih manifestacij je priložnost, ki bi je ne smeli zamuditi, če hočemo širšo javnost seznaniti s svojimi zahtevami in tako povezati naš boj z bojem vseh družbenih slojev za večjo socialno pravičnost.
Osebno sem prepričan, da bi se morali Slovenci organizirano pridružiti temu gibanju in čimprej obnoviti enotnost in borbenost izpred nekaj let. Med ljudmi ni čutiti razočaranja ali malodušja, prej voljo po nastopu. Prav je, da to upoštevajo vse komponente naše manjšine.«
S. T.
•	Se vedno
Predsednik odbora je potrebo po sprejetju zveznega zakona o rabi jezikov narodnosti v SFRJ utemeljil z ugotovitvijo, da je prišlo do negiranja jezikov narodov glede na jezik narodnosti. Jasno je, da je mislil na Kosovo, kjer prevladuje jezik narodnosti (Albancev), ki je pa v pokrajini večina glede na jezik Srbov, ki so v pokrajini manjšina. Toda kljub temu da je Jovanovič mislil na Kosovo, tega ni povedal, in zato so se njegove besede nanašale na celo Jugoslavijo. Še težje -besede pa je v istem odboru izrekel srbski delegat Zarija Martinovič: »Zakon moramo nujno sprejeti, da se ne bomo več pogajali kot na tržnici, kateri jezik se lahko uporablja in da ne bomo prihajali v situacije, da se srbski jezik uporablja v kraju, kjer je procen-tualno več srbskega prebivalstva, albanski tam, kjer je več Albancev in romski tam, kjer je več Romov.«
Kdor pozna zgoraj navedene besede se upravičeno boji, da bi novi zakon lahko omejil rabo jezikov narodnosti, še zlasti tam, kjer so razmere zdaj kolikor toliko dobre (na primer na slovenski Obali in v Istri).
Jugoslovanska ustava v svojem 246. členu določa, da so jeziki narodov in narodnoti in njihove pisave na območju Jugoslavije enakopravni. Na podlagi te ustavne odločbe se danes v Jugoslaviji uradno uporablja 17 jezikov. Slovenska ustava ima v četrtem poglavju, ki govori o svoboščinah, pravicah in dolžnostih človeka posebni oddelek, ki govori o posebnih pravicah italijanske oziroma madžarske narodnosti in njenih pripadnikov v Sloveniji (čl. 250 in 251). Hrvaška ustava pa kljub temu da tam živijo Italijani prav tako kot v Sloveniji, podobnih členov nima.
Kaj torej reči ob nastajanju novega zakona o rabi jezikov narodnosti v Jugoslaviji na nivoju, ki je visok (ki bi na primer Italijanom, ki živijo na Hrvaškem priznal enake pravice, kot jih uživajo v Sloveniji), potem je novi zakon treba pozdraviti. Če pa bi naj novi zakon nastal pod psihozo razmer na Kosovu in zavrl nadaljnji razvoj narodnosti v Jugoslaviji, potem pa se je še pred prihodom takšnega novega zakona potrebno pošteno zamisliti.
D. V.
Posle z vrednotnicami v Milanu prekinila lažna vest o atentatu
Dolar se je okrepil, borze napredovale Bela hiša in Kongres še brez sporazuma
MILAN, NEW YORK —■ Na milanski borzi je bilo včeraj tako kot v torek na pariški. Nekaj po enajstih je neznanec po telefonu sporočil krajevnemu dnevniku, da je v veliki poslovni dvorani bomba. Panike ni bilo, saj se je to v preteklosti že nekajkrat zgodilo, seveda pa je bilo treba borzo izprazniti in počakati, da je policija preiskala prostore. Po enourni prekinitvi so se operacije še pomnožile, tako da je indeks MIB poskočil ob fixingu za 1,36%. Gre za prvi porast po sedmih dneh neprekinjenega drsenja, ki je omejil padec nasproti 2. januarju na 33%. Temu pa niso botrovali notranjepolitični, temveč tehnični dejavniki: ugoden razplet na drugih evropskih borzah (Frankfurt +4,54%, London +3,45% in Ziirich + 3,12%, medtem ko sta bili pariška in bruseljska borza zaprti zaradi praznika), predvčerajšnja Reaganova izjava, da ne bo Bela hiša trpela nadaljnje slabitve dolarja, in posledična učvrstitev ameriškega denarja v Evropi na 1.226,95 lire (v torek 1.220,775), 1,3725 švicarskega franka (1,3535) in 1,6648 zahodno-
nemške marke (1,6530). Okrepil se je tudi v Tokiu -34,35 jena proti 33,65.
Dolar si je opomogel tudi na domačih tleh, kar je potisnilo navzgor še vvallstreetski Dow Jones. To pa še zdaleč ne pomeni, da se je obzorje razjasnilo: izjave, ki so prišle zadnje čase iz washingtonske administracije, so protislovne (zakladni minister je podprl cenitev dolarja, medtem ko se je izrekel Reagan proti njej), poleg tega pa se pogajalci Bele hiše in Kongresa še niso domenili glede zmanjšanja proračunskega primanjkljaja. Načelnik demokratske večine v predstavniškem domu Foley je omenil včeraj možnost sporazuma pred usodnim 20. novembrom, ko nastopi avtomatično skrčenje deficita, republikanski senator Domenici je pripomnil, da utegne priti do dogovora še ta teden, vodja republikanske manjšine Lott pa je polemično pribil: »V razpravi o oklestenju izdatkov so se naša stališča močno zbližala, glede dohodkov pa smo si navzkriž: oni zahtevajo
davčno obremenitev za 12 milijard dolarjev, mi pa je nočemo.«
Negotovost na finančnih trgih je toliko večja zaradi sklepa ameriške centralne banke (FED), da ne bo še bolj znižala primarnih obresti, če se ne bo pokazalo, da gospodarstvo nazaduje. FED je v zagati: za spodbuditev gospodarske rasti bi bilo treba pomnožiti denarni obtok, za obrambo dolarja pa zvišati obresti in tako privabiti čim več tujega kapitala. Analisti spet trdijo, da bo mogoče ustaviti padanje dolarja edinole s skladnejšo politiko vseh pomembnejših zahodnih emisijskih zavodov oziroma z znižanjem eskontnih mer, toda ravno včeraj je guverner tokijske državne banke Sumita izjavil, da Japonci tega ne bodo storili in prav tako ne druge razvite države. K rešitvi problema bo morda pripomogla tudi jutrišnja objava podatkov o primanjkljaju ameriške trgovinske bilance v septembru.
D. G.
Osamljenost Mikoliča
BEOGRAD — Tudi druga, popravljena inačica poštevanke zvezne vlade, ki sedaj vsebuje kar 126 ukrepov, ne navdušuje delegatov zvezne skupščine. Zaradi naglice, v kateri so morali pregledati, koliko je Mikuličeva ekipa upoštevala pripombe na protiinflacijski program, so delegati precej nervozni. Slovenski, hrvaški, vojvodinski in srbski predstavniki so od svojih skupščin dobili nalogo, da glasujejo proti vladnemu predlogu, se pravi besedilu, ki so ga obravnavali republiški parlamenti. Torej morajo v pičlih nekaj dneh ugotoviti, ali so z dopolnitvami že izpolnjeni pogoji, da lahko program ocenijo pozitivno. V neprijetni situaciji pa so seveda tudi bosanski, kosovski, črnogorski in makedonski delegati, ki so bili nad prvotnim predlogom skorajda navdušeni (nič čudnega, saj je bil napisan na kožo nerazvitim, pasivnim izvoznikom, uvoznikom ipd.), zdaj pa morajo preveriti, ali ni Mikulič z novimi točkami prvotnega besedila morebiti »pokvaril«.
Čeprav je časa za temeljito analizo odločno premalo, pa vendarle prevladuje vtis, da tudi v popravljenem predlogu protiinflacijskega programa Mikuličeva vlada ni krenila v zaželeno smer. Največ pripomb je še vedno v zvezi z devizno zakonodajo, kajti tudi nove točke niso obrnile vetra v korist izvoznikov. Tokrat ne gre le za nezadovoljstvo slovenskih in hrvaških delegatov, temveč je za odločne spremembe tudi Gospodarska zbornica Ju-
goslavije, torej pogojno rečeno celotno jugoslovansko gospodarstvo. Včeraj so se v številnih razpravah slišali ostri protesti, ker ZIS še vedno predvideva, da bi imela podjetja, ki več uvažajo kot izvažajo, še naprej (objektivno gledano) prednost pred aktivnimi izvozniki.
Na Hrvaškem so razočarani in se sprašujejo, ali je zvezna vlada sploh pregledala pripombe v dosedanji razpravi, kajti iz novih dokumentov ni razvidno, da bi se Mikulič kaj dosti sekiral zaradi pravcatih dosjejev, ki so jih v Beograd poslali iz te republike. Ostri so tudi v mladinski organizaciji, kjer so ocenili, da njihovih predlogov niso upoštevali ter da zato ne morejo podpreti vladinega programa. Vsekakor pa mora svoj obstanek Mikulič sedaj povezati z uspešnostjo uresničevanja omenjenega programa, menijo mladinci.
Danes bo v zvezni skupščini velika maša, na kateri se bo verjetno pokazalo, kam piha veter. V normalnih okoliščinah bi lahko pričakovali tudi Mi-kuličev odstop, kajti mnenja, kakršno je minuli teden poslalo v javnost ljubljansko sindikalno predsedstvo, ki je jasno in glasno zahtevalo odstop, še zdaleč ni osamljeno. Toda če Jugoslavija še nikoli ni imela tako močno kritizirane vlade, je tudi res, da je Mikulič od vseh dosedanjih predsednikov najbolj odločen in trmast. Danes se bo pokazalo, kdo je bolj... (Z. Š.)
Prvi sneg v Washingtonu ni samo romantična idila
Sneg, ki je prejšnjo noč pobelil Washington, ni presenetil Arthura Bor-deauxa, ki »stanuje« na klopci v Lafayettovem parku pred Belo hišo
Končno spravljivi toni med ZDA in predsednikom Nikaragve Ortego
WASHINGTON — Nad nebom Srednje Amerike je te dni posijalo sonce. Po krajšem zastoju je namreč ponovno stekel proces, ki bi lahko zagotovil trajnen mir. Odločilno pobudo za to je sicer že pred tremi meseci dalo pet srednjeameriških predsednikov, ki so v Gvatemali podpisali zgodovinski mirovni dokument.
Nakaragovski predsednik Ortega je včeraj v Washingtonu pred skupščino Organizacije ameriških držav povabil predsednika Reagana na pogajanja, ki bi se jih morali udeležiti tudi predstavniki contrasov. Vodja sandinistov je tokrat potrdil namen, da se bo s posredovanjem nadškofa iz Manague Brava pogovarjal s contrasi. Spravljive tone so prvič imeli tudi v VVashingto-nu. Shultz je celo obljubil, da vlada do novega leta ne. bo pred Kongresom vložila prošnje po finančni pomoči contrasom.
Zelo zapleten položaj v Montaltu di Castro
MONTALTO Dl CASTRO — Ozračje ob gradbišču jedrske elektrarne v Montaltu Di Castro (Viterbo) postaja iz dneva v dan bolj napeto. Tudi včeraj je skupina dvestotih avtonomistov protijedrskega in protiimperialistič-nega koordinacijskega odbora dežele Lacija na miren način preprečila nadaljevanje gradbenih del. To manifestacijo nameravajo nadaljevati vse do petka, 13. t. m.
Delavci so izkoristili »prosti« dan ter so se skupno podali na bližnjo Ulico Aurelia, ki je ena največjih rimskih vpadnic. Tu so iz protesta zaustavili promet.
Na gradbišču sedaj vprašljive nove jedrske elektrarne dela kar šest tisoč delavcev. Nedeljski referendum se je močno poigpral z njihovo delovno usodo. Z včerajšnjo protestno akcijo so delavci želeli dokazati, da avtonomisti nimajo pravice jim kratiti vsakdanji kruh. Istega mnenja so tudi zvezni sindikati CGIL, CISL in UIL, ki obsojajo protijedrske manifestacije v Montaltu di Castro. Prav zato so za danes sklicali skupno protestno manifestacijo, s katero hočejo prisiliti vlado, da bi s tem v zvezi ukrepala in to v najkrajšem času. Sindikati trdijo, da so delavci znatno oškodovani, saj jim skupina avtonomistov krati svobodo do dela.
Beograjsko Dugo moti Alpe-Jadran
Dobrososedstvo Italije in Jugoslavije, sodelovanje ob meji in preko nje, ne moti le italijanskih črnosrajčnikov. Tudi onstran meje je mogoče najti takšne, ki se jim odpiranje in preseganje meja zadira kot trn v peto in se zato pritožujejo. Najnovejši primerek takšnega žalobolja je v zadnji številki beograjske revije Duga objavil njen urednik Zoran Bogovac pod naslovom »Čari skupnega jodlanja«, ki mu ne gre v račun sodelovanje na prostoru od Alp do Jadrana in še posebej delovna skupnost Alpe-Jadran.
Posmehljivi naslov izvrstno ponazarja, kaj je mogoče najti pod njim. Bralci Duge so za uvod izvedeli, da se je nekaj dogajalo na Bledu, »na alpskem Bledu, v alpski Kranjski, ‘Provinci' alpske republike Slovenije«, kot pravi pisec. V nadaljevanju to neznano dogajanje postane sestanek predsednikov vlad dežel članic delovne skupnosti Alpe-Jadran. Bralci izvedo, da je ta »zveza« stara že skoraj deset let in da so slovenski gostitelji na
Bledu s posebnim zadovoljstvom pozdravili predstavnike dveh madžarskih župnij, ki sta kot opazovalki »napovedali željo Madžarov po jodlanju«. Zorana Bogovca pri tem zelo moti to, da Madžarska nima jadranske obale. Sledi razglabljanje o tem, ali lahko Alpe postanejo hrbtenica nove Evrope. Bralci so poučeni, da »os Miin-chen-Dubrovnik ne glede na motne definicije o "skupnih regionalnih interesih", o varstvu gozdov in drugih ekoloških problemih, ali o "skupnem kulturnem prostoru" in podobno, ne more z ničemer utrditi svoje mlahavosti.« Zoran Bogovac se nadalje posmehuje, da so predsedniki vlad na Bledu »šteli smrekove iglice« (sestanek delovne skupnosti Alpe-Jadran je bil posvečen varstvu gozdov) in se sprašuje: »Ali so govorili še o čem, to je za javnost ostala skrivnost.« V nadaljevanju sledijo meditacije o tem, da je varstvo okolja idealna »alibi tema« - seveda so se pa predsedni-
ki vlad pogovarjali o nečem drugem. To drugo po sledi pod podnaslovi: »Kulturtregerji srednje Evrope«, »Na truplu srečne monarhije« in »Strauss, ki ne igra valčkov«, pod katerimi Zoran Bogovac pripisuje delovni skupnosti Alpe-Jadran, da skuša poroditi črno-žolto monarhijo: Za desert pa pisec postreže še s podatkom, da je istočasno s srečanjem na Bledu v Stični potekalo srečanje intelektualcev na temo »Krščanstvo danes - vprašanje in odgovori«, kot piko na i pa še pristavi številke o izvozu nekaterih slovenskih podjetij v Nemčijo.
Vprašanje, ki si ga moramo postaviti je, zakaj Zorana Bogovca moti sodelovanje med Alpami in Jadranom, kajti da ga moti, ne more biti nobenega dvoma ne po tem kaj ne po tem kako je napisal.
Prvi odgovor na vprašanje nam nudi že sam podnaslov članka: »Če jugoslovanska pot v 21. stoletje pelje čez Evropo, ali bomo šli po njej vsi skupaj ali nam bo lažje delati "spre-
jemni izpit" za Evropo vsakemu posebej?« Bogovca torej skrbi nek tobožni beg Slovenije v Evropo brez drugih jugoslovanskih republik. Toda tudi ob tej Bogovčevi fatamorgani iz članka veje še kup nesmislov, ki so tudi za nas tukaj poučni in nevarni.
Zoran Bogovac namreč sploh ne ve (ali pa noče vedeti), da življenje ob skupni meji poraja skupne probleme, ki jih je mogoče le skupaj reševati. Kar je za Bogovca »štetje smrekovih iglic«, je za nas vprašanje preživetja v kolikor toliko zdravem okolju. Kar so za Bogovca »čari skupnega jodlanja« so za nas vsakdanji problemi, ki nam marsikdaj grenijo življenje. In zato je dobro, da se problemi skupnega življenja rešujejo na nivoju vlad sosednjih dežel, tukaj, kjer smo ljudje.
Sicer pa, ko smo že pri ljudeh: mar je naključje, da ko Bogovac našteva vse, kar je mogoče najti ob »osi Mun-chen-Dubrovnik«, pozabi na manjšine?
DEJAN VERČIČ
V ponedeljek v Čedadu
10 SKGZ o občnem zboru
•	iv*	*v#
in o položaju manjšine
ČEDAD — V ponedeljek je v Čedadu izvršni odbor Slovenske kul-turno-gospodarske zveze razpravljal predvsem o sklicanju in o pripravah za občni zbor zveze, ki bo v Gorici 20. decembra. Odbor je v tej zvezi obravnaval poslabšani položaj slovenske narodnostne skupnosti, kateri se celo odvzemajo nekatere stvari, posledice politične gospodarske recesije in napore Slovencev, da se bolj organizirajo.
Odbor je poslušal poročilo predstavnikov videmske pokrajine, ki so pobudniki tiskovne konference vseh slovenskih komponent. Tiskovna konferenca bo v ponedeljek v Vidmu, nanjo so povabili parlamentarce iz vse dežele in bo na njej šest slovenskih predstavnikov enotno zahtevalo obnovitev razprave o zaščiti in reševanje nekaterih kulturnih ustanov, ki so v kritičnem stanju. Odbor je tudi razpravljal o raznih obiskih in med drugim o obisku, ki ga bo prihodnji teden naredila Zveza pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva Hrvaške.
Med razpravo so bila omenjena nekatera vprašanja v zvezi z referendumom. Izvršni odbor SKGZ je bil mnenja, da so vprašljive oblike boja, ki jih je sprožil odbor vzhodnokraških vasi, da pa je razumljivo ogorčenje prebivalcev zaradi tolikih nerešenih vprašanj.
Tudi v FJK ostre polemike med KD in PSI
Evropski poslanci KPI v naši deželi
Od četrtka do četrtka
O predlogu za predlog
— Stanislav Renko —
TRST — Tudi v deželnem svetu FJK se širi polemika med KD in PSI. Na včerajšnji seji je med razpravo o zakonskem osnutku, ki predvideva izredne posege v turističnem sektorju (skupščina ga je odobrila z glasovi večine), demokristjanski svetovalec Specogna v osebnem imenu praktično obtožil socialističnega pristojnega odbornika, da nima posluha za potrebe in zahteve Nadiš-Mh dolin. Predsednik socialističnih svetovalcev Zanfagnini je takoj protestiral in dodal, da si njegova skupina pridržuje možnost, da se bo lahko ravnala na podoben način glede vseh tistih odborovih sklepov, s katerimi se socialisti ne strinjajo v celoti.
Skratka: volilna kampanja se bliža naglih korakov, zaradi česar bodo podobni dogoki vse bolj pogosti.
TRST — Delegacija poslanske skupine KPI v evropskem parlamentu se bo danes in jutri mudila v naši deželi. Načeloval ji bo predsednik skupine Gianni Cervetti, v njej pa bodo še poslanci Diego Novelli, Di Pasgu-ale, Raggio, Giorgio Rossetti, Sguar-cialupi in tajnik Oliva.
Danes bo obiskala tržaško luko, ob 11. uri pa se bo v Trstu sestala s predstavniki Slovencev. V popoldanskih urah se bo sestala s predstvniki tovarniških svetov iz Tržiča, v Vidmu pa se bo pozneje srečala z zastopniki Zveze industrijcev. V večernih urah bodo komunistični poslanci sodelovali na raznih javnih manifestacijah.
V petek bo delegacija imela vrsto srečanj na Deželi, ob 15. uri bo priredila tiskovno konferenco in se nato srečala s sindikalnimi organizacijami.
V gorah vse več ljudi za varnost pa ne skrbijo dovolj
LJUBELJ — Delegati vseh šestnajstih slovenskih postaj GRS so v soboto na zboru gorskih reševalcev ocenili minulo dveletno delo. Lani in letos so opravili 143 reševalnih in poizvedovalnih akcij. Z gora so spravili tudi 37 mrtvih.
Vse bolj razvejeno preventivno delo GRS zagotovo vpliva tudi na manjšanje števila nesreč, pa čeprav hodi v gore vse več ljudi. Za načelnika komisije GRS Slovenije so soglasno ponovno potrdili Danila Skerbinka, na predlog postaje GRS Kranj pa začasnega načelnika Bineta Vengusta. Sprejeli so program dela vseh petih podkomisij.
Gorski reševalci s specializiranimi znanji, ki so v zdravniški komisiji in komisijah za plazove, letalsko reševanje, opremo in za vzgojo, pomagajo tudi kolegom v drugih republikah in enotam civilne zaščite. Njihov cilj je čim hitrejši prenos vseh novosti, ki jih potrdi mednarodno združenje gorskih reševalcev IKAR.
Kot je dejal Andrej Bauman iz republiškega sekretariata za ljudsko obrambo in štaba civilne zaščite, bo znotraj le-te ustanovljena tudi specializirana enota GRS. Jože Rožič pa je rekel, da se je treba bolj povezati z alpinisti in se še bolj usposobiti za klasična reševanja. Na zboru so pohvalili dobro sodelovanje z RSNZ, njihovimi piloti helikopterjev, ki vse pogosteje sodelujejo v reševalnih akcijah.
Vodja zdravniške podkomisije, dr. Andrej Robič meni, da zdravnik pri reševanju razbremenjuje reševalce, ki lahko zato le še boljše opravijo svoje delo. Na zboru reševalcev, v hotelu Kompas na Ljubelju so povedali, da je Slavko Šetina iz postaje GRS Kamnik izpopolnil sprejemno-oddajno postajo, tako da bo še bolj uporabna pri stenskih reševanjih.
MIRKO KUNŠIČ
Zamejski bralec in poslušalec je prejšnji teden lahko zasledil kar precej zanj zanimivih novic in komentarjev, od katerih naj omenimo le najzanimivejše, saj izzivajo številna važna vprašanja.
Najprej je bilo mogoče prebrati v najnovejši številki »Informacijskega biltena Slovencev v Italiji«, ki izhaja v italijanščini že od decembra 1962, oziroma že četrt stoletja, besedili dveh predlogov za našo zakonsko zaščito z ustreznima obrazložitvama: 30-členski predlog KPI (s podpisi sen. S. Spetiča in njegovih tovarišev) in enočlanski predlog melonarske Liste za Trst (s podpisom posl. Camberja). Sledila je najvažnejša vest tedna - v četrtek, 5. t. m., da je Evropski parlament odobril LISTINO O MANJŠINSKIH JEZIKIH IN KULTURAH, ki naj bi jo vse članice - med njimi tudi Italija - spoštovale, čeprav njene določbe, ki zadevajo vse probleme manjšin, niso obvezujoče. Vsebino listine smo takoj objavili v našem dnevniku, sežeto v osmih točkah od vprašanj šolstva pa do finansiranja. Skoraj istočasno smo brali poročila o drugem obisku deželnih predstavnikov PSI iz Furlanije-Julijske krajine pri RK SZDL Slovenije. V sredo smo poslušali po openskem radiu med drugim komentarje tudi presenetljivih stavkov iz petkovega govora dosmrtnega senatorja Lea Valianija, enega izmed članov slavnega CLN za severno Italijo. V nedeljo opoldne pa smo prisluhnili tehtni razlagi pravnega zastopnika SKGZ za sodno prijavo krivcev žaljivk v znanem »radunaškem« septembrskem katalogu (odv. dr. P. San-zina) in razlagi predstavnika Odbora za mir, Paola Parovela, ki je zbral že okrog 2 tisoč podpisov za prav tako sodno prijavo. Istega dne je hujskaški »II Piccolo« objavil še eno nedokazano trditev o tako imenovanih »fojbah«. Itd.
Izmed vseh omenjenih besedil zakonskih predlogov se v zvezi z melo-narskim predlogom za predlog lahko najprej vprašamo: Zakaj je v edinem členu tega predloga za predlog določen kar petletni rok vladi za sestavo predloga? Saj to vendar pomeni, da bo treba čakati na morebitno sestavo do leta 2.004! Ali kar 30 let po podpisu osimskega sporazuma, na katerega se - med drugim - melonarski predlagatelji sklicujejo? Mar ne bo takrat minilo kar - 85 let, odkar je kralj Vittorio Emmanuele III. 1. decembra 1919. leta v svojem kronskem svečanem govoru v rimskem parlamentu obljubil manjšinam »La tutela nel maggior modo possibile«? In koliko let bo minilo, dokler bo morebitni predlog vlade odobren, ko pa je znano, da prvi predlog (KPI) čaka že 17 let na odobritev, od 1. decembra 1970? Se bo torej to zgodilo leta 2.020? Bo melonarski leader -znani pranečak kraškega barona iz Branice - dočakal takrat že 106. leto starosti? (Iz srca mu jih želimo!)
Iz melonarske obrazložitve predloga sledi tudi, da nas je v tržaški pokrajini 7 odstotkov vseh prebivalcev, t. j. okrog 19 tisoč in se zato postavlja vprašanje: kako se ta podatek strinja s številko 25.582 iz leta 1961 in s 24.706 iz leta 1971, kot je zapisano v uradnih statističnih podatkih v publikacijah »Istituto Centrale di Statisti-ca« o 10. in 11. splošnem štetju prebivalstva (Rim, 1965 in 1973)? In kje je vzrok, da je uradni izvedenec italijan-
ske vlade na pariški mirovni konferenci, kot je razvidno iz zemljevida v njegovi publikaciji: Carlo Schiffrer, AU TOUR DE TRIESTE - (Pariz, 1946, Založba Eugene Faroulle) navajal podatek, da na področju današnje dežele Furlanije-Julijske krajine živi kar 90 tisoč Slovencev in kako se to strinja z melonarskim podatkom, da nas je v deželi samo 4 odst. vsega prebivalstva, t. j. samo okrog 48 tisoč? In s Čermeljevim podatkom »Slovenci in Hrvatje pod Italijo«, da nas je 135 tisoč? Pa še s podatkom iste publikacije uradnega vladnega eksperta za tržaško pokrajino s 54.500 Slovenci?
Melonarska obrazložitev se sklicuje tudi na osimski sporazum, toda z omejitvijo na njegov člen št. 8, za katerega izvajanje pa je seveda obvezna vsebina preambule sporazuma, ki določa »največje možno varstvo državljanov - pripadnikov manjšin« ter načela štirih mednarodnih konvencij in na posebni statut Londonskega memoranduma iz leta 1954. Se bodo sestavljavci morebitnega vladnega predloga ravnali po teh načelih? Naj ob tej priložnosti zapišemo za tiste bralce, ki jih vprašanje zanima bolj podrobno, da najdejo v slovenščino prevedene določbe vseh štirih mednarodnih konvencij v knjigi: »DR. ERNEST PETRIČ, MEDNARODNO VARSTVO NARODNIH MANJŠIN« (Zal. Obzorja, Maribor, 1977), posebej pa celotna besedila »Univerzalnih paktov o človekovih pravicah« v italijanščini, angleščini in francoščini v publikaciji »PATT1INTERNAZIONALI SUI DIR1TTI DELLVOMO«, Padova 1967, ed. CEDAM. Toda spričo kar šestih pogojev, ki jih vsebuje besedilo »edinega člena« melonarskega zakonskega predloga se 'lahko že vnaprej napove, da morebitni vladni predlog teh določb mednarodnih konvencij ne bo upoštevaj. Še manj pa ne bo upošteval določb Evropske listine.
To dokazujejo tudi trije pogoji iz obrazložitve, od katerih opozarja tretji zlasti na nevarnost, da bi z zaščitnim zakonom Slovenci dosegli kak privilegij. Zato se postavlja tudi vprašanje: Ali se ti melonarski bojazljivci ne zavedajo, da manjšinci že uživamo privilegij nad vsemi tistimi pripadniki večine, ki ne morajo obvezno obvladati obeh jezikov? Torej: ali se predlagatelji zavedajo, da bi za odpravo tega privilegija morali v svojem melonarskem predlogu za predlog zahtevati obvezen pouk slovenščine v vseh italijanskih šolah? Nič posebnega se z uresničenjem takega predloga ne bi zgodilo! Saj se na pr., samo v 8 kilometrov oddaljeni koprski občini že učenci osnovnih šol obvezno učijo italijanski manjšinski jezik v izogib privilegiranosti učencev v koprskih (in drugih) šolah z italijanskim učnim jezikom. Seveda je odgovor tudi na to vprašanje na dlani. Zato zapišimo še zadnje vprašanje: Bo Trst nekoč v daljni - morda zelo oddaljeni - prihodnosti doživel na to vprašanje pozitiven odgovor? Pristaši iskrenega sožitja ne bi smeli dvomiti.
O ostalih štirih vprašanjih glede ob začetku pričujočega zapisa naštetih zadev, pa prihodnji četrtek.
P. S.: Naslov zapisa prejšnji četrtek se pravilno glasi: »Odvratno! Zoprno!« - avtor knjige VDV pa se imenuje Drago Grešnik, ne pa Grešnik«.
V pretesnih prostorih Kosovelove knjižnice
Sežana: izreden uspeh srečanja s Svetlano Makarovič in Francetom Miheličem
SEŽANA — Minuli petek je Kosovelova knjižnica v Sežani pripravila predstavitev knjige, ki nima posebnega naslova, pač pa piše na ovitku - že na prvi pogled reprezentančne knjige samo Svetlana Makarovič, France Mihelič. Avtorja knjige sta torej dovolj eminentni osebnosti v slovenski kulturi, da je knjiga vzbudila nenavadno zanimanje. V knjigi je izbor Svetlanine poezije in najnovejši izbor Miheličevih risb. Da ne bi kdo mislil,da so to ilustracije k Poeziji, je treba posebej podčrtati, da so to čisto samostojno likovno delo in če se kje vsebina risbe dopolnjuje s pesmijo je to zgolj slučajno. Knjiga je izšla v petsto oštevilčenih izvodih in s podpisom obeh avtorjev. Prvih sto izvodov je označenih z rimskimi številkami in tem je priložena litografija F. Miheliča Mrtvi kurent, zadnja inačica tega motiva, ki ga je umetnik naredil lansko leto. Tako knjiga, kot grafika so v knjižnici na voljo ljudem, da si lahko ogledajo, pa tudi kupijo.
F. Mihelič se je v sežanski knjižnici predstavil že pred tremi leti, ko so pripravili literarno razstavo njegove pokojne žene, pisateljice Mire Mihelič ob njeni sedemdeset letnici. Ob literarni razstavi, je bila tudi razstava grafik F. Miheliča. Da prava umetnost ne potrebuje razlage in da ljudem seže do srca, je bil dokaz, da po končani razstavi so vse grafike dobile svoje stalno mesto po raznih domovih ljudi iz Krasa, ki so si z največjim navdušenjem kupili umetnine, da jim sedaj krasijo njihove domove. Tudi Mihelič je bil takrat tako presenečen nad takšnim dejanjem, da ss je ponovno rad odzval povabilu knjižnice, le da je tokrat dal na ogled prekrasen izbor pastelov z naslovi: Apokalipsa, Vešče, Vrata Rastline in drugi, ki pa žal niso naprodaj.
Glavni urednik Cankarjeve založbe, pri kateri je knjiga izšla Tone Pavček, je predstavil knjigo, nakar je Svetlana Makarovič imenitno povedala ciklus svojih pesmi z naslovom Zeliščarica in Pelin. Ker je bilo v knjižnici tudi nekaj najmlajših Svetlaninih občudovalcev, pesnica jih je simpatično nagovorila »mladiči«, je tudi njim zapela pesmico Ka-kadu in jim povedala pravljico.
Nelida Nemec pa je povedala nekaj svojih misli o pomembnem Miheličevem ustvarjalnem delu. Kulturni večer je vzbudil tolikšno zanmanje, ne le na sežanskem ampak tudi drugje v Sloveniji, saj so prišli ljudje celo iz Domžal, Ilirske Bistrice, Kopra, Idrije, pa s Tržaškega, tako ni čudno, da je bil skromen prostor knjižnice premajhen, in je več kot petdeset ljudi, ki so se veselili večera moralo oditi, ker ni bilo prostora niti na hodniku. Mnogi so ob tem primeru razstavili vprašanje, kako da v Sežani ne poskrbijo za boljše delovne pogoje tako aktivne knjižnice, na katero bi morali biti ponosni, saj si je s svojim večletnim prizadevnim delom pridobila v Sloveniji ugledno mesto in opravlja pomembno kulturno poslanstvo za svojo občino. Pač pa se gradi v Sežani tako pompozno zasnovan kulturni dom, ki ne kaže, da bi ga niti v bližnji bodočnosti dokončali, niti se ne ve, kaj naj bo potem v njem, a knjižnica se duši v prostorski stiski in zanjo v kulturnem domu ni predviden prostor.
Težko je reči koliko časa bo še v knjižnici prevladoval tako velik intuziazem, da se bo še dalo delati, vsekakor kdor bo do 25. t. m. obiskal knjižnico bo zanj lepo doživetje ogled Miheličeve razstave.
A. N.
DANIELLE STEEL
Prevedla
Irena Trenc-Frelih
Greg je sunkovito sedel in se pazljivo zagledal v sestro. »Ne, razen če mu ne daješ toliko kot ona, sestrica. S tem pa sva pri vprašanju, ki bi ti ga že dolgo rad zastavil ... daješ ali ne daješ?«
Valerie je gorel obraz. »Jebi se.« Zavrtela se je na petah in odvihrala v hišo, Greg pa se je zasmejal in spet legel. Tale njegova sestrica je vroča stvarca, je slišal že od nekaj Prijateljev, katerih mlajši bratje so imeli zmenke z njo. Po njihovih besedah je bila pripravljena na vse razen na ono pravo. Vedel je, da je še devica, tako se mu je zdelo, in da je lagala o Jacku Barnesu. Sumil je, da se že dolgo meče za Johnom Wellesom, toda John se ni nikoli zanimal zanjo, knr je Grega veselilo. To bi bilo preblizu doma za njegov okus, vrhu vsega pa sploh ni bila Johnov tip. John je imel raje mirnejša, manj upadljiva dekleta. Bil je preveč plašen, zJfto je bil Greg skoraj prepričan, da je tudi on še devičnik. Revček, moral bo pohiteti. Bil je verjetno zadnji fant v
razredu, ki mu še ni uspelo priti v dekliške hlače, kot se je govorilo. Grega je spravljalo v zadrego, da ima takšnega prijatelja. Prekleto, ljudje bi lahko začeli misliti, da je John tople vrste, in še huje — lahko bi isto rekli tudi zanj, ker sta dosti skupaj. Na koncu se je samo nasmehnil. Ob vsem, kar sta že doživela z Johnom, ni bilo za to niti najmanjše možnosti.
»Fant, kako lepo stanovanje.« John si je očarano ogledoval hišo v Bentwoodu, kot bi bila Versailles ali hollywo-odska kulisa, ne pa skromna študentska hiša nasproti Kalifornijske univerze. »Očetu se zdi najemnina nizka. Mama je bila malo prestrašena, ker ne bom spal v naselju, toda očka je rekel, da boš popazil name, dokler boš tu.« Ko se je zavedel, kaj je pravkar rekel, je zardel. »Hočem, reči...«
»Je že v redu.« Lionel se je na moč trudil, da bi pozabil na sanje prejšnje noči, navdajal ga je čuden občutek, da gleda film, ki ga je nekoč že videl, samo da je tokrat sam igral vlogo Paula. Bila je nekakšna inačica že videnega in medtem ko je Johnu razkazoval prostore, mu misel ni in ni hotela iz glave. Lionelova soba naj bi bila nasproti Johnovi, na drugi strani veže, toda če bi se odpovedal edini sobi v hiši z lastno kopalnico, bi lahko dobil sobo ob Johnovi. Drugi fantje bi se bili pripravljeni pobiti med sabo, samo da bi dobili njegovo sobo, on pa bi jo rade volje prepustil, če ... spet je odrinil misel in se posvetil Johnu in ogledovanju hiše. »V garaži je pralni stroj. Navadno ga nihče ne uporablja po več tednov, potem pa vsi navalimo na isti večer,« se je nasmehnil Lionel.
»Mama je rekla, da lahko nosim umazano perilo domov.« Lionel si ni mogel kaj, da ne bi pomislil, kako si Greg in John nista prav nič podobna. Bilo je čudno, da sta sploh postala prijatelja, verjetno zato, ker sta trinajst let hodila skupaj v šolo in ker je njuno prijateljstvo postalo neke vrste navada. Če bi tudi John premislil, bi moral pritrditi Lionelu. Zadnjih nekaj let med Gregom in njim ni bilo več dosti skupnega, v zadnjih mesecih pa še posebno ne. O ničemer nista imela istega mnenja, od nogometa do razredne cipice, s katero je spal Greg.
John ni prenesel njene bližine in kot posledica tega sta se z Gregom vse manj videvala. John je bil največkrat sam, zato mu je bilo pravo olajšanje, da se je lahko pogovarjal z Lionelom, pametnim fantom, ki je hodil celo na isto šolo, kamor je nameraval tudi sam. »To stanovanje mi je zares všeč, Lionel. Fantastično je.« Tudi če bi bil kozolec, bi se verjetno zaljubil vanj. Ozračje je bilo tako odraslo, tako univerzitetno in tako mirno, zraven pa ga je tolažila misel, da bo Lionel v bližini. John je bil še vedno v zadregi zaradi začetka študija in je po osemnajstih letih skupnega življenja s štirimi sestrami sovražil misel na študentsko naselje. Menil je, da mu bo vse tuje, toda zdaj, tu ob Lionelu, ga je strah.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Pogovor s pokrajinskima socialnima delavkama
V SK je v torek predaval prof. Bianchini iz Bergama
Ravnodušnost do ogroženih otrok bremeni tudi slovensko javnost
Naklonjenost in odpor italijanskega tiska do političnega dogajanja v Jugoslaviji
Še enkrat se vračamo k še vedno nerešenemu vprašanju pokrajinske socialne službe za slovenske otroke, ki živijo v tržaški občini. Vračamo se, da bi dali besedo socialnima delavkama, Odili Bufon Colja in Anamariji Kralj Kalc, ki sta za pogovor z nami — po daljšem čakanju — vendarle prejeli dovoljenje s strani odgovornih upraviteljev. Vprašali smo ju, kaj ju v tem nesprejemljivem razpletu dogodkov najbolj prizadene. »Iz etničnega problema, da v Trstu pač živijo Slovenci in zato logično tudi slovenski socialno ogroženi otroci, za katere mora Pokrajina ustrezno poskrbeti; so se stvari izrodila v politično vprašanje, ki je pač pogojeno od sedanjih političnih razmer na Tržaškem. To se nam zdi nesprejemljivo, saj plačujejo najhujši davek za tako situacijo najšibkejši člani naše družbe, otroci, ki nimajo dobrih pogojev za zdrav fizični, umski in psihološki razvoj.In nihče naj ne misli, da gre le za peščico otrok: samo načrt raznih dejavnosti v dijaškem domu Srečko Kosovel vključuje okrog 30 otrok iz najrazličnejših tržaških četrti,« ugotavlja Anamarija Kalc.
Odila Colja je neposredno zainteresirana: doslej je prav ona skrbela za te otroke. Po petih letih dela, za katero uradno sploh ni bila poverjena (vendar odgovorni so bili z njim dobro seznanjeni), je sedaj zahtevala formalno ureditev. »V tej zahtevi ni nikakršne pretenzije po ustanovitvi avtonomne službe za slovenske otroke, kot trdi predsednik Locchi,« ugotavlja. »Znotraj organizacije dela 6. sektorja je dovolj možnosti, da bi vprašanje lahko uredili, ne da bi to postalo ustavno
vprašanje.« Toda pomoč socialno ogroženim otrokom očitno ne razburja niti slovenske javnosti, menita nadalje socialni operaterki in ugotavljata, da so se doslej javno oglasili le slovenski psihanalitiki in vodstvo Dijaškega doma, od šolnikov pa je svoje negativno mnenje sporočil Pokrajini le ravnatelj šentjakobske srednje šole Štefančič. Vse druge slovenske komponente molčijo... »Tako stanje nas je globoko razočaralo in kaj bi nas ne, saj smo v delo s socialno ogroženimi in prizadetimi otroki vložile ogromno truda, tako da se je služba kakovostno zelo izboljšala. Posegi niso slučajni ali priložnostni: z vsemi našimi društvi, ustanovami in organizacijami nam je namreč uspelo vskladiti razne oblike pomoči in preživljanje prostega časa, tako da so te dejavnosti resnično lepo uspevale v korist vseh. Sedaj bodo ti otroci ' porazdeljeni" med lepim številom najinih kolegic, ki so odlično pripravljene, a žal ne poznajo slovenščine in pač nimajo slovenskih kulturnih korenin. Kako se bodo pogovarjale z otrokom o njegovih problemih, je vprašanje. Odbornik Cannone je sicer na nekem srečanju predlagal, da bi lahko šle na šole s prevajalcem...«
Slovenski javnosti, organizacijam za doraščajočo mladino, športnim in kulturnim društvom, predvsem pa slovenskim šolnikom res ne bi smeli biti ti otroci deveta briga. Italijanski tržaški dnevnik je svoj čas, v zvezi z dogodkom v vrtcu na Colu, z grobim izkrivljanjem zviharil italijansko javno mnenje. Mi pa ravnodušno čakamo, da nam od zgoraj režejo tudi »socialni« kruh. N. F.
Slovenski klub je imel v torek v gosteh prof. Stefana Bianchinija, predavatelja na univerzi v Bergamu in načelnika raziskovalne skupine za Jugoslavijo pri inštitutu A. Gramsci v Rimu. Prireditelji so si torkov večer zamislili kot razgovor o tem, kako je italijansko javno mnenje spremljalo jugoslovansko politično dogajanje od prve svetovne vojne do danes. V tem kratkem zgodovinskem obdobju se je odnos do sosednje socialistične države večkrat bistveno spremenil. Med obema vojnama je bil tisk izrazito nacionalistično obarvan in tudi v času fašizma so novinarji italijansko prebivalstvo zelo pristransko seznanjali z dogajanjem v sosednji državi in jo ostro napadali.
Tudi po letu 1947 je bilo javno mnenje v Italiji precej sovražno naravnano do jugoslovanske mednarodne politike. V središču pozornosti in vzrok sovražnosti naj bi bilo vprašanje Trsta, ki do tedaj še ni bilo rešeno. Po mnenju predavatelja pa je bil vzrok takšne napetosti v odnosih med obema državama veliko globji. Italija se je z vsemi močmi upirala vstopu Jugoslavije v NATO, ker je vedela, da bi s tem izgubila svojo oblast nad dogajanjem v Balkanskih državah.
O odnosu do jugoslovanskega političnega življenja dovolj zgovorno priča dejstvo, da italijansko zgodovinopisje namenoma povsem zanemarja 23 pomembnih let zgodovine sosednje
države, točneje od leta 1918 do leta 1941. O tem obdobju ni podrobnejših raziskav, ne pomembnih in dokumentiranih člankov. Zaradi tega je tudi poročanje italijanskih novinarjev večkrat izredno pomankljivo in nezgodovinsko.
V svojem predavanju se je govornik dotaknil tudi sodobnejših problemov jugoslovanskega političnega in ekonomskega sistema. V 60. letih je socialistična država doživela bistven preok-ret. Njen agrarni proizvodnji sistem je počasi nadomestila industrializacija in takšen gospodarski položaj je povzročil razpoke v političnem življenju. Naraščajoča inflacija je onemogočila vsakršno reformo. V tem kontekstu prihaja z vso silo na dan tudi nacionalno vprašanje, oziroma problem odnosov med republikami. Ekonomski polom, ki ga je povzročil Agrokomerc, je napetost v mednacionalnih odnosih še poostril. Dejstvo, da je do afere prišlo na ozemlju, kjer je vpliv islama izredno močan, je zelo pomembno, saj je v Jugoslaviji muslimanska skupnost nadvse številna. V časopisju se je celo pojavila vest, da je bil Agrokomerc povezan s terorističnimi organizacijami in te trditve ni nihče preklical ali zanikal z neizpodbitnimi dokazi.
Po mnenju predavatelja je italijanski tisk trenutno precej naklonjen Jugoslaviji. Članki o sosednji socialistični državi izražajo skrb zaradi hude gospodarske krize in iz njih lahko jasno razberemo prepričanje, da je treba tej državi pomagati pri boju za ohranitev njenega gospodarskega in političnega sistema.
Na Opčinah hitijo z obnovitvenimi deli v prostorih Prosvetnega doma
Medvejski jusarski odbor ima samostojno blagajno
V ponedeljek so začeli z obnovitvenimi deli dvorane Kulturnega doma v Trstu. Ob tej vesti smo se spomnili, da potekajo pravzaprav že več kot dober mesec tudi obnovitvena dela v Prosvetnem domu na Opčinah. Ob tem času je bilo namreč življenje v tej prosvetni dvorani na Opčinah vedno zelo živahno, polno lepih glasbenih, kulturnih in družabnih prireditev.
Kot nam je povedal predsednik KD Tabor Rinaldo Vremec, je bila v tej dvorani zadnja velika prireditev letošnjega 4. oktobra, ko je nastopil ženski nonet iz Ribnice »Vitra«. Dan po tem koncertu so dvorano zaprli in začeli z obnovitvenimi deli, ki jih terjajo novi varnostni in protipožarni ukrepi.
»Treba je bilo odstraniti vse lesene obloge na stenah in seveda popraviti tudi strop, ki je bil postavljen po vojni. Sicer je bil strop doma tudi prej lep, ko so se videli lepo pripravljeni tramovi. Vendar smo morali to streho in strop pokriti, da bi bilo v dvorani bolj toplo in ob tistih prvih delih smo napravili tudi cementni pod. Vse to za sedanje ukrepe ni zadostovalo ter smo morali opraviti veliko drugih obnovitvenih del. Predvideno je bilo, da bo' dvorana nared najkasneje do 31. decembra. Sedaj smo že dokončali z napeljavo elektrike, tudi strop je že končan in tako upamo, da bomo uspeli dvorano pripraviti za Miklavžev sejem, ki ga vsako leto ob tem času pripravijo naši mladi tu na Opčinah.«
Prav gotovo so Openci pogrešali to svojo dvorano ter komaj čakajo na njeno otvoritev.
»Seveda so jo pogrešali in zato tudi hitimo z deli. Naš Prosvetni dom je namreč tako poln vseh mogočih dejavnosti, da smo prenatrpani z delom kljub temu da je dvorana v obnovi. Tu potekajo razni tečaji, tu potekajo vaje pevskih zborov, dramske skupine, rekreativne telovadbe in še druge dejavnosti. Vendar upamo, da bo dvorana že pripravljena za Miklavžev sejem, za katerega je veliko zanimanja. Potem pa bomo imeli v njej gostovanje Obalnega orkestra iz Kopra, ki je bilo predvideno že za november. Pripravili bomo proslavo 20-letnice zdru-
žitve naših društev. V njej bo tudi seveda silvestrovanje; imamo pa še veliko prošenj za gostovanje v naši dvorani. Upamo in želimo, da bo vse v redu steklo.«
Medtem ko potekajo obnovitvena dela, je domači ženski zbor nastopil na prazniku krvodajalcev v Sežani 28. oktobra, 14. novembra pa odhaja moški zbor v Prevalje, kjer bo srečanje pobratenih zborov iz tega kraja, Branika, Pliberka na Koroškem in Trbovelj.
N. L.
Na sliki: dela v openskem Prosvetnem domu.
Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini bo prevzela blagajniško službo za medvejski jusarski odbor. Pred nekaj dnevi, in sicer 4. novembra, je pokrajinski nadzorni odbor dokončno odobril zadevni sklep med-vejskega jusarskega odbora, tako da bo vsak čas prišlo do podpisa pogodbe z nabrežinskim denarnim zavodom. Gre za pomemben korak na poti vse večje upravne avtonomije izvoljenega predstavništva medvejske srenje, pred katero pa se po drugi strani seveda vse resneje postavlja vprašanje, kako naj bi čim bolje izkoristilo svoje nemajhne pristojnosti in možnosti delovanja.
Doslej so denarji medvejske srenje (gre za približno 120 milijonov lir) bili v blagajni Devinsko-nabrežinske občine in torej pri Tržaški hranilnici, ki vodi blagajniško službo za to občinsko upravo. Ko pa je jusarski odbor dobil denarje v svoje roke, se je moral odločiti, kako naj uredi svojo blagajno. Po daljših pripravah in posvetovanjih je letošnjega 18. avgusta sklenil, da bo blagajniško službo zaupal nabrežinski hranilnici. »Ta svoj sklep smo morali tudi utemeljiti pred pokrajinskim nadzornim odborom,« pravi predsednik medvejskega jusa Pavel Ferfolja. »Obrazložili smo, da smo nabrežinsko banko izbrali zato, ker ima glavni sedež v naši občini, pa tudi zato, ker nam je ponudila boljše poslovne pogoje.« »Sklep je za nas predstavljal velik napor tudi s tehničnega vidika, saj smo morali sestaviti osnutek pogodbe, ne da bi se mogli opirati na kak stoodstotno odgovarjajoči vzorec,« pristavlja tajnica prof. Irena Hvalič, ki je pri
tem delu s pridom izkoristila svojo ju-ridično izobrazbo. K vsemu temu lahko še dodamo, da prevzem blagajniške službe predstavlja pomembno odločitev tudi za nabrežinski denarni zavod, saj doslej ni še nudil takšnih storitev.
Ureditev samostojne blagajne je viden znak vse večje upravne avtonomije, do katere se je s časom dokopal medvejski jusarski odbor, kot sicer tudi drugi jusarski odbori na Tržaškem. »Pristojni smo ne samo za redno, ampak tudi za izredno upravljanje,« pojasnjuje Ferfolja. »Tako nam je pred nedavnim zagotovil izredni deželni komisar za jusarske zadeve dr. Cossu. To smo v določenih mejah lahko tudi že uspešno preverili, saj pokrajinski nadzorni odbor dosledno potrjuje sklepe, ki jih sprejemamo povsem samostojno. Izredno upravljanje pomeni, da bomo lahko tudi prodajali jusarska zemljišča, kar je pri nas posebno občuten problem, a to ob strogo določenih pogojih in vsekakor izklučno takrat, ko bo takšne sklepe upravičevala splošna korist srenje.«
Medvejski jusarski odbor se je doslej bavil le z rednim upravljanjem oziroma z vprašanji, katerih rešitev je predpostavka za vsakršno delovanje. Tako si je uredil začasni sedež v bivši vaški šoli, organizira sečnjo v jusar-skih gozdovih ipd. Zdaj se bo začel ukvarjati s sestavljanjem svojega prvega proračuna, verjetno pa se bo nekoliko spustil tudi na prosvetno področje s prirejanjem kulturnih in zabavnih večerov. »Kaj več bomo storili, ko bodo razmere dozorele,« previdno pristavlja Ferfolja.
Kulturni dom bo kmalu urejen
Parter in galerija tržaškega Kulturnega doma te dni sploh ne spominjajo na gledališče. V teku so namreč obnovitvena dela v okviru protipožarne varnosti, zato je bilo treba odstraniti talno oblogo in stare sedeže, nadomestili pa jih bodo z novimi, kot predvidevajo predpisi. Obnovitvena dela vsekakor ne bodo vplivala na reden potek letošnje gledališke sezone Slovenskega stalnega gledališča, prav tako ne bodo ovirala drugih predstav v Kulturnem domu.
Martinovanje kljub dežju in vetru privabilo na Prosek veliko ljudi
Na Proseku so včeraj proslavili vaškega patrona sv. Martina. Dež in veter sta jo v dopoldanskih urah grenko zagodla prašičjemu semnju na Devinšči-ni, popoldne pa se je vreme v veliko veselje kramarjev, domačinov in gostov iz bližnjih vasi in mesta vendarle nekoliko izboljšalo in pripomoglo k uspehu proseškega martinovanja. Stojnice so vabile kupce z vsakovrstnimi oblačili, blagom in predmeti za dom. Seveda ni manjkalo igrač za najmlajše, mladina pa se je razvedrila v Man-driji na vrtiljaku in drugih igrah Luna parka.
V vasi so domače gostilne postregle gostom z novim vinom in tradicionalnim Martinovim menujem: klobasami in zeljem. Tudi tokrat je bila odprta žal le ena osmica, ki jo je kot že vrsto let, pri Puntarju upravljalo ŠD Primorje.
Na sliki: ob stojnicah, ki so jih za Martinovo postavili na Proseku, ni manjkalo radovednežev in kupcev.
Družba IRI in Dežela o poživitvi tržaške industrije
Opuščene industrijske objekte je treba ustrezno izkoristiti
Tržaško Združenje industrijcev se je Pozitivno izreklo o zanimanju Tržaške občine v zvezi z ureditvijo območja bivše tovarne stekla Vetrobel. Za ze-mljišča se namreč zanimajo številna Podjetja, še v teku tega tedna pa bi morala posebna komisija preveriti posamezne prošnje.
Na deželnem odborništvu za industrijo je v zvezi z območji, ki so namenjeni industrijskim objektom, odbornik Carbone včeraj sprejel delegacijo sindikata CGIL, CISL, UIL. Sindikalna federacija je namreč v preteklosti že večkrat obsodila počasnost krajevnih uprav, s katero so problem namestitvi novih industrijskih objektov zavlače-yali v nedogled. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki družbe za industrijske promocije SPI-IRI, ki so zagotovili svoje posredovanje za čimprejšnjo izdelavo podrobnih načrtov, namenjenih industrijski poživitvi Trsta. Carbone je potrdil zanimanje, ki ga je deželna finančna družba Friulia izkazala za to problematiko, obžaloval pa je dejstvo, da se je zanimanje pristojnih organizmov za Tržaško in tudi Goriško v zadnjih letih nerazumljivo zmanjšalo. Temu so verjetno botrovale nejasne vloge raznih krajevnih uprav, ki so yečkrat onemogočile uresničitev sicer že podrobno izdelanih načrtov za industrijsko stvarnost. Predstavniki družbe SPI pa so s svoje strani zagotovili, da se bodo zavzemali za rešitev Problema. Dežela pa bi morala čim-Prej porazdeliti finančna sredstva, namenjena ustanovitvi novih industrijskih objektov, ki so že več časa neizkoriščena. Predstavniki sindikata so ob koncu srečanja izrazili zadovoljnost
nad jasnimi okviri, ki sta jih tako Dežela kot družba SPI začrtali, kar nemara pomeni, da tovrstna soočanja ne bodo zgolj epizodična, temveč da se bodo postopoma razvila v plodno sodelovanje. Kot so ugotovili izvedenci družbe SPI, je pomanjkanje primernih prostorov, na katerih bi bilo mogoče ustvariti nove industrijske objekte na Tržaškem, že kar pereče, zato pa je treba smotrno izkoristiti opuščene zgradbe in zemljišča.
Na enem takih območij pri Sv. Soboti je imela naftna družba Esso več desetletij svoja obalna in zemeljska skladišča, skupna površina pa meri 237 tisoč kvadratnih metrov. Poleg tega so tam še številne zgradbe, ki so bile nekoč namenjene garažam in delavnicam. Zgrajeni so bili tudi mostovi, ki so skladišča Esso povezovali z žaveljsko rafinerijo, pozneje pa so
tamkaj namestili tudi cevi naftovoda SIOT. Za zemljišče se sedaj zanima Avtonomna pristaniška ustanova, njena uprava pa je že uredila vso potrebno dokumentacijo za odkup. Domenjena je bila tudi odkupna cena in sicer 3,5 milijarde lir. Del tega zemljišča, 34 tisoč kvadratnih metrov, je bilo v preteklosti že razlaščenega za gradnjo hitre ceste iz tržaškega pristanišča na Kras, zanj pa je družba Esso dobila protivrednost v višini 600 milijonov lir.
Pristaniška ustanova namerava zemljišče izkoristiti za gradnjo industrijskih in manufakturnih objektov, ki so povezani s pomorskim prometom. Zaenkrat obstajajo številni načrti za kopno, medtem ko nameravajo neposredno okolico kopnega in dok, v katerem so nekoč pristajale ladje, posušiti.
Delegacija Pokrajine se je sestala z Anzellottijem
Za uvajanje nove tehnologije v industriji
Delegacija pokrajinskega sveta, ki jo je vodil predsednik Pokrajine Loc-chi, se je včeraj srečala z izrednim komisarjem Območja za tehnološke in znanstvene raziskave Anzellottijem. Srečanje je bilo posvečeno vprašanju uvajanja novih tehnologij v mali in srednji industriji, njegov namen pa je tudi spodbuditi sodelovanje med Univerzo in industrijsko stvarnostjo. Območje za raziskave se za tovrstno sodelovanje zavzema že od vsega začetka svojega delovanja.
Na srečanju je bil med drugim govor tudi o raznih oblikah komplementarnosti med raziskovalnimi in industrijskimi pobudami. Razvoj tega področja bi lahko omogočil boljše študijske in delovne razmere na Tržaškem. Pokrajina namerava v tem okviru izdelati posebno študijo, s katero bi opredelila možnosti namestitve novih industrijskih objektov na svojem teritoriju.
Drugi abonmajski koncert GM v stolnici sv. Justa
Pegan, Kjudrova in Bitežnik navdušili številno publiko
Sinočnji drugi abonmajski koncert Glasbene matice v stolnici sv. Justa je bil lepo doživetje za ljubitelje glasbe, pomemben dogodek pa za vse tržaške Slovence, saj so bili protagonisti večera trije domači glasbeniki: Andrej Pegan - orgle in Jagoda Kjuder ter Marko Bitežnik - violina.
Andrej Pegan je svoj študij opravil na Tržaškem konservatoriju, medtem ko sta Kjudrova in Bitežnik bivša gojenca GM in sta sedaj na tej šoli zaposlena tudi kot redna profesorja.
Program, s katerim so se na sinočnjem koncertu trije glasbeniki predstavili, v ambientu, ki je izredno prikladen in akustičen za takšne nastope, je bil pester in zanimiv. V izvedbi organista Pegana smo slišali skladbe Bacha, Buxtehudeja in Furgerija,
Seja odbora bančne sekcije SDGZ
Poudarek na nujnosti seznanjanja mladine z bančnim poslovanjem
Na dnevnem redu odborove seje bančne sekcije SDGZ je bilo mnogo odprtih vprašanj, ki zadevajo tekoče delo in vlogo sekcije.
Uvodoma je bil govor o organizaciji strokovnega tečaja za mlade nameščence, ki bi bil odprt tudi vsem maturantom ali mladini, ki je dokončala srednjo šolo. Namen tečaja je posredovati mladini osnove bančne tehnike in poslovanja, razširiti njihovo strokovno obzorje in razložiti vlogo in pomen bančnega poslovanja. Denarni zavodi nameravajo izpeljati tečaj v sodelovanju s Slovenskim zavodom za poklicno izobraževanje, ki je statutarno poklican za izvenšolsko strokovno izobraževanje mladine. Sestaviti bo treba točen program dela in objaviti razpis. Odborniki so menili, da bi pobuda morala uspeti, saj je zanimanje za ta Poklic med mladino dokaj razširjeno. Obstaja tudi možnost za organizacijo nadaljevalnega tečaja, če bodo prema-gane nekatere organizacijske težave.
Odborniki so tudi ocenili sodelovanje med denarnimi zavodi in šolami. Odobravanje, na katero je naletel letošnji Galebov šolski dnevnik, je dokaz, kako lahko premostimo težave in nesporazume, če sodelujejo pri izvajanju pobud vsi prizadeti, v tem primeru uredništvo, šole in zavodi.
Na sekcijo so prispele prošnje za Podpore iz različnih ustanov. Na žalost pa niso zabeležili predlogov za kreditiranje novih gospodarskih pobud, kar bi bilo važnejše. Odbor je zavzel jasno stališče do sličnih prošenj: zavodi ne morejo kriti iz lastnih sred-
stev potreb vseh naših ustanov, ki sicer delujejo v težkih pogojih, saj se je treba sprijazniti z dejstvom, da so možnosti omejene, poleg tega obstajajo še drugi javni viri, ki so zadolženi na primer za nabavo učil ali drugih pripomočkov.
Predsednik sekcije Andrej Gergolet je orisal članom smernice svojega posega za občni zbor SDGZ. (zk)
Abdus Salam zadovoljen s predvidenimi prispevki
Direktor Mednarodnega središča za teoretsko fiziko pri Miramaru, nobelovec Abdus Salam, je izrazil zadovoljstvo v zvezi z vladnim zakonskim osnutkom, ki predvideva prispevek 36 milijard lir za obdobje '87—'90. Salam je poudaril, da se bodo tej vsoti pridružili še znatni prispevki iz sklada za kooperacijo, ki ga neposredno upravlja zunanje ministrstvo. Ta dodatna finančna sredstva bodo leta 1988 presegla pet milijard lir in bodo namenjena raziskavam ter znanstvenemu izpopolnjevanju v korist držav v razvoju. Italijanske prispevke bo dopolnilo še finansiranje Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) z Dunaja in organizacije Unesco (obe ustanovi sta odgovorni za miramarsko središče) ter prispevki raznih drugih držav na svetu. Medtem pa so se že začela dela za razširitev Središča, katero obišče vsako leto več kot tri tisoč znanstvenikov, raziskovalcev in štipendistov.
Novopečeni poklicni bolničarji
V konferenčni dvorani Tržaškega velesejma so včeraj slovesno podelili diplome 87 mladim, ki so letos uspešno dokočali študij na Šoli za poklicne bolničarje G. Ascoli. Na slovesnosti sta govorila dosedanji ravnatelj te šole prof. Spiazzi in predsednik upravnega odbora KZE Bevilacgua. Nato so podelili 15 študentom štipendije, ki jih daje na razpolago znani kavni industrijec Primo Rovis (na sliki). Gre za 5 štipendij po 1 milijon in za 10 štipendij po 500 tisoč lir.
S pištolo v rokah oropal trafiko v Ulici Farneto
»To je rop!« so bile edine besede, ki jih je mladenič izrekel, ko je včeraj popoldne okrog 18.15 vstopil v trafiko v Ul. Farneto 11. Prodajalka pa tudi ni potrebovala drugih razlag: pištola, ki jo je mladenič držal v rokah, je bila
Delegacija KPI izročila deželnemu predsedniku ljudsko peticijo
Delavci zahtevajo večjo varnost na delu
Predstavniki deželnega komiteja KPI, ki jih je vodil načelnik deželne svetovalske skupine Tarondo, so včeraj izročili predsedniku deželnega sveta Solimbergu ljudsko peticijo z zahtevo po boljših delovnih pogojih in večjo varnost na delu.
Podpisniki menijo, da bi predvsem preventivni zdravstveni in varnostni ukrepi omogočili boljše delovne pogoje. Zakonodaja o varnostnih in zdravstvenih ukrepih, kot je Poudaril Tarondo, pripada sicer državi, toda Dežela bi kljub temu lahko veliko prispevala zlasti z okrepitvijo pristojnosti krajevnih zdravstvenih enot na področju preprečevanja nezgod in bolezni, ki so posledica slabih delovnih pogojev. v tem okviru bi morale krajevne zdravstvene enote skrbeti
preventivno načrtno pregledovanje delovnih prostorov ln s tem omogočiti delavcem bolj varno delo.
Zadnji podatki namreč kažejo, da se je število nezgod na delu v deželi Furlaniji-Julijski krajini zaskrbljujoče povečalo. Eden od razlogov za ta porast nesreč pa je tudi dejstvo, da delodajalci zahtevajo od delavcev večjo storilnost, kar povzroča tudi večjo izčrpanost in zato večjo možnost, da se pripeti nesreča.
Prispevke in denarne olajšave, ki jih Dežela daje raznim Podjetjem in družbam, bi bilo treba, kot piše v peticiji, v določeni meri uporabiti tudi za izboljšanje zdravstvenih in
varnostnih pogojev v prostorih, kjer delavci delajo. Pristojni organi bi morali tudi sestaviti spisek podjetij, tovarn in družb, kjer so nesreče na delu najbolj pogoste. Predvsem pa bi bilo treba omogočiti delavcem, da bi se seznanili z vsemi zakoni in določili, ki obravnavajo problematiko preprečevanja nezgod na delu in zdravstvene preventive na delovnem mestu. V ta namen naj bi ustanovili posebno deželno sekcijo za zdravstveno varstvo na delovnem mestu, na katero bi se delavci lahko kadarkoli obrnili. S to peticijo so podpisniki izrazili tudi mnenje, da bi se morali industrijski obrati, podjetja in družbe, ki želijo vpeljati v proizvodni proces zadnje tehnološke novosti, obrniti na univerze ter znanstvene in tehnološke inštitute, da bi jim nudili strokovno pomoč.
Ob včerajšnji izročitvi peticije, ki jo je podpisalo 2.300 delavcev, so bili prisotni: deželni tajnik Roberto Viezzi, deželni svetovalec Paolo Padovan in predsednik deželne zdravstvene komisije Massimo Persello; ta komisija bo peticijo vzela v pretres. Izročitvi peticije je prisostvovala tudi delegacija delavcev družbe Fincantieri.
Načelnik deželne svetovalske skupine KPI Silvano Tarondo je še poudaril, da je peticija le prvi korak, saj bo KPI v kratkem predstavila v deželnem svetu osnutek zakona o preprečevanju nezgod in o zdravju na delu. (zvo)
dovolj zgovorna. Tako se je začel oborožen rop, ki se je odigral po klasičnih pravilih kriminalk.
64-letna Antonia Caonazzo, poročena Debelil, ki stanuje na Pendice Scogli-etto 8, včerajšnjega dogodka gotovo ne bo ohranila v lepem spominu. Cao-nazzova se je namreč pošteno prestrašila, saj v trenutku ni mogla presoditi, če gre za pravo pištolo ali samo za igračo. Neznanemu fantu s pokritim obrazom (na glavi je nosil črno-belo čelado, kakršno nosijo motociklisti), je zato izročila dnevni inkaso, to je 180.000 lir. Ropar je nato zahteval tudi cigarete in jo pri tem opozoril, da hoče samo cigarete znamke marlboro. Ker očitno ni bil zadovoljen z vsoto, ki mu jo je izročila ženska, je od nje zahteval še poročni prstan. Kljub čustveni vrednosti, ki jo ima takšen predmet, pa ženski ni preostalo drugega, kot da mu ga je izročila. Ropar je zatem zahteval še druge cigarete. Ker njegovih najljubših cigaret ni bilo več na zalogi, je končno zapustil trafiko. Odšel je peš in se mu očitno ni zelo mudilo, tudi zato, ker Ulica Farneto ni zelo prometna in ni bilo ob tisti uri veliko ljudi na cesti.
Takoj po njegovem odhodu je ženska poklicala policijo in ji opisala roparja. Kljub dejstvu, da je imel pokrit obraz, ženska meni, da je star približno dvajset let. Visok je približno 1,70 metra, na sebi je imel jopič, temne hlače, z ramena pa mu je visela rdeča torba. Agenti letečega oddelka so preiskali vso okolico, o mladem roparju pa nobenega sledu.
skupno pa so zaigrali skladbe Mandla in Leclaira.
Cerkev sv. Justa že dolgo ni bila tako polna, kot ob sinočnjem koncertu, kar nazorno in zgovorno potrjuje njegov uspeh.
Mladinska igra Ole Luk te dni za dolinske šole
V občinskem gledališču »France Prešeren« v Boljuncu bo danes, jutri in v soboto, v jutranjih urah otroška gledališka predstava Slovenskega stalnega gledališča Ole Luk. Po uspehu, ki ga je igrica doživela v lanski gledališki sezoni, se junak Ole Luk letos ponovno vrača na odre. Predstava, ki jo je po Andersenovi pravljici priredil in zrežiral Marko Sosič, je namenjena šolarjem dolinskih šol. Nastopajo Bogdana Bratuž, Drago Gorup, Alda Sosič in Tanja Pečar. Pesmice Miroslava Košute je uglasbil Aleksander Vodopivec.
Cervetti bo danes predaval v Trstu
Gianni Cervetti, ki vodi skupino evropskih parlamentarcev na obisku v naši deželi, se bo danes udeležil prireditve, ki bo ob 20.30 v dvorani v Ul. Madonnina 19 ob 70. obletnici oktobrske revolucije in ki jo prireja tržaška federacija KPI. Posl. Cervetti bo govoril o »Sovjetski zvezi Gorbačova v novem razdobju miru v Evropi«.
Nočne miši spet na delu
Nočne miši, ki so v torek ponoči obiskale bar Venturini na Trgu Goldoni, prav gotovo niso obogatele, saj je bilo v blagajni le 40.000 lir v drobižu in telefonskih žetonih. Ker niso bili zadovoljni s plenom, so se tatovi polastili tudi črno-belega televizijskega sprejemnika znamke grundig. Poleg tega pa so prevrnili tudi mize in stole in pustili za sabo velik nered. Da so tatovi vlomili v bar, je okrog 1.50 opazila izvidnica letečega oddelka, ki je bila na rednem nočnem obhodu. Za vlom so se tatovi poslužili večjega kamna, s katerim so razbili šipo izložbe. Agenti so kamen našli v notranjosti bara. Koliko denarja so tatovi odnesli iz lokala, je agentom povedal lastnik bara, 43-letni Flavio Venturini, ki stanuje v Ul. Mazzini 55.
■ V dvorani CCA v Ul. S. Nicolo 5
bo danes ob 18. uri predaval prof. Naj-dan Pasic, docent na beograjski fakulteti za politične vede. Govoril bo o družbenopolitičnih problemih v SFRJ. Srečanje prireja Inštitut ISDEE.
t
Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga mama in nona
Marija Blazina
Pogreb bo jutri, 13. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Prosek.
Žalujoči sin Pepi z družino
Gabrovec, 12. novembra 1987
t
Zapustil nas je naš dragi
Paolo Sossi
Pogreb bo danes, 12. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev in nato na pokopališče na Opčinah.
Žalostno vest sporočajo: sestri Lui-gia in Angela z družinama, nečaki in drugi sorodniki.
Trst, Stuttgart, 12. novembra 1987
(Pogrebno podjetje Zimolo)
V nedeljo v Bazovici
Že tradicionalni lov na zaklad mladinske skupine P. Tomažič
V nedeljo bo na cestah tržaškega okoliša tradicionalni Lov na zaklad, ki ga Mladinska skupina Pinko Tomažič organizira letos že četrtič zapored. Na podlagi izkušenj, ki so jih pridobili prejšnja leta, so se njeni člani spet odr ločili za tako pobudo v prepričanju, da bodo tekmovalci preživeli »alternativno nedeljo« v duhu prijateljstva in sožitja med tu živečima narodoma. Prireditelji si namreč prizadevajo, da bi tekmovanje pripomoglo k združitvi in sodelovanju med Italijani in Slovenci, in v tem duhu so se tudi lotili vprašanj, na katera bodo morali udeleženci odgovarjati. Organizatorji so se zato nemalo natrudili, da bi Lov priredili dvojezično.
Tekmovanje bo potekalo v prijetnem in ob priliki tudi šaljivem ozračju, »lovci« pa bodo angažirani ves dan. Značilnosti ekipe, ki cilja na zmago, morajo biti take, kakršne potrebujemo že v vsakdanjem življenju, najvažnejši med njimi pa sta nedvomno organizacijski čut in sposobnost prilagajanja
kateri koli situaciji. Trud bo vsekakor dobro poplačan, saj bodo organizatorji na sklepni prireditvi zvečer v gledališču France Prešeren v Boljuncu podelili bogate nagrade; prva bo, kot znano, 8-dnevno bivanje na snegu. Poleg tega bodo ponudili prijetno zakusko, ki ji bo sledila vesela družabnost z nagradnimi igricami, s plesom ob zvokih slovenskega zamejskega ansambla Lords in z marsičem drugim... Za uspešno izvedbo prireditve so se zavzeli seveda tudi številni »sponsorji«, ki jim gre zato topla zahvala Mladinske skupine.
Ker je število udeležencev omejeno, priporočamo takojšnjo prijavo, kajti zapoznele prošnje bo treba zavrniti. Na razpolago je vsekakor še nekaj mest. Za vpis in informacije se lahko obrnete na openski Prosvetni dom, na Ljudski dom v Križu ali pa na gostilni Pri Lipi v Bazovici in Pri Tatjani (pri županstvu) v Dolini.
A. G.
gledališča
VERDI
Operna sezona 1987/88. Jutri ob 20. uri (red H/C) tretja predstava opere P. Mascagnija PRIJATELJ FRITZ. Dirigent Evelino Pidd, režija Mario Zanotto.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1987/88. Nocoj ob
20.30	bo Stalno gledališče iz Turina ponovilo FIGAROVO SVATBO, delo P. A. C. De Beaumarchaisa. Režija G. Cobelli. V abonmaju odrezek št. 2. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 17. do 29. t. m. bo Stalno gledališče iz Genove prikazalo C. Goldonijevo delo LA PUTTA ONORATA. Režija Marco Sciaccaluga. V abonmaju odrezek št. 3. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti.V Pasaži Protti je še v teku vpisovanje novih in potrjevanje starih abonmajev za gledališko sezono 1987/88.
Slovensko stalno gledališče gostuje z Nušičevo Sumljivo osebo: v ponedeljek,
16.	t. m., ob 19.30 v Kopru, v torek, 17. t. m., ob 19.30 v Postojni, v sredo, 18. t. m., ob 19.30 v Škofji Loki in v četrtek, 19. t. m., ob 16. uri v Škofji Loki.
LA CONTRADA - TEATRO CRIS-TALLO
Nocoj ob 20.30 UN BIGLIETTO DA MILLE CORONE Carpinterija in Fara-gune. V nedeljo ponovitev ob 16.30. Zadnje predstave.
Dobrodelni koncert za Zvezo slepih
V mali dvorani gledališča Verdi bo v nedeljo, 22. novembra, ob 16. uri koncert znanih glasbenih umetnikov, katerega izkupiček so namenili Italijanski zvezi slepih. Sodelovali bodo: sopranistka Eli-sabetta Richter, tenorist Giuseppe Botta in basist Mario Pardini, ki jih bo ob klavirju spremljal Paolo Longo. Izvajali bodo dela Mozarta, Rossinija, Tostija, Gounoda, Pietrija in Johanna Straussa mlajšega, V uvodnem delu koncerta bosta nastopila tudi kitarist Igor Starc in pevski zbor Alabar-da, ki ga vodi mojster Verzier.
Prireditelji želijo s koncertom opozoriti javnost na obstoj Zveze slepih, ki že 67 let ščiti in zastopa moralne in materialne interese slepih oseb. Njena naloga je pomagati slepim od rojstva do pozne starosti in jih spremljati pri šolanju, pri delu, socialnem skrbstvu, v športu in pri kulturnem življenju, predvsem pa skrbeti za prevencijo slepote in za vključevanje slepih v družbo.
vabila za koncert so na voljo na tržaškem sedežu zveze, Ul. Battisti 2, drugo nadstropje, vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 15. do 19. ure (tel. 768046).
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 12. novembra
EMIL
Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 16.38 - Dolžina dneva 9.38 - Luna vzide ob
22.10	in zatone ob 13.04.
Jutri, PETEK, 13. novembra
STANKO
PLIMOVANJE DANES: ob 9.37 najvišja 19 cm, ob 19.35 najnižja -29 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,6 stopinje, zračni tlak 1010,2 mb raste, veter 32 km na uro vzhodnik-severovz-hodnik, burja s posameznimi sunki do 66 km na uro, vlaga 67-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 16,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alessia Mabel Mar-sich, Camilla Fornasaro, Rosandra Fusa-ro, Rosita Alaia, Daniele Apollonio, Sara Grisonich.
UMRLI SO: 82-letni Giorgio Ferluga, 80-letna Silvia Ciad vd. Visintini, 52-let-na Lidia Galopin, 78-letna Carolina Car-lovatti vd. Venier, 59-letni Vinicio Mic-hel, 87-letna Lidia Scheriani vd. Apollonio, 82-letni Stefane Derin, 59-letna Te-resa Grasso, 64-letni Carlo Pecozzi.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 9., do sobote,
14. novembra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure
Berite
»Novi Matajur«
razna obvestila
Združenje upravičencev jusarskih pravic v Bazovici sklicuje v sredo, 18. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju OBČNI ZBOR, ki bo v prostorih Bazoviškega doma. Vljudno vabimo vse člane k udeležbi. Odbor.
Sekcija VZPI-ANPI Prosek Kontovel,
v sodelovanju s krajevnimi kulturnimi organizacijami, prireja v nedeljo, 15. t. m., ob 10. uri proslavo 40-letnice odkritja spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Ser-nio 27, priredi tečaj slovenskega jezika, ki se bo vršil vsak ponedeljek od 17.30 do 19. ure. Sestanek bo v ponedeljek, 23. t. m., ob 17.30. Za vse podrobnosti tel. v večernih urah na št. 827256.
Sklad M. Čuk bo tudi letos organiziral dodatne popoldanske lekcije za otroke srednjih šol. Informativni sestenek bo na sedežu Sklada, Proseška ul. 133 (nasproti openske cerkve) jutri, 13. t. m., ob 18.30.
SKD Barkovlje prireja v nedeljo, 15. t. m., MARTINOVANJE z začetkom ob 16. mi. Poskrbljeno bo za hrano, pijačo in veselo razpoloženje. Vabljeni vsi!
Člani volilnega sedeža 291 šole Tomažič v Trebčah se zahvaljujejo vaščanu gospodu Cesaru za dobrodošli nedeljski prigrizek.
šolske vesti
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu razpisuje letno študijsko štipendijo v počastitev pok. g. Mihaela Fabjana. Štipendija bo znašala 2.000.000 lir letno in bo trajala vso redno študijsko dobo, v kolikor bo koristnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokošolcem, ki se bodo vpisali na tržaško ali videmsko univerzo v akademskem letu 1987/88. Izjemoma bo štipendija lahko podeljena tudi visokošolcem, ki že obiskujejo višje letnike univerze. Rok za predložitev prošenj z vso dokumentacijo zapade 30. t. m. Za podrobnejša pojasnila o pravilniku naj se interesenti javijo na sedežu SDD v Trstu, Ul. Machiavelli 22, II. nad., tel. 65612, vsako sredo od 16. do 18. ure.
kino
ARISTON - Dvorana rezervirana.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Mauri-ce, dram., VB 1987, 130'; r. James Ivory
EKCELSIOR I - 17.30, 22.15 Le Streg-he di Eastvvick, fant., ZDA 1987, 118', r. George Miller; i. Jack Nic-holson, Cher.
PENICE - 16.30, 22.15 Robocop - il fu-turo della legge, dram., ZDA 1987, r. P. Verhoeven; i. P. Weller, N. Al-len.
GRATTACIELO - 16.15, 22.00 L’ulti-mo imperatore, dram., It./ZDA 1987, 203'; r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Cher.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Con la zla non e peccato, porn., □ □
MIGNON - 16.30, 22.15 La Bamba, kom., ZDA 1987; r. Luis Valdez; i. Lou D. Phillips, Esai Morales.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Roba da ricchi, kom., It. 1987, 110', r. Sergio Corbucci; i. Renato Pozzetto, Paolo Villaggio.
EDEN - 15.30, 22.00 Cosi si fa 1’amore, pom., □ □
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 II sicili-ano, dram., ZDA 1987, 110'; r. Michael Cimino; i. Christopher Lambert, John Turturro.
EXCELSIOR II - 17.30, 22.15 Gli in-toccabili, dram., ZDA 1987, r. Bryan De Palma; i. Robert De Niro, Sean Connery.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Meatballs, porcelloni in vacanza,
kom., ZDA 1987, 100', r. G. Mende-luk; i. S. Kellerman, S. Tweed, □
CAPITOL - Dvorana rezervirana.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Gli oc-chiali d'oro, dram., It. 1987, 110'; r. Giuliano Montaldo,- i. Rupert Eve-rett, Philippe Noiret.
RADIO - 15.30, 21.30 Erotica orienta-le, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □
- 18. letom □ □
5. fotografski natečaj krožka Foto Trst 80
Pravilnik
1.	natečaj je odprt vsem fotoamaterjem iz Furlanije-Julijske krajine in Primorske;
2.	natečaj se deli na dva odseka:
a)	barvni diapozitivi na prosto temo;
b)	črno-bele slike na prosto temo;
3.	vsak avtor lahko sodeluje z največ 5 izdelki za vsak odsek;
4.	diapozitive z osebnimi podatki (ime, priimek, naslov, naslov dela) morajo biti označene z rdečo točko na spodnjem levem kotu v smeri pravilnega gledanja, nastavljene v okvirih 5x5;
5.	daljša stranica črno belih slik mora biti med 20 in 40 cm dolga. Na njihovi zadnji strani morajo biti navedeni osebni podatki avtorja in naslov dela;
6.	dela morajo biti oddana ali poslana od 16. do 21. novembra 1987, urnik 9-13, četrtek tudi 16-18, sobota 16-20, na naslov:
FOTO TRST 80
Ul. sv. Frančiška 20/11 pri ZSKD 34133 TRST
7.	vpisnina, za oba odseka, znaša 7.000 lir;
8.	vsak udeleženec odgovarja za vsebino predloženih del;
9.	komisijo sestavljajo:
NINO SEGULIN, fotograf; PINO SFREGOLA, fotokrožek ACT; JANI TO-ROŠ, reklamni fotograf; ALJOŠA ŽERJAL, kinoamaten BORIS ZULIAN, prof. likovne umetnosti, slikar;
10. prireditelj jamči največjo nego z deli, a ne odgovarja za morebitno poškodbo ali izgubo teh.
Pravilniki-prijavnice so na razpolago pri Tržaški Knjigarni v Ulici sv. Frančiška
Za Primorsko (Slovenija) so pravilniki na razpolago pri krajevnih ZKO. NAGRADE
Pokali, plakete in druge nagrade.
KOLEDAR
Rok dostave: 16. november 1987 - 21. november 1987.
Sestanek komisije: 30. novembra 1987 ob 18. uri.
Predvajanje, nagrajevanje, otvoritev razstave: v soboto, 12. decembra 1987, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani, Ulica sv. Frančiška 20/11.
Vračanje del: od 11. januarja 1988, od 9. do 13. ure, in ob naslednjih petkih, od 20. do 22. ure.
izleti
Sekcija KPI občine Dolina organizira 5-dnevno potovanje na Madžarsko s silvestrovanjem v Budimpešti od 30. 12. 87 do 3. 1. 88. Vpisovanje še jutri, 13. t. m., od 20. do 21. ure na sedežu sekcije v Dolini 75/A. Informacije po telefonu na št. 232223.
SPDT prireja v nedeljo, 15. t. m., izlet z osebnimi avtomobili z vzponom na Žbevnico (1.014 m). Odhod ob 8.30 izpred spomenika v Bazovici. Hoje bo 2 do 3 ure. Izlet vodi Franc Armani.
Kriška sekcija VZPI-ANPI E. Antončič prireja v soboto, 21. t. m., izlet v Ljubljano z ogledom muzeja v Peklu. Vpisovanje na sedežu v kriškem Ljudskem domu vsak dan med 17. in 18. uro. Cena izleta znaša 28.000 lir.
___________prispevki__________________
Namesto cvetja na grob pok. Alberte Štoke-Žužič daruje družina Kalc 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Berto Žužič darujeta Anica in Srečko Orel 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Marjučo Volpi por. Am-brosi darujejo Luigi Volpi, Ana Volpi-Busečan in Franko Volpi 100.000 lir za Skavtsko organizacijo Trst.
V	počastitev spomina Franja Colje daruje Milka Budin 20.000 lir za ŽPZ Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Franja Colje daruje družina Stanka Budina 30.000 lir za ŽPZ Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Josipa Grudna darujeta Zdravko in Sonja Kante
50.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Samatorce.
Namesto cvetja na grob Josipa Grudna darujeta Milan in Berta Kante 50.000 lir za ŽPZ Rdeča zvezda.
V	spomin na moža oz. očeta in sorodnikov daruje družina Strajn (Boršt 114)
10.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu.
V	spomin na Boruta darujeta Morena in Alex 50.000 lir za mladinski odsek ŠD Primorje.
Namesto cvetja na grob Marije Carli vd. Gregori daruje družina Grgič (Padri-če 66) 50.000 lir za KD Primorec-Trebče.
V	spomin za Zofijo Blažino vd. Blažino daruje Gička 15.000 lir za vzdrževanje spomenika na Kontovelu.
V	spomin na Berto Verginelo vd. Što-ka-Žužič daruje družina Mennucci 15.000 lir za pevski zbor V. Mirk Prosek-Konto-vel.
Namesto cvetja na grob Sofie Blasine vd. Rustie darujeta Ivan in Anica Ciani
30.000	lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na teto Zofijo Blažino vd. Rustjo darujeta Lidija in Egidio 30.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob priliki pokušnje novih vin daruje Guštin Dobrila (Pulje) 50.000 lir za KD Slavec-Ricmanje.
Za Zvezo vojnih invalidov NOV so darovali: Beatrice Jamnik 11.000 lir, Bianca Boscolo 29.000 lir ter Ernesto Godnik
10.000	lir.
V	spomin na Berto Verginelo darujejo Dolenčevi (Devinščina) 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Berto Verginelo vd. Što-ko-Žužič darujejo nosilci krste 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	počastitev spomina Berte Žužič darujeta Alekseja in Primož Možina 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Boruta Kralja darujeta Boška in Ivan Kante 10.000 lir za ŠK Kras in 10.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na pok. Marijo Carli vd. Gregori darujejo Nada in Franco Mesar
10.000	lir za cerkev sv. Andreja in 10.000 lir za godbo V. Parma, Juština Pahor
10.000	lir za cerkev sv. Andreja, Mirjana in Bogdan Čuk 10.000 lir za ŠD Primorec in 10.000 lir za Sklad M. Čuk ter Renata in Mario Collerig 10.000 lir za ŠD Primorec in 10.000 lir za pevski zbor Primorec-Tabor.
V	spomin na vse pokojne daruje Štefanija Kufersin 100.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na botro Maričko daruje družina Maver 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
Namesto cvetja na grob pok. Hermana Križmana darujeta Marta in Rafael Kocijan 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Bazovice.
V	spomin na Karla Grgiča daruje Francka Čuk 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Padričah in
25.000	lir za KD Slovan.
V	spomin na Rudolfa Kalca daruje Francka Čuk 20.000 lir za KD Slovan.
V	spomin na Alberto Verginelo vd. Štoko-Žužič darujejo Savica Starc 10.000 lir, Nada Kemperle 10.000 lir, Boris Puntar 20.000 lir, Laura in Ivan Ban 20.000 lir, Miranda in Renato Blažon 20.000 lir, družina Kalc 50.000 lir ter Iva Pirjevec
20.000	lir za pevski zbor V. Mirk.
Namesto cvetja na grob pok. Pepija
Bandelja in na pok. Zofijo Blažino daruje Marjan Starčev 20.000 lir za ŠD Kontovel.
Ob 8. obletnici smrti moža Josipa daruje žena Olga 10.000 lir za ŠK Kras in
10.000	lir za Center za rakasta obolenja.
razne prireditve
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi jutri, 13. t. m., ob 17. uri na predavanje prof. Marinke Pertot na temo SPREHOD PO NARODNIH PARKIH POLJSKE. Predavanje bo opremljeno z diapozitivi in bo v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11. (Prosimo točnost — zamudniki motijo predavanje!)
PD Mačkolje vabi na ogled razstave z naslovom OŽIVLJAMO STARO IN LEPO, ZA SEDANJOST IN BODOČNOST! (kmečko orodje in posoda). Urnik razstave: od 16. do 20. ure. V okviru razstave bo v soboto, 14. t. m., ob 20. uri v srenjski hiši prireditev z igro v domačem narečju.
KD Vesna vabi na ogled gledališkega showa o nespameti »SAMO MALO JIH ZAIDE V TE KRAJE...« v izvedbi MK Kresna noč - Tabor mladih z Opčin -režija Sergej Verč. Predstava bo v Domu A. Sirka v Križu v nedeljo, 15. t. m., ob 18. uri.
Mladinski krožek Trst vabi na predvajanje glasbenega filma METROPOLIS, ki bo jutri, 13. t. m., v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Izvajajo: Fred-dy Mercury, Bonnie Tyler in Adam Ant.
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Ser-nio 27, vabi člane in prijatelje na MARTINOVANJE in na zaključek obnovitvenih del društvenega poslopja, ki bo v soboto, 14. t. m., z večerjo. Začetek ob 19. uri. Za večerjo se lahko vpišete na tel. št. 827528.
SKD Slavec - Ricmanje In KPD Jadran - Dekani pod pokroviteljstvom ZSKD-Trst in ZKO-Koper prirejata v Dekanih 14. in 15. novembra kulturno manifestacijo ISTRA ob 105. obletnici ustanovitve pevskega zbora v Ricmanjih in ob 75. obletnici smrti Ivana Benka, ustanovitelja Čitalnice v Dekanih. V soboto, 14. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Dekanih otvoritev likovne razstave Demetrija Ceja ob sodelovanju MePZ Slavec iz Ricmanj. V nedeljo, 15. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu v Dekanih kulturna prireditev. Nastopajo: ŽPZ Jadran-De-kani, MPZ Venturini-Domjo, pesnik Aleksij Pregare, MePZ upokojencev Koper, MPZ V. Vodnik-Dolina, glasbena skupina iz Pridvora, MePZ Tomos-Koper, MePZ PD Mačkolje in MZ Ciril Kosmač-Koper. Vabljeni!
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja MARJAN KRAVOS - Grafični ciklus - Kvadrat kot umetniška tema.
V	galeriji Cartesius bo do 19. novembra odprta razstava likovnice Federice GALLI.
V	občinski galeriji bo do 20. novembra odprta razstava Stefana PESARESI-JA.
V	restavraciji XX SECOLO v Vižov-Ijah pri Sesljanu bodo do 29. t. m. razstavljali svoja dela obiskovalci ATELIE-RA. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 11. do 15. ure in od
17.	do 24. ure.
V	Caffe Stella Polare razstavljajo do 7. decembra Ivo PETKOVŠEK, Sergio CAVALIERI in Silvano ROCCO.
čestitke
Dragi STOJAN! Za tvoj današnji rojstni dan obilo zdravja in uspeha ti želijo mama, oče, sestra Klara in Corra-do.
Dragi stric STOJAN! Vse, naj, naj, naj... za tvoj današnji rojstni dan ti želita Monika in Manuel, ki ti zraven pošiljata koš poljubčkov.
mali oglasi
PRODAM peugeot 304 (familiare) v zelo dobrem stanju z avtoradiom ali brez. Tel. 51837.
PRODAM dyane 6, letnik 1983. Tel. 52779.
PRODAM po ugodni ceni citroen GSA, letnik 1980, prevoženih 88.000 km. Tel. 213701.
ARHITEKT Joris Tul obvešča svoje cenjene stranke, da se je preselil v nov urad s sedežem v Trstu - Trg S. Gio-vanni 4, tel. 766709.
PRODAM commodore 64, kasetnik ter nekaj programov in priročnikov za
350.000	lir. Tel. 212811 - Dejan v ponedeljek, sredo in četrtek, od 20.30 do
21.30.
17-LETNO dekle s kvalifikacijo uradnice z dvomesečno prakso v pisarni išče nujno zaposlitev. Tel. na št. 200882.
DELAVEC tvrdke Fiat prodaja avto duna, 4 mesece star, metalizirane barve z vso opremo. Tel. v večernih urah na št. 229224.
NA KRASU načrtujem gradnjo 4 stanovanj v bližnji prihodnosti. Interesenti naj telefonirajo na št. 229126 od 20. do 21. ure.
PRODAM fiat 126 v dobrem stanju. Tel. 822003 po 14. uri.
menjalnica			11.11.1987
Ameriški dolar		..	1214 —	Japonski jen			 8 —
Nemška marka 		733.—	Švicarski frank 			 894,—
Francoski frank		213,50	Avstrijski šiling			 103,80
Holandski florint 		651.—	Norveška krona 			 188.5C
Belgijski frank		34,—	Švedska krona			 200,—
Funt šterling		..	2170.—	Portugalski eskudo ..		 8,—
Irski šterling		1935,—	Španska peseta			 9,50
Danska krona		187,50	Avstralski dolar 			 780,—
Grška drahma 		8,—	Debeli dinar			 L—
Kanadski dolar 		900,—	Drobni dinar			 1,—
D^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telet Sedež 040/67001 DVJIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
utrinki iz naše preteklosti
boriš kuret
I
O tatvinah na Tržaškem
sklad mitja čuk
jelka Cvelbar
Se o prostem času v družini
Tržaška rak-rana. Prejeli smo: Ko sem bil pred četrt stoletjem na Reki in sem si iskal prenočišča, so me Rečanke povpraševale: »Od kuda dolazite?« Ko sem odgovoril, da sem iz Trsta — so mi rekale, da me ne morejo vzeti na stanovanje. Obhodivši pol Reke, sem naletel na nekega moža, delavca, ki sem ga vprašal za stanovanje ter mu potožil, da me noče ni-kdo pod streho. Mož se je nasmehnil in rekel: »Ako hočete dobiti stanovanje, ne smete reči, da ste Tržačan, ker Tržačanov se tu vse izogiblje!«
Mož mi je nadalje povedal, da večina Tržačanov — krade in zato da so grdo gledani. In res, ko sem pozneje povedal, da sem z Goriške — kar bi moral že prej storiti — sem našel stanovanje takoj!
To mi je prišlo na misel te dni, ko sem čital o begu iz zapora onih dveh veverc, ki sta skakala iz hiše na hišo in čez ulice — kakor da Sresta za stavo! To isto mi prihaja na misel vselej ko opazujem tolpe umazanih in raztrganih tržaških potepuhov — katerih ni ravno malo število.
Meni (da govorim resnico) niso ti lopovi še nikdar nič pouzmali, ali tatvine se v Trstu tako strahovito množe, da mora slehernega prebivalca skrbeti, ko razmišlja, do kake stepinje — nevarnosti mora priti v Trstu, ako se ne začne radikalnejše postopati proti neštevilnim malopridnežem. Staro mesto je vkljub novemu: »I. R. Ispettorato di pubblica sicurezza«, premalo preskrbljeno se stražami.
Predvčerajšnjem sem šel po ul. Crosada. Pred mano so šli trije, lopovi, katerih eden je nosil pod neko cunjo bakreno posodo. Sleherni, ki jih je videl, je moral biti prepričan, da so to pravi lopovi. Eden je pazil spredaj, drugi je šel v sredini, tretji se je pa neprestano oziral nazaj! Pazil sem nanje in jim sledil do židovske sinagoge, vedno nadejnje se, da naletim na kakega moža pravice — toda zastonj. Ko bi se ne bil bal, da me slavno tržaško laško novin-stvo proglasi za vohuna, bi bil prav lahko izsledil^ gnezdo, kamor lopovi prodajajo ukradene reči — tako sem pa pustil vso stvar na miru. Ako hoče vsaj deloma izčistiti tatinsko zalego, bi moralo imeti redarstvo več tajnih agentov, ki b' morali posvečati največjo pažnjo izlasti staremu mestu sploh in pa ulici Molin a vento, na
začetku katere se zbira revno kmečko ljudstvo, ki je sleherni dan okradeno, več ali manje. Mi vemo, da redarstveni organi (kolikor jih je) store, kar morejo, toda peščica teh ne more biti povsodi!
Mnogo pa je krivo meščanstvo samo, da se ne moremo rešiti te golazni. Mesto, da bi meščani podpirali redarstvene organe v njih težavnem poslovanju, jim mečejo polena pod noge, jim delajo ovire in jih — v zahvalo za njih trud — imenujejo: »Porchi di žbiri!!« (Jmeje se, da smo Slovani bolj pametni v tem obziru. Gotovo pa je, da je tudi med nami i2jem — mislim namreč one, ki neradi vidijo redarje, tudi tedaj, ko so ti le v zaščito poštenim ljudem. Moje mnenje je, da mora državna in mestna uprva pomnožiti redarstvene organe ter da moramo mi vsi, po svojih močeh pomagati, da se naš lepi Trst očisti grde zalege tatov in da se rešimo tako nečastnega imena, ki je uživamo vsi mi Tržačani pred ostalim svetom, kakor je razvidno iz zgoraj opisanega dogodka na Reki.
Redarstveni aparat v našem mestu naj se pomnoži, toda le v varstvo meščanov in njihovega imetja, ne pa v svrho malenkostnega šikaniranja ter omejevanja socijalne in politične svobode, kakor se le prerado dogaja.
(Edinost, z dne 20. 4. 1905)
Prijavljena goljufija
Trgovec z jestvinami Jakob Fonda, ki ima svojo prodajalnico je včeraj prijavil na policijskem komisarjatu pri sv. Jgkobu sledeči dogodek: Neki dan meseca marca t. 1. je prišla v njegovo prodajalnico neka ženska ter ga prosila, da bi jej dal nekoliko blaga na upanje. Dejala je, da je Marija Furlan in da je doma v Cernotiču. Fonda joj je veroval ter ustregel njenej želji. Zena je potem, prišla večkrat po blago na upanje in tako je narasel račun na 68 kron. Slednjič je pa Fonda izvedel, da ona ženska ni Marija Furlan, doma od Cernotiču, ampak Marija Rošič, doma v Prapriču pri Dekanih. Videč, da ne more uz lepa iztirjati te svoje terjatve, kar je večkrat skušal, je Fonda prijavil goljufijo policiji.
(Edinost, z dne 29. 4. 1905)
Strokovnjaki so mnenja, da se v našem času družinski člani premalo poznajo med seboj, ker si ne dajo dovolj časa, da bi se spoznali. Tako se velikokrat zgodi, da so starši presenečeni, ko izvedo, da je njihov otrok zašel na kriva pota.
Starši so torej prvi na vrsti, da odkrivajo otrokova nagnjenja in spodbujajo njegove sposobnosti. Jasno je, da vsega ne morejo sami spoznati in odkriti, zato je pomembno, da se povežejo z vzgojitelji, ki sooblikujejo otroka zunaj družine.
V idealnih pogojih naj bi bila družina sama sposobna ustvarjalnosti pri organiziranju in izboljšavah dejavnosti prostega časa. To je izrednega pomena posebej za doraščajoče člane, ki se pogostoma v takih dejavnostih usmerijo v pravo izbiro poklica.
Idealni pogoji pa zahtevajo določeno stopnjo družinske kulture. Ta naj bi zagotovila otroku čas, ki naj ga preživi ob igri. Otrok to potrebuje, največkrat pa mu ga krati televizija. Otrok potrebuje prostor, ki mu ga jemljejo utesnjena ali za otroka nefunkcionalna stanovanja, ali pomanjkanje igrišč in soigralcev.
Veliko je tudi takih otrok, ki v bližini nimajo skupnosti svojih vrstnikov. V ustvarjalni družini naj bi bila zagotovljena tudi sposobnost odraslih, da se sprostijo v skupni igri.
Veliko družin teh potreb ne vidi, druge pa ne zmorejo reševati same takih zahtev prostega časa, ki bi jih materialno preveč bremenile.
Pri nas je okolje kolikor toliko občutljivo za take probleme, saj imamo kopico športnih in kulturnih društev, ki so uvidela potrebo rekreacijskih in oblikovalnih dejavnosti, pa tudi nekaj razumnih šolskih upraviteljev, ki se jim skupne šolske dejavnosti, kot so izleti, obiski ustanov, razstav in muzejev, ne zdijo izguba časa. In vendar pomenijo nekatere pobude v družini večjo finančno obremenitev. Pomislimo le na šolska zi-movanja. Če imaš enega otroka, ga še nekako opremiš, če pa so tvoji otroci trije, se ti stroški pomnožijo trikratno. Tu ne gre le za plačilo izleta kot takega, gre tudi za obleko in opremo.
Šole naj zaradi tega ne črtajo takih dejavnosti. Skušati morajo odstranjevati težave, učitelja prepričati o važnosti takih pobud, poskrbeti za opremo ekonomsko šibkim članom, predvideti na šolah določen fond za take potrebe ali sodelovati z ustanovami, ki skrbijo za stiske otrok.
Razvoj dejavnosti v prostem času družino spreminja in jo bogati. Družina se izobražuje, postaja družabnejša, utrjuje in poglablja medsebojne odnose, ki postajajo bolj človeški in demokratični.
Družinski subjekt ni število njenih članov, pač pa sposobnost zaživeti kot skupnost, torej njeno delovanje. S tem pomaga otroku, da spoznava in razlikuje to, kar mora biti, od tega, kar lahko svobodno izbira, uresničuje prave odnose v življenju in realizira otrokovo osebnost.
Izvor zadovoljstva je vedno dejavno bivanje v skupnosti. Zato ni dovolj, da otroku omogočimo prosti čas - tega namreč lahko otrok zapolni s pozitivnim ali negativnim - pomembno je otroka tudi usmerjati, ga primerno navduševati, spodbujati, vzbuditi torej notranjo potrebo po neki dejavnosti. Skratka s priljubljeno novejšo besedo: dejavnosti animirati.
Mnogi starši družinsko življenje spontano animirajo, drugim pa je treba pomagati. Kajti animacija je v družini tesno sodelovanje in pomeni trdnejše medsebojne odnose, ki jih krepijo skupni interesi, in trdnejšo družinsko skupnost. Družinski člani le tako ne živijo drug mimo drugega.
Pri usmerjanju nam mora biti jasen končni namen ali cilj, pomembno je tudi s spodbudo gojiti vztrajnost v dejavnosti in dobro preučiti razmere. Želje staršev in otrok se pogosto razlikujejo in preveč ambiciozni starši so lahko svojim otrokom prava zavora. Razmere pa določa tudi materialna podlaga družine.
Brez aktivnosti ne pridemo nikamor, aktivnost pa zahteva sproščeno komunikacijo v družini, kajti brez te lahko pride do nagle odtujitve. Vsak način dejavnosti ni pozitiven. Najustreznejši je takrat, ko se udeleženec z dejavnostjo identificira, ko Se ji torej preda prepričano in doživeto.
Dokončno bo za udeleženca njegova dejavnost, seveda taka, ki mu je blizu, pomembna, ko jo bodo priznali tudi drugi. Zato ne smemo pozabiti na vrednotenje. Starši ne smejo varčevati s priznanji pa tudi ne prežati na spodrsljaje. Iz strokovnih virov razberemo pomembnost, da so starši in vzgojitelji pri vrednotenju pozitivno naravnani do otroka. Da torej najprej vidijo njegove pozitivne lastnosti in dosežke. Le tako se bo otrok identificiral z dobrim in ugodnim, kar bo krepilo njegovo samozavest in pravilno rast.
Pri vsem tem pa je seveda pomembno, da družino in njene aktivnosti gojimo. Ni dovolj, če naš otrok zahaja v vaško društvo ali mestni krožek, če pa je družinska podlaga jalova. Tudi se pri naši življenjski ureditvi ne moremo zanašati na konec tedna, kajti delovne sobote odtegujejo veliko časa tej obliki družinskega udejstvovanja. Izkoristiti moramo torej vsak trenutek neobveznega časa za družinsko življenje, ki naj ne pomeni sedanje pred malim zaslonom in vmesna opozorila k tišini, ampak osvoboditev pred izkušnjami z druge roke, ki nam jih ta medij posreduje, in zatekanje k lastnemu polnemu življenju.
Predvsem pa je družinsko življenje trud, da bi bil vsem članom omogočen prosti čas. Osvobodimo se torej čimprej tradicionalnega mišljenja, ki bremeni z dodatnim gospodinjskim delom predvsem žene. Ko bi vsakdo v družini le malo postoril, bi bila gospodinja prav gotovo manj zamorjena, dostopnejša in vedrejša, kar bi se pozitivno odražalo v družinskem življenju.
r
rt ram______________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Storie della prateria
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Kulturni tednik: Primissima
15.30	Rubrika: Italijanska kronika
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Risanka: L'ispettore Gadget
17.00	Nanizanka: La baia dei cedri
17.30	Risanka: L'ispettore Gadget
18.05	Zabavna oddaja: leri, Goggi, do-mani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Fantastični večer, vmes film Robinson nelTIsola dei corsari (pust, VB 1960, r. Ken Annakin, i. John Mills, Dorothy Mc Guire, James Mac Arthur)
22.35	Dnevnik
22.45	Fantastični večer (2. del)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
današnji televizijski in radijski sporedi
# »Al 2___________________________
8.00	Aktualnosti: Prva izdaja
8.30	Jutranja telovadba
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Inf. odd.: Otroški laboratorij
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Variete: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: II piacere di Vivere
18.00	Filmske novosti
18.05	Nanizanka: Lui, lei e gli altri
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.35	Vreme in dnevnik
19.55	Nogomet: Italija-Švedska
21.45	Variete: Per chi suona la campa-nella
22.45	Dnevnik - nocoj
23.00	Film: Le spie (krim., It.-Fr. 1958, r. Henri-Georges 'Clouzot, i. Vera Clouzot, Peter Ustinov)
PJk RAI 3_______________ |
10.30	Šport: hokej na ledu (prenos iz Canazeia)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z umetnostmi
14.00	Dok.: Rim središče znanosti
14.30	Variete: Jeans 2
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarec: Geo
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Dnevnik
20.05	Dokumentarec: Srednji vek -Sence in luči
20.30	Aktualno: Peggy Guggenheim -zbirateljica dveh svetov
21.30	Film: Quel giorno a Rio (kom., ZDA 1983, r. Stanley Donen, i. Michael Caine, Joseph Bologna, Valerie Harper)
22.20	Dnevnik - nocoj
23.20	Dok-: La macchina del tempo
0.05 Dnevnik - zadnje vesti
0.20 Deželne vesti
j	RTV Ljubljana
10.00	TV mozaik. Šolska TV: umetnostna zgodovina (stili - obdobja, življenje - XIX. stoletje); glasbena vzgoja (harmonikarski orkester); kulturna dediščina - Kozarec naš vsakdanji
11.00	Matineja. Film: Claudine (ZDA 1974, r. John Berry, i. James Earl Jones, Diahann Caroll)
12.30	Kronika TDF Celje
16.10	TV mozaik. Šolska TV (pon.)
17.25	Otroška oddaja: Marko na belem konju jase
17.40	Mladinska oddaja: Pisma iz TV klobuka
18.25	Potrošniška porota: zdravila in pomožna zdravilna sredstva
18.45	Risanka in Obzornik
19.25	Zrno in vreme
19.30	Dnevnik in poročilo s seje skupščine SFRJ, nato Tednik
21.30	Nadaljevanka: Gosta Berling (r. Bengt Lagerkvist, 2. del)
22.30	Dnevnik
22.45	Aktualno: Manjšine - bogastvo Evrope (pon. 4. dela)
23.15	Videostrani
M CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22 Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film:	Ada Dallas
(kom., ZDA 1961, r. Daniel Mann, i. Susan Hayward, Dean Martin)
.17.00 Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nan.: Super Vicky
20.00	Kviza: Tra moglie e marito, 20.30 Telemike
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show - Night
0.30 Filmska rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Bonanza
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
0-15 Film: Frontiera a Nord Ovest (pust., VB 1959, r. Jack Lee Thompson,
i. Kenneth Moore, La-uren Bacall)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Sandy, Georgie, Mini Pony
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Camera d'alber-go (kom., It. 1981, r. Mario Monicelli, i. Vittorio Gassman, Monica Vitti)
22.20 Film: Vigilato speciale (dram., ZDA 1977, r. Ulu Grosbard, i. Dus-tin Hoffman, Harry Dean Stanton)
0.35 Nanizanki: Premiata agenzia Whitney, 1.25 Il Santo
ITALIA1
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.20	Wonder Woman,
10.20	Tarzan, 11.20
Cannon,	12.20
Charlie's Angels, 13.20 Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke David, Pollyanna, Holly e Benji, Mila e Shiro
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanke: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	TV film: V-Visitors
22.20	Nanizanka: Hardcas-tle e Mc Cormick
23.20	Dok.: Fish eye
23.50	Nanizanke: La strana coppia, 0.20 Čari pro-fessori, 0.50 Buffalo Bill, 1.20 Sembra faci-le, 1.50 Ai confini della real ta
CTITELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Morte a Venezia (dram., It.-Fr. 1971, r. Luchino Visconti, i. Dirk Bogarde, Silvana Mangano)
23.00	Nan.: Gioco di coppie
23.30	Šport: boks
0.30 Film: Sole rosso sul Bosforo (krim., ZDA 1972, r. Peter Collin-son, i. Stanley Baker, Geraldine Chaplin)
^ TELEFRIULI
13.00	Medicinska rubrika: Zdravstvo danes
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanke
15.30	Dražba
16.00	Glas. odd.: Musič box 17.45 Nad.: Un paio di scar-
pe per tanti chilometri
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Rubrika: Lepa Italija
20.30	Variete: Buinesere Friul
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica;
8.10	Od Milj do Devina (pon.); 8.40 Glasbeni almanah; 9.00 V znamenju RK; 9.20 Almanah; 10.00 Pregled tiska;
10.10	S koncertnega repertoarja; 11.30 Zbornik: Svet, v katerem živimo (1. del); 12.00 Duško Jelinčič: Odhajanja;
13.20	Glasba po željah; 14.10 Na goriš-kem valu; 14.50 Skice; 15.00 Bralni roman: Pod svobodnim soncem (34. del);
15.10	Zbornik (2. del); 16.00 Poezija slovenskega zapada; 17.10 Vokalna skupina L homme arme iz Firenc,- 18.00 Četrtkova srečanja: Begunci s soške fronte; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska igra; 8.35 Koncert;
9.05	Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Glasbene šole; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Minute z...;
18.15	Jezikovni pogovori; 18.30 Zborovska glasba; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Big Band RTV-Lj; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer,- 21.45 Melodije; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke.
TV Koper_____________
14.15	TVD Novice
14.20	Nadaljevanka: Veronica
15.15	Nad.: Il circolo Pickwick
16.15	Otroški spored
18.00	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
TRST — Povzetki intervjuja z evro-parlamentarcem KPI Rossettijem o listini manjšin
GORICA — Razgovor s slikarjem Andrejem Kosičem ob njegovi razstavi v KD
MAČKOLJE — Staro orodje na ogled
19.30	TVD Stičišče in Mesto danes
20.00	Nanizanka: Mary Hartman
20.25	TVD Novice
20.30	Nadaljevanka: Storia di Anna (r. Salvatore Nocita, 1. del)
21.45	TVD Vsedanes
22.45	Film: La sposa illegittima (kom., r. R. Whorf, i. Ginger Rogers)
23.30	Koncerti pod zvezdami
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Rubrika: Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Poročila in pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Na valu Radia Koper;
14.40	Reportaže, intervjuji in zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Črno na belem; 17.35 Aktualno; 18.00 Mladim poslušalcem;
18.30	S pesmijo in vižo od pokrajine do pokrajine; 19.00 Zaključek sporedov, nato prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanje; 11.15 Danes bomo govorili;
11.40	Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Edig Galletti; 15.00 L'A-guilone,- 15.45 Počitnice po Jugoslaviji; 17.33 Bazar; 18.00 Video parade,- 18.33 Zabavna glasba; 19.00 Narod in njegova glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Matineja, nato Glasba z vseh strani sveta; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost, nato Nočni glasbeni spored.
Upepeljevalnik upravičeno razburja domačine
Oblak dima nad Sovodnjami
Že leta prebivalci in upravitelji sovodenjske občine opozarjajo na številna odprta vprašanja s področja varstva okolja, zlasti na onesnaževanje zraka, pri čemer ima upepeljevalnik za smeti nezanemarljiv del. Tudi zaradi zračnih tokov, na katere vpliva bližina Soče in pa zaradi geomorfo-loške podobe tal je koncentracija škodljivih plinov in prahu v zraku na tem območju, zlasti v zimskem času, zelo visoka. Gornji posnetek je bil napravljen 5. novembra zgodaj zjutraj z mirenske strani. Zelo jasno je videti oblak dima in prahu nad zgornjim delom Sovodenj. Ta dan je bilo vreme jasno in vedro. Fotografski aparat je ujel celo mesec na nebu, ki se je nagibal k zatonu. Stanje je ob drugačnih vremenskih razmerah lahko še hujše. Posebej pozimi.
Sovodnje predstavljajo najnižjo točko ravnine na levem bregu Soče, nekakšno kotanjo. Žal menda doslej še ni bila napravljena resna analiza o premikanju zračnih tokov na tem področju, kakor menda tudi niso bile opravljene predhodne raziskave o posledicah gradnje večjih industrijskih obratov in drugih potencialnih onesnaževalcev okolja, pred kakršnimikoli odločitvami.
Še zmeraj je, kot kaže, v veljavi dosedanja praksa in v določenih krogih trmasto vztrajajo pri svojem. Tak je recimo tudi primer izbire lokacije za novi osrednji upepeljevalnik, ki naj bi ga zgradili prav na istem mestu, kjer je že stara naprava, ki že petnajst let, dan za dnem, na dokaj viden način onesnažuje ozračje v zgornjem delu Sovodenj.
Od jutri v cerkvi v Podturnu koncertna sezona AGIMUS
Med številnimi glasbenimi prireditvami, ki se odvijajo v Gorici, ima že dolgoletno tradicijo koncertna sezona združenja glasbene mladine Agimus. Sezona se bo pričela jutri, v petek, 13. t. m., s koncertom organista Ciricina Micheletta. Koncert bo v cerkvi v Podturnu s pričetkom ob 20.30.
Sezona Agimus bo letos skupno obsegala šest koncertnih srečanj. Naslednji koncerti so predvideni po sledečem razporedu: 15. decembra instrumentalni ansambel na pihala Candela, Ziani, Nonini, Comand, Scarpa; 13. januarja 1988 recital pianistke Flavie Brunetto; 24. februarja kvartet Freschi, Bertoni, Bonomi, Ca-detto; 30. marca nastop pianistov in flavtistov goriške glasbene šole; 22. aprila koncert orkestra Citta di Gori-zia, dir. Giorgio Magnarin, solista Ma-ura Soro Percacci in Giorgio Samar. Vsi koncerti, razen prvega v Podturnu, bodo v avditoriju.
Vstop na koncerte je brezplačen za člane Agimusa. Člansko izkaznico si lahko nabavi vsakdo na sedežu (Ul. Scodnik 3) s plačilom 8 tisoč lir (6 tisoč za dijake).
Drevi prvo srečanje z avtorjem
V goriškem avditoriju bo drevi, ob
18.	uri, prvo letošnje srečanje z avtorjem, ki ga prireja Goriška občinska uprava. Tokrat bodo predstavili pisatelja Elia Bartolinija, ki je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Ignazio di Loyola. Bartolini je že govoril na podobnem srečanju v Gorici v letu 1978. Predstavil ga bo jezuit Giuseppe Pirola.
Oktobra na mejnih prehodih na Goriškem
Preko osemsto tisoč oseb je oktobra letos prestopilo mejo na mejnih prehodih na Goriškem. Večji delež pripada tako imenovanemu maloobmejnemu prometu. S prepustnico je namreč prestopilo mejo kar 557 tisoč oseb, ali dvakrat toliko kakor s potnimi listi. Tako v mednarodnem, kakor v maloobmejnem prometu, prevladujejo italijanski državljani. S potnimi listi jih je mejo prestopilo 131.711, s prepustnico pa 314.398.
Ob upoštevanju gornjih podatkov, je mogoče zapisati, da v poprečju vsak dan prestopi mejo nad 25 tisoč oseb. In to samo na Goriškem. Gre za pojav, ki ni zanemarljiv.
SLOVENSKO STALNO „ GLEDALIŠČE
V	Kulturnem domu v Gorici Gostovanje SNG - Drama iz Ljubljane
Bertolt Brecht
Malomeščanska
svatba
Režija EDVARD MILER
V	ponedeljek, 16. t.m., ob 20.30 Abonma red A
V	torek, 17. t. m., ob 20.30 Abonma red B
prispevki
V pokrajinskem svetu razprava o načrtu za posodobitev cest
Občine so to storile že pred kakšnim mesecem, v goriškem pokrajinskem svetu po so o srednjeročnem načrtu posodabljanja cestnega omrežja v deželi razpravljali na zadnji seji. Pokrajinski odbor je izdelal dokument, ki ga bodo poslali na Deželo "v upanju, da ne bo doživel podobne usode, kakor drugi predlogi", je v uvodnem posegu dejal predsednik Pokrajine in pri tem nedvomno mislil na tako imenovane integrirane načrte pa tudi na posvetovanja in predloge o lokaciji upe-peljevalnikov.
Predlog Pokrajine, ki je sicer dokaj splošne narave, je obrazložil odbornik Bressan, ki je dejal, da so pri njegovem sestavljanju upoštevali osnovno smernico: zagotoviti čimvečjo hitrost komuniciranja na mednarodnih in meddeželnih relacijah. V tem okviru sodi na prvo mesto preureditev in posodobitev avtocestnega odcepa Vi-leš—meja, ki naj bi ga preuredili v pravo avtocesto. Se zmeraj je aktualen predlog liberalizacije (oprostitve plačevanja cestnine) odseka avtoceste med Moščenicami in Vilešem, nujna je posodobitev državne ceste št. 14 med Ronkami, Beglianom in Pierisom, prav tako je nujna dograditev avtocestne povezave z letališčem in industrijsko cono v Tržiču (na prvem odseku sicer že delajo). V predlogu Pokrajine so zajete še nekatere druge prometni-
ce —- državna cesta št. 55 skozi Dol, varianta drž. ceste št. 56 med Gorico in Vidmom, pokrajinska cesta Tržič— Gradež z odcepom proti Fiumicellu itd. Govor je nadalje o dokončni ureditvi lastništva ceste vina in češenj (med Dolenjami in Števerjanom) ter o posodobitvi državne ceste št. 352, ki naj bi razbremenila promet za in proti obmorskim turističnim centrom v gra-deški laguni.
Predlog Pokrajine obsega tudi opozorilo na neurejenost tako imenovanih turisfičnih cest, asfaltiranih na podlagi zakona 32/65, in na potrebo, da se zagotovijo, v srednjeročnem načrtu, primerna sredstva za redno vzdrževanje.
V razpravi v pokrajinskem svetu so sodelovali Cisilin (KD), ki je opozoril, da je treba pomisliti tudi na ureditev cest na briškem območju (predvsem v vidu prekvalifikacije mejnega prehoda na Plešivem), Cej (PSI), ki je bil mnenja, da je treba določiti prednostno lestvico posegov, sicer bo zadeva ostala na ravni dobrih namenov. Ko je govor o tem, pa ne bi smeli zanemariti zagotovitve ustrezne povezave treh gospodarskih polov na Goriškem (av-toport, pristanišče in letališče). Kritičen do načrta pokrajinskega odbora je bil komunist Cattunar (preveč posplošen, ni jasno, kdo naj bi upravljal načrt posodabljanja). Tudi zato so se komunisti ob glasovanju vzdržali.
Amaterske gledališke skupine na odru Kulturnega doma
Razprava v pokrajinskem svetu
Zakon o goriški prosti coni mora veljati za daljše obdobje
Goriški pokrajinski svet je dobršni lel predzadnje seje namenil razpravi i obnovi zakona o goriški prosti coni er s tem v zvezi soglasno izglasoval udi dokument. Kakor znano, bo 31. lecembra letos prenehal veljati ukrep, :i predvideva carinske olajšave in igodnosti za prebivalstvo na Goriš-:em, kakor tudi za industrijski sektor.
Doslej (po 31. decembru 1985) je bila reljavnost olajšav in ugodnosti že Ivakrat podaljšana, vendar vsakokrat amo za dobo enega leta, kar - po nnenju večine razpravljavcev - zavi-alno vpliva na realizacijo novih gospo-larskih pobud v industrijskem sektorju.
Izhodišče za razpravo o obnovi za-mna o prosti coni je bil dokument, ki ;o ga že pred časom vložili komunisti. Soglasno je bilo odobreno besedilo, ki ja je sicer pripravil pokrajinski odbor, d pa v bistvu povzema vsebino pred-oga KRI.
»Pokrajinski svet ponovno naglaša mjnost obnovitve zakona o prosti ;oni za neomejeno razdobje, v slučaju iasovne omejitve pa za razdobje, v ka-erem bi bilo mogoče uresničiti smotr-10 politiko investiranja s strani podje-ij. Pokrajinski svet nadalje predlaga, la se v zakonsko besedilo vnesejo novativni elementi, ki so bili predloženi že v postopku sprejemanja zakola 50/87, posebej pa še glede poveča--iia nredstavništva kraievnih ustanov
v razširjenem odboru Trgovinske zbornice«. Tako se glasi najpomembnejši del dokumenta.
V razpravi so poleg predsednika Cumpete in odbornika Tomata sodelovali svetovalci Poletto (KPI), Bergamin (KD), Cej (PSI) in Cosma (MSI). Precej besedi je bilo prav glede roka veljavnosti novega zakona. Optimalno rešitev bi predstavljal zakon, ki ne bi določal časovnih omejitev, minimalni rok pa naj bi bil tri leta.
Med razpravo je bilo slišati tudi nekaj ne ravno vzpodbudnih ugotovitev o tem, da bi težave v vladi, ki so se prav te dni spet zelo zaostrile, utegnile zelo neugodno vplivati na postopek za obnovitev zakona.
Pokrajina na zasedanju zbornic Ital-Jug
Goriška pokrajinska uprava bo aktivno prisotna na zasedanju mešane italijansko-jugoslovanske in jugoslo-vansko-italijanske zbornice, ki bo 26. in 27. t. m. v Gorici. Tako je na torkovi seji pokrajinskega sveta zagotovil predsednik Cumpeta na izrecno vprašanje načelnika svetovalske skupine KPI Silvina Poletta. Zasedanju pripisuje Pokrajina izreden pomen, posebno v trenutku zaostrovanja gospodarskih težav v sosednji Jugoslaviji.
Jutri spet delovna seja občinskega sveta v Gorici
Za sedaj še ni predloga sklepa o vodenju del na avtoportu
Po dvomesečnem premoru bo jutri zvečer spet seja goriškega občinskega sveta. Zadnja delovna seja je bila 14. septembra, pred tednom dni pa so občinski svetovalci sejali dva dni, da bi preučili ostavko župana ter odbornikov, ki so jo z večino glasov odbili.
Spet delovna seja, torej. Svetovalci so dobili kar zajeten paket vprašanj, s katerimi se bodo soočili. V glavnem gre za ratifikacijo sklepov, ki jih je v tem času sprejel ožji odbor. Ni pa na dnevnem redu sklepa o poveritvi vodstva del na avtoportu, tj. sklepa, ki, zavrnjen, je bil razlog za prej
omenjene ostavke. Očitno je, da si niso niti v ožjem odboru niti v večinski koaliciji docela na jasnem, kako ukrepati dalje.
V glavnem gre za javna dela, popravila, ukrepe v zvezi z osebjem. Povejmo, da bodo vzeli v službo dva redarja in tudi novega poveljnika, saj je polkovnik Gruden pred nekaj meseci bil upokojen. Svetovalci bodo jutri v glavnem spravili s pozornice vrsto sklepov, pomembnejši pridejo na vrsto najbrž že prihodnji teden, saj bo moral občinski svet nadoknaditi zamudo.
Ob 10-letnici smrti Rudolfa Devetaka, daruje sin Leopold z družino 50 tisoč lir za Kulturno-športno središče na Vrhu.
Za združenje Pionieri volontari del pron-tq soccorso so v razne namene darovali: Francesco Perazza 50 tisoč; Francesca La Sorsa 50 tisoč; Maria Perisinotto 30 tisoč; Aliče Mauri 7 tisoč; Alfredo Zonch 100 tisoč; Cecere Malfatti 40 tisoč; Maria La Stella 45 tisoč; Maria Dobnich 5 tisoč; Alma Perisinotto 30 tisoč; Antonietta Hoff 5 tisoč; Ines Salvan 5 tisoč; Angela Dornic 30 tisoč; Adelina Leban 80 tisoč; Anna Ricciardi 50 tisoč; Rosa Princi 3 tisoč; Giuseppina Danelli 10 tisoč; Luigi Olivo 5 tisoč; Rosa Princi 2 tisoč; Antonio Mezzolo 10 tisoč; Franco Narduzzi 80 tisoč; Firmina Zin 60 tisoč; Maria Leghis-sa Francovic 50 tisoč; Vitalina Leghissa 20 tisoč; Elsa Battello 10 tisoč.
Za Zeleni križ so v razne namene darovali: družine Bulfoni, Polese in D'Ac-hille 90 tisoč; Ida Kollmann 30 tisoč; sestra lolanda in nečaka Luciano in Silvana Spangher 100 tisoč; mama Alda Kuštrina 100 tisoč; družina Rivolt iz Koprivnega 50 tisoč; družina Sgualdino 20 tisoč; Lidia Germech 20 tisoč; Maria Tomadin 20 tisoč; Združenje .rejcev (Associazione provinciale allevatori) iz Gorice 150 tisoč; Žena Franca Orzana 100 tisoč; zakonca Aromolo 30 tisoč; Elisabetta Ciuf-farin vdova Gallina 20 tisoč; družine Beltram, Tulissio, Špacapan, Di Giorgio, Mercadante in Saksida 80 tisoč; Eliana in Edi De Nicolo 50 tisoč; učno in neuč-no osebje srednje šole Virgilio z Gorice 130 tisoč.
koncerti
V Kulturnem domu v Novi Gorici bo
danes, v četrtek, 12. novembra, ob 20.15 koncert Komornega orkestra Latvijske filharmonije iz Rige. Dirigent Tovij Lif-sič; solist Stanko Arnold, trobenta.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Beverly hills cop 2«. VERDI 18.30-21.30 »L'ultimo imperatore«. VITTORIA 17.30-22.00 »Poker di donne«. Prepovedan mladimi pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR 17.30-22.00 »College girls — La scuola supersexy«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Cronaca di una morte annunciata«.
Nova Gorica
SOČA Ni predstave.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita, Ul. Don Bosco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale (Občinska lekarna), Ul. Te-renziana 26, tel. 44387.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
V goriškem Kulturnem domu se vsak večer vrstijo različne amaterske skupine v okviru revije »Teatro per Teatro«. Vsakokrat se je zbralo lepo število italijanskih cer slovenskih gledalcev, ki so z zanimanjem sledili dogajanju na odru. Po uvodni predstavi klasične Aristofanove komedije (naša fotografija nam kaže na odru goriške igralke skupine II Teatro di Aliče) in torkovem večeru sodobnega baleta, se je včeraj zvečer začelo tridnevno nastopanje tržaških amaterskih skupin z dialektalnimi deli. Drevi bodo nastopili Arniči di San Giovanni z igro La villa de Scorcola, jutri pa skupina II Gabbiano z Svevovim delom Drio le guinte. V soboto bodo na vrsti Štandrežci z Nušičevo igro Poslanec, zaključek pa bo v nedeljo s Plesnim teatrom iz Ljubljane, ki bo dal na oder Alpsko sanjarjenje. Začetek vsakokrat ob 20.30. Abonenti slovenskeT gledališke sezone imajo popust.
AVTOKLEPARSKA IN MEHANIČNA DELAVNICA
ZORGNIOTTI
&
RIU
--------------
(^ITTOBIANCHI
l " ■	- -	---—
Prodaja novih in rabljenih avtomobilov
KRMIN - Industrijska cona - Telefon: 0481/60595
Marije Cotič por. Čuk
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami žalovali in počastili njen spomin.
Sorodniki
Ljubljana, Vrh, 12. novembra 1987
Raziskovalno delo Franceta Bernika
Monografska študija o Ivanu Cankarju
Če je morda danes zanimanje za branje Cankarja, vsaj pri našem mladem rodu uplahnilo, pa to ne pomeni, da je proučevanje Cankarjeve umetnosti končano. Kljub temu da je kritična izdaja Cankarjevega zbranega dela v zbirki zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev zaključena, pa slovenski literarni zgodovinarji prav temu velikemu pisatelju, še vedno posvečajo svojo pozornost. Dokaz temu je tudi najnovejša knjiga, ki jo je napisal France Bernik in pod naslovom »Ivan Cankar, Monografska študija«, izdala Državna založba Slovenije. Dobrih 250 strani obsegajoča študija profesorja Bernika pomeni torej nov doprinos k proučevanju Cankarjevega literarnega ustvarjanja z novimi pogledi avtorja na Cankarja in njegovo umetniško ustvarjalnost. Zlasti še, ker gre ne samo za nova avtorjeva dogajanja, temveč tudi za nov pristop in nova izhodišča pri tem proučevanju. Razen tega pa se zdi, da pomeni to Bernikovo delo tudi nek zaokrožen zaključek Bernikovega proučevanja Cankarja.
France Bernik, znani slovenski literarni zgodovinar, predavatelj na univerzah v Zagrebu in Beogradu, sedaj znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, redni član SAZU, je Cankarju posvetil velik del svojega znanstvenega dela. Za zbirko slovenskih klasikov je uredil sedem knjig Cankarjevega zbranega dela, poleg številnih razprav in študij, posvečenih Cankarju, je njemu posvetil tudi dve knjigi: »Cankarjeva zgodnja proza« in »Trilogija Cankarjeve proze«; tako je sedanja knjiga že tretja monografija posvečena temu velikemu slovenskemu pisatelju. In prav sedanja študija, ki zajema celoten Cankarjev opus in ga vrednoti iz novih izhodišč, vse pa v okviru tedanjih evropskih literarnih tokov, pomeni torej prav gotovo določen zaokrožen vrh Bernikovega proučevanja Ivana Cankarja.
Bernikova študija obsega devet poglavij. Uvodno poglavje govori o slogovnem pluralizmu v umetnosti moderne, sklepno pa povzema avtorjeva dognanja in jih strne v zaključke. Sedem osrednjih poglavij pa že s svojimi naslovi (Cankar med poezijo in pripovedništvom, Od tradicionalne kratke proze do modernega romana, Proza med hrepenenjem in satiro, Razvojne vzporednosti v dramatiki, Uporništvo in resignacija v socialni, pripovedi, Preobrat v dramskem delu, Nova kratka proza) kaže, kako je Bernik v tej svoji študiji kompleksno obravnaval Cankarjevo umetnost, obenem pa, kako je Cankarjevo literarno ustvarjanje obdelal s stališča tematike in literarnih zvrsti.
Bernik uvodoma ugotavlja, da literarni slogi in svetovnonazorske tendence, ki sestavljajo pojav moderne, niso vdirale v slovensko književnost (in tudi ne avstrijsko) postopoma, v takem zaporedja kot v drugih literaturah zahodne Evrope, temveč so se pojavile skupno. Zato je tudi pri naših pisateljih - in tudi Cankarju - prisotnih hkrati več »ustvarjalnih postopkov«,- pri istem pisatelju celo v istem delu. Gre torej za nek idejni in oblikovni pluralizem, ki je vseskozi viden tudi pri Cankarju in zaznaven v njegovem delu.
Cankar je nastopil umetniško pot kot lirski pesnik postromantičnega pesništva, ki je predstavljalo izhodišče za moderno liriko. Toda Cankar se je že po prvi svoji zbirki načelno odpovedal poeziji in preusmeril v prozo. V prvem obdobju je bila to kratka proza tradicionalne in moderne vi-njetne črtice. V tradicionalni kratki prozi je prisotna avtobiografska tematika, ki izraža subjektivno naravnanost mladostne proze. Ob prelomu stoletja stopijo pri pisatelju v ospredje novela, povest, roman in ne nazadnje tudi dramska dela. Najplodnejše obdobje - dunajsko obdobje - se začne v začetku stoletja in traja do leta 1909. Odtujeni človek postane središče Cankarjeve obsežne in romaneskne proze. Ta proza se navezuje na kritiko meščanske družbe. V tem obdobju, ki je za pistelja najplodovitej-še, nadaljuje tudi z avtobiografsko prozo, ki je bila začeta že z mladostnimi tradicionalnimi črticami. Kot posebna skupina se v tem dunajskem času razvije proza hrepenenja. Hrepenenje ima pri Cankarju različne pojavne oblike. Kontinuiteto s preddu-najskim časom kažejo tudi pripovedi na ljubezensko temo, kljub nekaterim idejnovsebinskim in psihološkim spremembam, ki jih v ljubezenske zgodbe prinaša literarni razvoj. V
mladostni črtici ima korenine tudi Cankarjeva dunajska satira. In prav v razponu med hrepenenjem ter satiro, ki označuje Cankarjevo dunajsko prozo se kaže tudi Cankarjevo dramsko delo, katerega vrh predstavljata dve deli družbeno kritične in satirične dramatike.
Seveda pri tem dunajskem obdobju Cankarjevega ustvarjalnega dela ni mogoče prezreti tem iz socialnega življenja, ki jih je razvil bodisi v povesti bodisi v romanu. Potem sledi zadnje Cankarjevo obdobje življenja in ustvarjanja, ko se je pisatelj preselil v Ljubljano. Hlapci so v dramatiki tisto delo, ki daje globlji vpogled v preusmeritev Cankarjeve literature iz dunajske v ljubljansko. In v tem zadnjem obdobju postane vodilna oblika Cankarjevega umetniškega izražanja spet črtica, ki ohranja nekaj tematskih in idejnih značilnosti dunajskega časa. Poslednji val obsega tri materinske črtice; najčistejša avtobiografska izpoved je Moje življenje. Na koncu pa se pisatelj vrne še k zgodovinskemu dogajanju ter približa ekspresionistični umetnosti. Tako kaže Cankarjevo literarno ustvarjanje notranjo sklenjeno podobo. Ne samo tloris zvrsti (pravi Bernik na koncu sklepnega poglavja) in oblik izražanja, znotraj katerega prevladuje najprej črtica, potem srednje obsežna proza, roman in drama ter na koncu ' spet črtica, tudi razvojna krivulja od mladostne usmeritve k evropskim literaturam do obrata k sebi, do poglobitve individualne in narodne identitete v delih zadnje dobe, potrjuje organsko koherentnost Cankarjevega umetniškega kozmosa.
Bralec, pa naj bo to študent, proučevalec ali ljubitelj Cankarjeve umetnosti bo tako v tej Bernikovi monografiji dobil pregledno sintetično študijo o Cankarju in njegovi literaturi, tako da bo nedvomno lahko iz nje obogatil svoje vedenje o pisatelju in njegovi umetnosti. Če je bil avtor dela pri tem jasen, pregleden in vseskozi razumljiv, je to še posebna odlika tega dela, ki jo pri podobnih delih marsikdaj pogrešamo. Avtorjev izrazito oseben pogled na pisatelja in na njegovo umetnost ter idejno sporočilo, kar vse odstopa od tradicije naše literarne vede, je tej študiji samo v prid. (Sl.Ru.)
Druga letošnja premiera PDG
Mladinska igra Tičev Jaka
Da gre za lepo pravo pravljico, o tem ni nobenega dvoma. Tičevjaka, ki se je prej imenoval Bukovjaka, reši v zimi komaj izvaljene ptičke. Greje jih pod svojo kapo, ptički pa mu v znak hvaležnosti bistrijo pamet, razveseljujejo ga in mu dajejo nasvete. Z njimi pa ima tudi preglavice: odkar jih je vzel pod kapo se ne more več odkrivati, da ne bi živalice ozeble. To pa ima neljube posledice v Ul. snetih klobukov, kjer prebiva kraljevi podsekretar, pred katerim pa se je treba odkrivati in mu s tem izkazovati vdanost in spoštovanje. Tičevjaka se seveda več ne odkriva in pade v nemilost. Vse dotlej, dokler kraljica ne priredi tradicionalnega praznika za vse čudake kraljestva. Na veselico je povabljen tudi Tičevjaka in kraljica, ki pod krono tudi varuje ptičke, se seveda zaljubi vanj, naredi ga za kralja in srečno vladata kraljestvu, v katerem je za živali pravi raj. Seveda, vmes je še vse polno drugih dogodivščin, ki delajo zgodbo zanimivo, duhovito, gledljivo.
S to mladinsko uprizoritvijo je Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice v torek postavilo na oder svojo drugo premiero. »Tičev Jaka« je igrica vzhodnonemškega pisatelja Alberta Wendta (v slovenščino jo je prevedla Mojca Kranjc), ki jo je za novogoriško prizorišče oblikoval režiser Božo Sprajc. Mladinska igra je zelo tekoča, tudi duhovita in povsem logično izpeljana v smislu tipičnih kontradistinkcij te zvrsti, najbrž pa je primernejša za že starejše otroke, ki so pravljic ali gle-
dališča že navajeni. Mlajši bodo seveda tudi prišli na svoj račun, a ne v taki meri kot ostali. Sicer je treba reči, da je to lepa postavitev, pri kateri nas moti edinole scenografija Marije Lucije Stupica (bila je tudi kostumografka). Izoblikovala je namreč prostor v smislu scenografij Mete Hočevarjeve in predvsem glede škripajočega poda, ki se lahko tu pa tam tudi osvetli, ne vidimo njegove funkcije. Ostalo pa, kot rečeno, teče prav gladko in po olju, popestreno z glasbo (avtor Jani Golob) in pesmijo.
V tej zanimivi predstavi so sodelovali še Milan Jesih (dramaturg in lektor), Janez Mejač (koreograf), Milan Podlogar (oblikovalec luči) in seveda igralci, ki so esenca vsake igre. Boris Kerč je bil Tičevjaka, dobri gozdni mladenič in pozneje prav tako dobrodušni kralj, njegova žena je bila Dragica Kokot, kraljevi podsekretar Sergej Ferrari (najbrž najbolj posrečena in najbolj izstopajoča figura), kraljica Teja Glažar, ptičji mladci Nevenka Vrančič, Barbara Babič in Mojca Mirič, ptičja mati Nevenka Sedlar, strašni razbojnik Jimmy Gorjača Ivo Barišič, Fred Vihrač in harmonikar Iztok Mlakar, Vatevidka Breda Urbič in spcialist Darko Komac. Nekatere figure so bile prav posrečene in humorne, tako da se je mlado občinstvo lahko brez težav prepustilo toku odrskega dogajanja.
MARIJ ČUK
Celentano, Fantastico in Cicciolina
Neposredni prenosi velikih zabavnih oddaj, kot je na primer Fantastico, povzročajo vodstvu RAI vrsto preglavic. Ko je v soboto stopil na oder veliki pozabljivec Celentano in začel razlagati svoj čredo, se je marsikateremu voditelju povišal krvni pritisk. Bogve koliko rdečih nosov je osuplo zrlo (kolikor pač nos lahko v nekaj zre) v pevčev nastop.
Celentano vse pozabi, najtežje pa mu gre, ko mora razlagati dobrodelno akcijo znanega pralnega praška. Za naselje, ki ga gradijo v Afriki je potrebna določena količina opeke, ena opeka stane tisoč lir, v pralnem prašku najdemo (vsaj mislim, da je tako) položnico, vsak zapiše nanjo tisoč lir in jih pošlje po pošti. Zgodba je strašno dolga, Celentano pa potrebuje za razlago vrsto pomagačev, drugače se neusmiljeno zaplete v megli pozabe.
Ko je spregovoril o referendumu in o tem, kaj bi on napravil z glasovnico, pa so mu prihajale besede iz ust v dokaj logičnem zaporedju. Njegov poziv gledalcem je bil briljanten: na glasov-
nico naj napišejo misel, da je lov nasprotnik ljubezni. Počilo je kot v najhujši nevihti. Celentano pa je vsemu italijanskemu narodu razlagal, da ni vedel, da je valilnica neveljalna, če jo popišeš z mislimi ali drugačnimi napisi. Možakar je šel na volišče, kjer so mu baje dvakrat razložili, kako naj voli. Očitno Celentano nima velikega talenta za biti volivec, saj so mu tudi na RAI ničkoliko-krat povedali, da se na glasovnice ne piše sloganov, ampak da se s križem prečrta DA ali NE, ko gre za referendume. Medtem ko Celentano razmišlja pa še naprej grmi, sedaj se je začelo o zadevi zanimati sodstvo, saj je bil sobotni shod v bistvu protizakonit. Pa še to je, veljaki RAI se Celentano bojijo, v bistvu je redkobeseden, ko pa spregovori, ne veš, kaj mu pride na pamet.
Morda bi ga veljalo zamenjati kar s Cicciolino. Ona je še manj zgovorna, vendar ima veliko napako: rada se do golega sleče. Striptiz na Fantastico bi bil vseeno prevelik zalogaj, posebno ko
bi se bližal čas božiča. In če bi še Cicciolina pričela pridigati? Pevec je ves ogret za uboge ptičke, ki jih lovci streljajo. Poslanka bi po vsej verjetnosti ostala pri isti temi, vendar bi čvekala o čisto drugih ptičkih in lovcih.
Ubogi Agnes, ubogi Manca! Zvezdnike sanjata kot pijanci bele miši.
Navadni smrtniki pa se prepričujemo v dejstvo, da čim manj veš, čim dlje prideš. Celentano potrebuje poseben tečaj, da se nauči glasovati, veliko več truda mu je potrebno kot pa sklerotičnemu upokojencu, pa glejte, kaj je! Pevec, filmski igralec, glavni na Fantasticu itd! Koliko bolje je, če ti bog ne da talentov za spoznanje!
Strokovno usposobljena oseba postane dolgočasna, predvidljiva, enosmerna. Pri amaterju pa nikoli ne veš, kdaj bo padel z odra, pozabil osnovni tekst in vprašal ruskega režiserja, kaj meni o italijanskem nogometnem klubu.
ACE MERMOLJA
Razstava v koprski knjižnici
Karadžic in Poglutka
Ob 200-letnici rojstva velikega srbskega prosvetitelja, jezikoslovca in etnografa Vuka Stefanoviča Karadžiča, ko se vsepovsod po domovini iji marsikje tudi izven nje vrstijo spominske razstave, predavanja in simpoziji o tem velikanu moderne srbske kulture, želi koprska knjižnica opozoriti na zanimiv knjižni primerek, ki ga hrani med svojimi raritetami.
Gre za »Narodne srpske poslovice« (Narodni srbski pregovori), ki jih je Karadžic izdal leta 1836 na Cetinju. Primerek, ki ga hrani koprska knjižnica, je zanimiv iz več razlogov. Na notranji strani ovojnice nosi knjiga rokopisno posvetilo v cirilici s Karadžičevim podpisom.
Transliterirano v latinico se posvetilo glasi: »Gospodinu Jusipu Poglutki za prijateljski spomen. U Trijestu 4. sept. 838«.
Iz posvetila je moč razbrati, da je Karadžič leta 1838 poklonil svojo knjigo Josipu Poglutki. S Poglutkovo osebnostjo se je precej ukvarjal zgodovinar in ravnatelj koprske knjižnice Miroslav Pahor, vendar kot vse kaže, mu ni uspelo najti željenih podatkov. Med drugim takole pravi: »Kdo je bil ta Poglutka, mi ni bilo mogoče zvedeti niti iz pregledanih virov, niti od še živečih oseb,...« Po mnenju nekaterih naj bi bil Josip Poglutka profesor češkega rodu, ki je poučeval na koprski gimnaziji, izobražen in razgledan meščan ter velik ljubitelj knjig. Imel je bogato knjižnico, ki je štela čez 1000 enot. Skoro vse to gradivo (960 enot) pa je leta 1882 daroval knjižnici mestne občine z namenom, da bi le-ta v bodoče odprla javnosti knjižnico, kjer bi lahko znanstveniki študirali domačo zgodovino, književnost in druge znanosti, ali kot pravi: »Perche i nostri studiosi possano interessarsi di cose patrie, di letteratura ed altre scienze«.
V	Poglutkovi zbirki je bilo predvsem mnogo jezikoslovnih del in slovarjev in pomembno je, da so z njegovo zbirko prišle v koprsko knjižnico prve slovanske knjige (Kopitar, Murko, Metelko, Safarik, Hanka, Konečny, Doše-novič, Dobrovsky,... ter Karadžič. Torej tudi knjiga, kateri je članek posvečen).
Karadžičevo posvetilo na knjigi, ki jo je daroval Josipu Poglutki, je datirano v Trstu, po čemer lahko sklepamo, da se je Karadžič prav v Trstu srečal ali spoznal s Poglutko. Namreč znano je, da je Karadžič pogosto potoval v Trst, kjer je študiral eden od njegovih sinov in kjer je imel veliko prijateljev in bralcev med pripadniki srbske etnične skupnosti, ki mu je pogosto tudi materialno pomagala pri izdajanju knjig. Morda je bil tudi Josip Poglutka eden od njegovih zvestih bralcev ali mecenov? Vsekakor bi bilo zanimivo razvozlati, kakšno je bilo njuno razmerje, oziroma kaj ju je zbliževalo.
VILMA KRAPEŽ
■ V modrem salonu hotela Union je bila v ponedeljek predstavitev jugoslovanske izdaje LP plošče Opus Dei skupine Laibach, ki so se je udeležili tudi glasbeniki omenjene skupine. Plošča je pravzaprav prva uradna izdaja Lai-bacha v Jugoslaviji, kakor je v uvodnem govoru povedal Igor Vidmar.
O delu skupine Laibach je spregovoril tudi njen član »tovariš Ivan«, ki je dejal, da se politično in estetsko na njihovi poti držita za roke, zato smatrajo sebe, ki ustvarjajo novodobno umetnost, za politike, arhitekte, inženirje.
V	svojih vrstah potrebujejo ljudi, ki so dobri ekonomisti, obrtniki, vojaki, ljudi, ki bodo v tem času v svojih škornjih trdno stali, plašče pa obračali, če bo potrebno.
Prireditvi v fotografiji
Prejšnji konec tedna je bilo v naših krajih več zanimivih prireditev. Tako so v Mačkoljah odprli razstavo starega kmečkega orodja in posode (na ogled do 15. t. m.), v Ricmanjih pa je bilo že v soboto odprtje razstave koprskega likovnika Toma Vrana. Prisotne je pozdravil tudi predsednik ZSKD Ace Mermolja
Nogomet: v odločilni kvalifikacijski tekmi za EP z Anglijo
Jugoslovani klavrno izločeni
Jugoslavija - Anglija 1:4 (0:4)
STRELCI: v 3. min. Berdsley, v 16. min. Barnes, v 19. min. Robson, v 24. min. Adams (vsi Anglija), v 80. min. Katanec (Jug.).
JUGOSLAVIJA: Ravnic (v 46. min. Radača), Zo. Vujovič, Baljič, Katanec,
Elsner (v 27. min. Jankovič), Hadžibegič, Stojkovič, Mlinarič, Vokrri, Bažda-revič, Zl. Vujovič.
ANGLIJA: Shilton, Stevens, Sansom, Števen, Adams, Butscher, Robson (Reid), Webb (Hoddle), Berdsley, Lineker, Barnes.
SODNIK: Michel Vautrot. GLEDALCEV: 60 tisoč. OPOMIN: D. Stojkovič.
Obstaja več vrst porazov. So tisti, ko se boriš do skrajnih mej svojih sposobnosti in še več, tako da imaš na koncu čisto vest, so pa tudi tisti, ko naravnost sramotno popustiš že v prvih minutah igre ter nato nadaljuješ tekmo pač le zato, ker jo moraš zaključiti. Sinoči se je v Beogradu zgodilo prav slednje. Jugoslavija je že po 24 minutah na domačem igrišču gladko izgubljala s štirimi goli razlike, tako da se je obetala prava »epična« katastrofa. Na srečo so se nato Angleži naših nebogljenih nogometašev usmilili, popustili svoj pritisk ter celo dovolili Ju-oslovanom, da so dosegli zadetek, s aterim so le omilili pravo državno športno sramoto.
Anglija se je s sinočnjo gladko zmago, katero ni napovedoval niti najbolj
strasten navijač, uvrstila v finalni del evropskega nogometnega pokala, ki bo na sporedu prihodnje leto v Zahodni Nemčiji. Vsekakor si ta ekipa, ki je uravnovešena mešanica nogometnih »fantazistov« in »obrtnikov«, to uvrstitev zasluži, saj je, letos že drugič (po domači zmagi z 2:0) pregazila Osimo-ve varovance.
Sinočnja tekma je bila, kot rečeno, pravi angleški monolog, h kateremu so prispevali svoje tudi izredno, naravnost začetniško naivni jugoslovanski branilci. Dovolj, da pomislimo, kako je prišlo do prvih dveh zadetkov, ki sta že na samem začetku prehitro imenovanega »srečanja stoletja« (?) popolnoma pokopala vse ambicije jugoslovanske državne reprezentance. Že
po treh minutah igre je hotel Elsner podati žogo svojemu vratarju Ravniču, vendar pa se sploh ni zavedel, da se mu je za hrbtom pojavil hitri Berdsley, ki mu je izmaknil žogo ter premagal zaprepadenega vratarja.
Podobno naivnost je nekaj minut kasneje spet storil Elsner, ki je prejel žogo od vratarja, vendar v kazenskem prostoru, tako da je zelo natančen sodnik Vautrot piskal indirektni strel v kazenskem prostoru. Slednjega je mojstrsko izvedel Barnes in dokončno zapečatil izid srečanja. Šokiranega Elsnerja je kmalu nato zamenjal Realov igralec Jankovič. V vsem nadaljevanju tekme nismo nato imeli kaj videti, razen Katančevega zadetka, ki je z razdalje nekaj metrov z glavo ukanil v tej tekmi povsem brezdelnega angleškega vratarja.
IZJAVE PO TEKMI
IVAN OSIM (zvezni trener jugoslovanske reprezentance): »Odločujoče so bile grobe napake, ki smo jih naredili na začetku srečanja. Nato smo le pazili, da bi prejeli čim manj zadetkov. Vedeli smo, da je to borba živcev, mi pa smo psihološko popolnoma odpo-
vedali. Preveč smo bili nervozni in to se nam je maščevalo.«
SREČKO KATANEC (strelec edine-a gola Jugoslavije): »Po takem začet-u tekme je bilo nemogoče karkoli popravljati!«.
BOBBY ROBSON (angleški trener): »Za nas je bila to izredno važna tekma. Nanjo smo se pripravili optimalno, tako fizično kot psihično. Igrali smo zelo agresiven presing, vsi moji igralci pa so bili tokrat izredni.«
GARY LINEKER (igralec Anglije): »Odločil je izreden začetek naše ekipe. Že res, da so oni marsikaj zgrešili, vendar pa so to storili zato, ker smo izvajali močan presing.«
SKUPINA 4
VČERAJŠNJA IZIDA Jugoslavija - Anglija 1:4 (0:4)
Severna Irska - Turčija 1:0 (0:0) LESTVICA
Anglija	6	5	10	19:1	11
Jugoslavija	5	3	0	2	10:7	6
S. Irska	6	114	2:10	3
Turčija	5	0	2	3	0:13	2
PREOSTALI SPORED 16.12. Turčija - Jugoslavija
Šah: Kasparov - Karpov
Tokrat bled remi
SEVILLA — Dvanajsta partija za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Kasparovom in izzivalcem Karpovom je bila vse prej kot zanimiva. Nasprotnika sta taktizirala, predlog prvaka za remi pa je presenetil vse prisotne gledalce v sevilškem gledališču Lope de Vega in šahovske komentatorje. Partija se namreč sploh dejansko še ni začela, vseeno pa se je Kasparov odločil za brezkrven remi, ki ga je prvak, ki je vodil črne figure, takoj sprejel. Izid je sedaj 6,5:5,5 (v zmagah 3:2) za prvaka, naslednja partija pa bo na sporedu jutri.
KASPAROV - KARPOV (Damin gambit): 1. c4 e6; 2. Sc3 d5 3. d4 Le7; 4. cd5 ed5; 5. Lf4 Sf6; 6. e3 Lf5; 7. Sge2 0-0; 8. Tel c6; 9. Sg3 Le6; 10. Ld3 Te8; 11. Db3 Db6; 12. Dc2 Sbd7; 13. 0-0 g6; 14. h3 Lf8; 15. Sge2 Tac8; 16. Dd2 Sh5; 17. Lh2 Sg7; 18. g4 Dd8; 19. f3 Sb6; 20. b3 La3; 21. Tc2 remi.
Ostale kvalifikacijske tekme za EP
Irska in Danska kvalificirani... brez boja
RIM —; Poleg Anglije sta si tudi Irska in Danska zagotovili nastop na sklepnem delu EP in to... ne da bi igrali! Irci gredo naprej namreč zaradi neverjetnega poloma Bolgarov, ki so doma klonili pred že izločeno Škotsko, čeprav jim je za prvo mesto v skupini zadostovala že točka. Odločilni zadetek je za Škote dal McKay le tri minute pred iztekom srečanja. Dance pa je razveseljilo dejstvo, da Wale-su ni uspelo zmagati na gostovanju pri Češkoslovaški. Izid 2:0 sta v 32. oz. 90. minuti zapečatila Knofliček in Bilek.
Neodločen izid v Oportu med domačo Portugalsko in Švico še najbolj koristi Italiji in Švedski, saj bi v primeru zmage Futre in tovariši še lahko ogrozili obe reprezentanci, ki se bosta to soboto srečali v Nepalju. Tekma je bila vseskozi zanimiva, Portugalci pa so naleteli na odlični granitni zid urejenih in solidnih švicarskih branilcev. Dodati je treba, da si je Švica sinoči popolnoma zaslužila neodločen izid, kar ovrednoti nedavno Vicinijevo taktiko, ko ni hotel pred kratkim na tekmi proti Švici tvegati ničesar in se je zadovoljil z bledo predstavo in neodločenim izidom.
V skupini 5 so Poljaki v svoji zadnji kvalifikacijski tekmi z golom Lesiaka v 74' zmagali v Cipru. Nizozemska je že uvrščena, razen, če ji tekmovalna komisija UEFA ne bo odvzela točki po zmagi nad Ciprom (8:0), na kateri je moral Ciper zamenjati vratarja, ki ga je zadela petarda.
SKUPINA 2
VČERAJŠNJI IZID
Portugalska	- Švica				0:0
	LESTVICA				
Švedska	7 4	2	1	11:3	10
Italija	6 4	1	1	11:3	9
Portugalska	6 1	4	1	5:5	6
Švica	7 1	4	2	8:8	6
Malta	6 0	1	5	3:19	1
PREOSTALI SPORED 5.12. Italija - Švedska; 20.12. Portugalska - Malta
SKUPINA 5
VČERAJŠNJI IZID Ciper - Poljska
LESTVICA Nizozemska	7	5	2
Grčija	7	4
Poljska	8	3
Madžarska	7	3
Ciper	7	0
0:1 (0:0)
0 16:1 12
1	2	12:10	9
2	3	9:11	8
0	4	12:11	6
1	6	3:19	1
PREOSTALI SPORED 2.12. Madžarska - Ciper; 16.12. Grčija - Nizozemska
SKUPINA 6
VČERAJŠNJI IZID
ČSSR - Wales	2:0 (1:0)
KONČNA LESTVICA
Danska	6 3	2	1	4:2	8
ČSSR	6 2	3	1	7:5	7
Wales	6 2	2	2	7:5	6
Finska	6 1 1 SKUPINA 7		4	4:10	3
VČERAJŠNJA IZIDA Belgija - Luksemburg Bolgarija - Škotska LESTVICA				3:0 (1:0) 0:1 (0:0)
Irska	8 4	3	1	10:5 11
Bolgarija	8 4	2	2	12:6 10
Belgija	8 3	3	2	16:8	9
Škotska	7 3	2	2	7:5	8
Luksemburg 7	0		0	7	2:23	0
PREOSTALI SPORED 2.12. Luksemburg - Škotska
Huda kazen za napadalca Triestine
Biviju dve koli
Na tiskovni konferenci Segafreda
Zanikali zamenjavo Pesica
RIM — Zaradi izgredov, do katerih je prišlo na nedeljskih drugoligaških tekmah med Catanzarom in Bologno ter med Tarantom in Parmo, je športni sodnik izrekel na račun obeh gostiteljev hudo kazen: naslednjo domačo tekmo bosta morala odigrati na nevtralnem igrišču.
Napadalec Triestine Edy Bivi, ki ga je v nedeljo izredno slab sodnik Tuve-ri predčasno poslal v slačilnico, češ da je užalil stranskega sodnika, je bil diskvalificiran za dve koli, enako težka kazen je doletela tudi člana Barija Brondija, ki je igrišče zapustil le nekaj minut za Bi vijem. Za eno kolo pa so bili diskvalificirani Pecci (Bologna), Donatelli (Taranto), Zannoni (Parma), Galderisi (Lazio) in Perrone (Bari). Tri-estina mora plačati 16-milijonsko globo, saj so nekateri prenapeteži po nedeljski tekmi poškodovali sodnikov osebni avtomobil.
Ukrepe v zvezi s prvoligaškimi tekmami bodo izrekli prihodnji teden. Ta konec tedna zaradi nastopa reprezentance v A ligi ne bodo odigrali kola.
V Perugii Italija - Švedska under 21
PERUGIA — Že danes bo v tem kraju kvalifikacijska tekma za EP under 21 med Italijo in Švedsko. »Azzur-rom« v zadnjih dveh nastopih za uvrstitev v sklepni del zadostujeta dve točki (2. decembra igrajo še s Portugalsko). Položaj na lestvici skupine dva je namreč naslednji: Italija (4 tekme) 6, Švedska (5) in Švica (6) 5, Portugalska (5) 4. Trener Italije Maldini je nekoliko v težavah, ker mu je kolega članskega moštva Vicini »odvzel« sina Paola, stebra obrambe under 21. Kakorkoli, bo Italija nastopila v naslednji postavi: Gatta, Brambati, Lorenzini (Galli), Annoni, Benedetti, Galli (Cuc-chi), Zanoncelli, Crippa, Rizzitelli, No-taristefano, Scarafoni.
Moskovski Spartak prvak
MOSKVA — Kolo pred koncem sovjetskega nogometnega prvoligaškega prvenstva si je moskovski Spartak že zagotovil naslov prvaka.
"Sklical sem vas, čeprav v zvezi z našo ekipo ni nobenih posebnih novosti. Potreba po točni informaciji pa se mi je zdela umestna, predvsem po vesteh, ki so v zadnjih dneh krožile v sredstvih javnega obveščanja, češ da je vodstvo ekipe že sklenilo zamenjati enega od tujcev (beri Pesič) z Američanom Johnom Ebelingom."
Tako je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal predsednk društva Se-gafredo Sandro Vanello v zvezi z najavljeno zamenjavo Pesiča z Ebelingom (o tem smo včeraj poročali tudi v našem dnevniku, kot so to sicer storili tudi ostali časopisi, radio in televizija).
Po tem, kar je novinarjem povedal predsednik goriškega prvoligaša, zdajšnji položaj znotraj ekipe je nekoliko drugačen od najavljenega. John Ebe-ling, ki je pred kratkim prestal operacijo na kolenu, je v Gorici le na rehabilitacijskih pripravah, čeprav se je z vodstvom društva dogovoril tudi o morebitnem nastopu za ekipo na levem bregu Soče. Glede tega pa si je goriško društvo zagotovilo opcijo pred
morebitnimi drugimi interesenti (Fantom, Jollycolombani). Vse pa je odvisno od tega, če bo igralec, ki je' v lanski sezoni uspešno nastopal za Liberti, popolnoma okreval.
Po prvih pregledih zdravniki zatrjujejo, da bo John Ebeling okreval v približno mesecu dni, če ne bg komplikacij na kolenovi pogačici. Če bo stvar stekla kot napovedano, potem je jasno, je podčrtal Vanello, da bo Ebeling ostal v Gorici in ne samo za letošnjo sezono.
Kdo pa mu bo prepustil mesto? To še ni jasno. Vanello pravi, da se bo moral o tem izreči predvsem trener De Sisti, ki bo zadnjo besedo izrekel takrat, ko bo Ebeling okreval. Zato, je nadaljeval predsednik goriškega društva, so vsa sedanja namigovanja iz trte izvita in škodijo ozračju med igralci.
Kot izhaja iz tiskovne konference pa bi lahko društvo poiskalo še kakega drugega Američana, mogoče pa bosta Pesič in Alexinas le dočakala konec sezone v dresu Segafreda. (pr)
Kandidata sta Nebiolo in Gattai
Izvolitev predsednika CONI
RIM — Osemintrideset predsednikov športnih zvez in člana mednarodnega olimpijskega odbora De Stefani in Carraro bodo danes izvolili novega predsednika CONI. Kandidata sta predsednik atletske zveze Nebiolo (64 let) in predsednik smučarske zveze Gattai (59 let). Za podpredsedniško mesto se poteguje Grandi (gimnastična zveza), bivši nogometni sodnik Lo Bello (rokometna zveza) bo najbrž izvoljen v izvršni odbor. Novoizvoljeni bo že 13 predsednik CONI, a v povojnem obdobju sta bila le.dva, Giulio Onesti, ki je italijanskemu športnemu gibanju načeloval celih 34 let, in Franco Carraro. Ta bo danes oddal belo glasovnico.
Van Basten na operacijo
MILAN — Napadalec Milana Marco Van Basten bo jutri v Amsterdamu prestal operacijo na poškodovanem gležnju. Okrevanje bo trajalo štiri mesece.
Pirelli se vrača v formulo ena
MILAN — Vodstvo tovarne avtomobilskih gum Pirelli je sporočilo, da bo leta 1989 spet dobavljalo hiše v formuli ena in na rallyjih.
Longova in doping
PARIZ — Sloviti francoski kolesarki Longovi menda ne bodo priznali rekorda v krožni vožnji na tri kilometre (3'49"78), ki ga je septembra letos postavila na velodromu v Coloradu Springs. Izvidi naj bi pokazali, da je pred preizkušnjo zaužila nedovoljena poživila.
Pred sobotnim srečanjem za EP proti Švedski
Vicini je že izbral postavo
Vicini se zavzeto pogovarja z Viallijem
NEAPELJ —■ V okviru priprav na sobotno kvalifikacijsko tekmo za EP proti Švedski, je Italija v trening tekmi s 13:0 (5:0) premagala mladince Na-polija (Bagni štiri gole, Giannini in Vi-alli dva). Tekma sama po sebi ni bila zanimiva, a je razkrila, katero postavo bo Vicini poslal na igrišče proti Švedom. Sam selektor je priznal, da bodo moštvo sestavili prav igralci, ki so včeraj igrali na začetku, se pravi: Zen-ga, Bergomi, Francini, Baresi, Ferrara, Bagni, Donadoni, De Napoli, Altobelli, Giannini, Vialli. Med najboljšimi so včeraj bili Ferrara, Giannini, Baresi in Mancini, slabše sta se odrezala Altobelli in Donadoni. Ozračje okrog moštva ni najboljše. Navijači Napolija so tudi med včerajšnjim treningom zahtevali zamenjavo Gianninija z njihovim idolom Romanom, duhove buri tudi tiskovni molk članov Napolija, Vicini pa še ne ve, ali mu bo nov predsednik zveze Matarrese obnovil pogodbo.
Danes ob 14.30 na Rojcah
Pro Gorizia
Koristna združitev mladih nogometašev
Udinese
Goriškim ljubiteljem nogometa se danes popoldne obeta zanimiva predstava. V prijateljskem srečanju se bosta namreč ob 14.30 na Rojcah srečali postavi Pro Gorizie in Udineseja. Ekipi bratov Pozzo sta se pred kratkim v Vidmu že srečali in končni izid, kot je bilo pričakovati, je bil v korist Furlanov. Za današnje srečanje pa se je predvsem navdušil trener Videmčanov Milutinovič, ki bo z ekipo ostal v Gorici do nedelje. Dossena in tovariši bodo v naslednjih dneh trenirali na igrišču Azzurre v Stražicah.
Taka izbira, menijo pri videmskem drugoligašu, je po zadnjih neuspehih v prvenstvu nujna in to kljub znatni okrepitvi s prihodom igralcev, kakršni so Dossena, Righetti in Russo.
Za goriško društvo, ki solidno igra v meddeželni ligi, pa bo to dobra preizkušnja pred nedeljskim srečanjem, ko bo gostilo vodeči San Marino.
V združevanju je moč! Nekako tako bi lahko zapisali za mlade nogometaše na Goriškem, ki so v uvodnem delu prvenstev začetnikov in najmaljših potrdili, da sodijo med boljše postave. V obeh prvenstvih nastopata namreč združeni postavi, ki pod nazivom Ju-ventina igrata v Sovodnjah. Obe ekipi pa sestavljajo mladi, ki prihajajo iz raznih krajev Goriške, zanje pa skrbita trener Evgen Ferfolja in pomožni trener Franco Vecchiatto.
Kar zadeva prvenstvo začetnikov, velja omeniti, da je trenutno postava Juventine Edilcasa na 4. mestu, najmlajši Juventine Ass. Carnica pa so na 6. mestu razpredelnice. Gre vsekakor za dobre uvrstitve, če pomislimo, da smo za naše mladinske postave pred leti večkrat beležili le pekoče poraze.
Na sliki postava začetnikov Juventine Edilcasa. Od leve proti desni so (stoje): trener Ferfolja, D. Ferfolja, Meniš, Ambrosi, Zampar, Lakovič, D. Gergolet, A. in I. Florenin, pomožni trener Vecchiatto, (čepe) Zanier, Trampuš, Devetak, A. Ferfolja, P. Gergolet, Češčut, Pahor.
E

Sami smo si zapravili srečanje Se marsikatera težava v bloku
O srečanju, ki smo ga odigrali v Maniagu, moram povedati, da smo si ga sami zapravili, čeprav velja obenem pristaviti, da tudi sodnikovo obnašanje ni bilo najbolj nepristran-da včasih sodniki ^	za domačo ekipo,
kar, upamo, nam bo tudi vrnjeno ob kakšni drugi priložnosti.
Globalna ocena o našem nastopu mora biti zadovoljiva, saj smo v vseh štirih setih obdržali ritem igre in bili enakovredni nasprotniku. Ta pa je pokazal večjo zagrizenost, to še posebej v ključnih trenutkih, kot je bil prvi sef. Glede tega, moram povedati, da smo zares izgubili glavo in zapravili edinstveno priložnost, da bi osvojili Prvi niz in po vsej verjetnosti bi to
sko. Je pač tako, 'potegnejo" raje
lahko pomenila tudi dobra izhodiščna točka za končno zmago.
Po izdatni prednosti, smo precej popustili in dovolili Maniagu, da nas je dohitel in prehitel. Dokaj nepričakovan razplet igre se je gotovo odražal v samih igralcih, saj so se domačini opogumili, sami pa smo izgubili potrebno zagrizenost.
Upam, da bo to dobra šola za nadaljnja srečanja. Zavedati se je treba, da je treba biti v odbojki stalno zbrani in si ne dovoliti nobenih pavz.
S tehničnega vidika, je treba poudariti, da imamo še marsikatero težavo v bloku, zaradi česar bo treba ta element igre precej vaditi in ga izboljšati. V obratnem primeru bomo v teku prvenstva beležili veliko nevšečnosti. Vsak nasprotnik bo namreč takoj ugotovil našo pomankljivost in »iorsiral« igro prav v našem najbolj pomankljivem obrambnem sistemu.
Ob tem je treba dodati, da napad na krilnih pozicijah ni še nared. To je bilo razvidno tudi v soboto, ko sem v tretjem setu opravil zamenjavo, tako da sem spremenil vlogi Palina in Pe-tejana, kar je dalo določene rezultate. Sicer to ni rešitev, ki bo lahko veljala za stalno. Naša naloga je, da okrepimo krilne pozicije, čeprav se zavedam, da stvar ne bo tako enostavna in lahka.
O našem sobotnem nasprotniku, ekipi ASFRJ iz Čedada, bi rekel le to, da je nam dosegljiva in si zato obetam, da bomo v Standrežu zabeležili prvo prvenstveno zmago. Čeprav so Čedajci v soboto zmagali v Trstu, ne bi smeli imeti velikih prednosti pred nami.
S pomočjo občinstva in z zagrizenostjo naših fantov, kot so jo pokazali v uvodnem srečanju proti Paeseju, sem prepričan, da bomo zmagali.
Nekaj razlogov za zoprnost
Košarkarski sodniki so tako kot njihovi kolegi v drugih športnih panogah zelo nepriljubljeni med navijači in tudi med igralci samimi. Vsi vedo, da je sodniški posel zelo nehvaležen, poleg tega pa tudi relativno zahteven in težaven, kljub temu pa gledalci ne izpustijo niti najmanjše priložnosti za zafrkavanje, zaničevanje in žalitev. Večkrat se navijačem v neravno najbolj ustreznem vedenju pridružijo še igralci, trenerji in športni funkcionarji, tako da je slika popolna.
Velik del krivde za tako stanje nosijo prav sodniki sami, njihova organizacija in pa seveda košarkarska zveza. Upamo si trditi, da je dandanes problem sodniške varnosti v košarki še posebno pereč, bolj kot v drugih športnih igrah. To je v dobri meri odvisno od košarkarskih pravil in njihove interpretacije: novo pravilo o namerni osebni napaki na primer lahko vpliva na potek igre mnogo bolj odločilno kot, denimo, 11-metrovka pri nogometu. Tako bi tudi tak človek, ki v športu ni preveč doma, pričakoval, da je sodniški razred kar se da strokovno podkovan in usposobljen za to, da lahko uspešno nadzoruje tokove na igrišču in jih ustrezno uravnava. V resnici pa so sodniki verjetno najslabši del košarkarske populacije. Med sodnike navadno zaidejo taki, ki so za igro preslabi ali pa taki, ki imajb dovolj tehtnih vzrokov, zato da se spustijo v to nehvaležno dejavnost. Še danes je število sodnikov, ki so se kdaj aktivno ukvarjali s športom, absolutno prenizko za kakovostno rast kategorije. Čeprav bi prisotnost čim večje skupine bivših igralcev med njimi lahko bila porok za napredek, kajti človek, ki ima v svoji zakladnici dolgoletne igralske izkušnje, bo mnogo bolj pravilno tolmačil pravila kot nekdo drug, ki se je vsega naučil iz knjig, a ni nikoli sodeloval niti pet minut v pravi košarkarski tekmi.
In zakaj razglabljamo o vsem tem? Zato ker sta bila sobotna »sivca« na Jadranovi tekmi prava lopova; zato ker se tudi v mladinskih prvenstvih pojavlja vse več takih možičkov, ki piščalko uporabljajo kot mestni redarji na križišču in končno zato, ker nihče ne stori ničesar, da bi se res ovrednotila podoba sodnika in njegove vloge na igrišču. Sami sodniki pa tudi ne zahtevajo nikoli, da bi ustrezna telesa nekaj storila za izboljšanje njihovega položaja. (Cancia)
Koprski nogometaši zdaj tik pod vrhom
Koprski nogometaši so z zmago v gosteh proti Rudarju v Titovem Velenju (2:1) zmanjšali vodstvo vodilnega trboveljskega Rudarja na vsega eno točko. Uspešna so bila tudi Vozila, ki so iztržila remi v Murski Soboti (1:1), medtem ko je Izola tesno (0:1) izgubila na domačem igrišču proti favoriziranemu Mariboru.
Končan pa je že jesenski del tekmovanja v zahodni conski nogometni ligi, kjer sta najuspešnejši primorski moštvi Postojna in Primorje, ostali (Solinar Piran, Jadran Lama in Tabor Jadran) pa so na dnu lestvice. V primorski ligi so vodstvo na lestvici prevzela Brda.
Koprske odbojkarice so dosegle prvo zmago v 2. zvezni ligi, premagale so Dubrovnik s 3:0. Uspešen je bil tudi Salonit, ki je z enakim rezultatom od-
pravil Pakrač Papuk, medtem ko so odbojkarice Nove Gorice doma z 0:3 izgubile srečanje s Kaštelo.
Novogoriški košarkarji, ki nastopajo v slovenski ligi, so napravili pravi podvig z zmago v Novem mestu, Postojna pa je bila le za točko »pekratka« v Rogaški Slatini.
Deveto kolo slovenskih rokometnih lig je primorskim ekipam prineslo lepo bero - osvojile so kar 8 od 10 možnih točk. Namiznoteniške igralke Vrtojbe pa so na dveh gostovanjih dosegle eno zmago.
V Solkanu so slovesno proslavili 40 let kajakaškega kluba Soške elektrarne in 50 let kajakaštva na Soči. Najboljšim športnikom in zaslužnim športnim delavcem so ob tej priložnosti podelili plakete. (DK)
Odbojka: under 18 - ženske
Slogašicam drugi par točk
SLOGA KOIMPEX - CUS TRST 3:0
(15:1, 15:6, 15:11)
SLOGA KOIMPEX: Drnovšček, Fabrizi, Križmančič, Lara in Neva Lupine, Milkovič, Mijot, Sosič Škerk.
Sloga Koimpex je brez težav prišla do drugega para točk. Naše odbojkarice so nadigrale svoje nasprotnice v tisto vseh igralnih elementih in so tako v bistvu v nedeljo opravile le ne Posebno zahteven trening. (INKA) UNDER 18 - MOŠKI SLOGA - CUS TRST	0:3
(10:15, 1:15, 9:15)
SLOGA: Čač, Daneu, Kralj, Križ-
man, Malalan, Marc, Maver, Radetti, Renčelj, Susič.
V svoji drugi tekmi so Slogini mladinci gladko klonili pred tržaško ekipo. CUS sestavljajo objektivno boljši igralci od naših, ekipa pa je tudi glavni kandidat za osvojitev prvega mesta. Vendar je tudi Sloga v tem srečanju naletela na slab dan. Naši igralci so tako nudili nasprotniku manj odpora, kot bi ga po svojem igralskem znanju zmogli, in gostom se ni bilo treba preveč naprezati, da so osvojili srečanje.
(INKA)
V posebni izdaji vsedržavnega tednika »Pallavolo«
Posebna pozornost Faren Meblu
A Trieste il Meblo pada slove no
Adsmati Vofts	
	• !§i 4- :r>> |
K.>.v< '	'e	
pŠgfctfhol TofTfrftanca
!	-š:
j	ii'v::*
I išs&r
Pred nedavnim je izšla posebna številka vsedržavnega tednika Pallavolo, namenjena B ligi. V 64 straneh so zaobjeti podatki o vseh 144 moških in ženskih odbojkarskih drugoligaših, med katerimi je, kot znano, tudi naša združena ekipa Farco Meblo. Naši šesterki namenja list v eni svojih notranjih strani glavni naslov ob predstavitvi ženske B skupine, v kateri nastopajo naše igralke. Naslov se glasi: »V Trstu Meblo govori slovensko«. O vseh ekipah so zbrani podatki o igralkah, tekst pa vsebuje tudi kratek prerez ekip in navaja oceno o njihovih možnostih. Poznavalci uvrščajo Farco Meblo med outsiderje prvenstva s »tremi zvezdicami«, veronskemu Capellariju, osrednjemu kandidatu za napredovanje, pa jih dodeljujejo pet. V prispevku, namenjenem »zvezdam« v ligi, je med mladimi upi^ omenjena tudi naša igralka Lajris Žerjal, iz članka pa je razvidno tudi, da se je marsikateri nasprotnik naše ekipe okrepil s prvoli-gašicami.
V uvodnem članku urednik te posebne izdaje Roberto Condio ugotavlja, da je drugoligaško odbojkarsko gibanje v zadnjih letih organizacijsko in tehnično zelo napredovalo, saj se je povečalo zanimanje sponsorjev, v ligi pa nastopa čedalje večje število bivših prvoligašev in prvoliga-šic ter cela vrsta mladih in perspektivnih moštev.
Pozornost, ki jo posebna izdaja namenja naši ekipi, je še posebej pomembna, če upoštevamo, da gre za vsedržavno revijo. Publikacija je nov dokaz, kako lahko preko naših najbolj reprezentativnih moštev in atletov prispevamo k temu, da večje število Italijanov zve o našem obstoju.
Aldo Kralj: »Problem mladih še vedno zelo pereč«
Levo bivši Primorčev trener Aldo Kralj, desno trenutek med prvenstveno tekmo Primorec - Roianese
Ob robu nogometnega igrišča v Ribiškem naselju smo v nedeljo srečali Alda Kralja, ki je sledil tekmi 3. amaterske lige Architrave - Primorec. Aldo Kralj je v nogometnih krogih precej poznan. Že od mladih nog je igral pri domačem društvu Primorec v vlogi vratarja, ko je trebenski klub še nastopal v prvenstvu UCEF. Ko so Trebenci v sezoni 1966/67 ponovno obnovili nogometni klub in se vpisali v prvenstva nogometne zveze FIGO, Pa ga zasledimo na seznamu nogometašev. Naslednjo sezono je Aldo že postal trener članske ekipe, katero je vodil nekaj let, nato pa se posvetil mladinskim ekipam Primorca. Od sezone 1976/77 je zaporedoma za tri prvenstva spet vodil člansko ekipo, ki se je pod njegovim vodstvom prav v tej sezoni prebila do 2. amaterske lige. Tri sezone zaporedoma, 1981/82, 1982/83
in 1983/84, je kot trener vodil Gajo, nakar je od sezone 1984/85 do lani spet vodil člansko ekipo Primorca.
V začetku našega pogovora nas je v prvi vrsti zanimalo, zakaj letos ne trenira in pravzaprav kaj dela, ko ni več zaposlen s treningi in tekmami. Aldo se je spretno izognil temu vprašanju ... Ob nedeljah pa vseeno ne more živeti brez nogometa in še vedno rad zahaja na igrišča. Letos je v glavnem videl že vse naše ekipe, zato smo mu takoj postavili vprašanje:
Kakšne možnosti imajo naše ekipe v posameznih prvenstvih?
»Mislim, da stanje glede naših ekip se tudi letos ni bistveno spremenilo. Še vedno vsi rijejo v slepo ulico. Kva-
litetnih nogometašev nimamo in zato glavni adut naših ekip ostaja agoni-zem, primanjkuje pa tehnika. Problem mladih j>a je poglavje zase, o katerem je bilo ze marsikaj rečenega in napisanega, vendar ni videti rešitve. Nobeden od naših klubov se ni lotil s konkretnim delom z mladimi, katere članske ekipe zelo pogrešajo. Vsi namreč želijo le rezultat in zato kupujejo ali jemljejo na posodo nogometaše, ko morajo zakriti vrzel v ekipi, z mladimi pa ne marajo tvegati. Mladi imajo s tem zaprto pot, oziroma odprto, seveda na klopi med rezervami. Zato ni čudno, da ni več toliko mladih na igriščih, kot tudi ne ob robu. Ali naj bi mladi prišli na igrišče gledat prijatelja, ki sedi na klopi? Tem problemom
bi morala sredstva javnega obveščanja dati večji poudarek in tudi nekoliko poglobiti to vprašanje. Po toči zvoniti je namreč prepozno. Rezultat za naše ekipe, kot sem že omenil, ne bi smel imeti glavne vloge. Ker pa se na podlagi izidov sestavljajo lestvice, lahko rečem le to, da upam, da bo Primorju uspelo ostati v prvi amaterski ligi. Prosečani pa bodo seveda morali igrati zanesljiveje tudi v gosteh. V drugi amaterski ligi sta trenutno Vesna in Zarja na vrhu lestvice, vseeno pa mislim, da jim ne bo uspelo napredovanje, ker je to prvenstvo precej izenačeno in na prestop v višjo ligo računa precejšnje število ekip. Tudi v tretji amaterski ligi Primorcu in Gaji verjetno prestop v višjo ligo ne bo uspel, čeprav sta ti ekipi pri vrhu lestvice. Kras v drugi in Breg v tretji amaterski ligi pa bosta gotovo popravila sedanji položaj na lestvici.«
Kako ocenjuješ igro In rezultat današnjega dvoboja Architrave - Primorec?
»Mislim, da je Primorec zgrešil v tem, da je v drugem delu igre prepustil nasprotnikom pobudo. Čeprav zmaga Tržačanov se mi zdi zaslužena, so jim dve točki podarili Trebenci. Neverjetno je namreč, da moštvo kot Architrave, ki ima v svojih vrstah starejše nogometaše, te nadigra v drugem delu igre. Če bi Trebenci igrali agresivno in hitro, bi to Tržačani kondicijsko gotovo občutili, zato menim, da je bilo v vrstah Primorca premalo disciplinirane igre.«
BRUNO RUPEL
ŠD MLADINA - KRIŽ
v sodelovanju s trgovino Hill Šport priredi v Domu A. Sirk v Križu tradicionalni SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME v nedeljo, 15. novembra, od 10. do 21. ure in v ponedeljek, 16. novembra, od 14. do 21. ure.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo prvi krog letošnjega šahovskega turnirja, veljavnega za osnovnošolsko olimpiado, na sporedu v Borovem športnem centru v soboto, 14. t. m., ob 15. uri.
SK DEVIN - ŠD SOKOL priredita 14., 15. in 16. novembra v dvorani I. Gruden - Nabrežina št. 89 (v neposredni bližini Trga sv. Roka), sejem nove in rabljene smučarske opreme. Stojan in Any iz trgovine 3 A SPORT (Tržič - C.so del Popolo 45) vam bosta na razpolago z novostmi. Urnik sejma: v soboto, 14. 11., in ponedeljek, 16. 11., od 15. do 21. ure, v nedeljo, 15. 11., od 11. do 21. ure.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora danes, 12. t. m., ob 20. uri, v Ul. sv. Frančiška 20.
ŠZ BOR
sporoča, da sprejema v uradnih urah (od 17.00 do 20.00 ure; tel. 51377) poskusna vpisovanja za borilne športe (karate, judo).
ZSŠDI
obvešča, da bo urad danes popoldne zaprt.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000 - din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000,- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
12. novembra 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja k.	^
in tiska	^
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Sirska vojska se v Libanonu spopada z vse večjimi težavami
Na bejrutskem letališču krvav bombni atentat
BEJRUT — Na bejrutskem letališču, kjer je kontrola sirske vojske najbolj stroga, je včeraj odjeknila močna eksplozija. Razneslo je peklenski stroj, ki je povzročil smrt šestih oseb, okrog 63 pa jih je bilo ranjenih. Med mrtvimi sta tudi sirska vojaka, več ranjenih pa je v smrtni nevarnosti.
Peklenski stroj je na letališče prinesla v kovčku neka žena, ki je prav tako izgubila življenje. Do eksplozije pa je prišlo pred uradom za informacije. Po prvih vesteh, ki so prišle iz Bejruta, je bila eksplozija strahotna, saj je na kraj atentata prispelo na desetine rešilcev. Kot običajno so sirski vojaki letališče takoj obkrožili in niso dovolili vstopa nobenemu tujemu novinarju.
V Libanonu, posebno pa v Bejrutu, res ne poznajo miru. Dolgoletna državljanska vojna je privedla državo na rob bankrota, voditelji raznih libanonskih frakcij pa ne morejo dobiti skupnega jezika, da bi lahko odpravili nastali polo-
žaj. Poskusov je bilo že veliko, vsi po vrsti pa so klavrno propadli. Neučinkovita je bila tudi misija večnacionalnih sil v Bejrutu, roke pa je morala dvigniti celo izraelska vojska, ki je Bejrut res zasedla, a ga je raje zapustila, kot da bi se ukvarjala z libanonskimi zdrahami.
Domači politični veljaki so se zato ogrevali za neposredno prisotnost sirske vojske, kazalo je namreč, da bi lahko bila le pax siriana uspešna tam, kjer so drugi odpovedali. Sirski vojaki so sicer v Libanonu prisotni že več let, v državo so namreč prišli v sklopu mirovnih sil Arabske lige, ko pa je silam mandat zapadel, je vojska vlade iz Damaska tam vseeno ostala. Sirsko vojaško prisotnost je finančno vselej podpirala Saudska Arabija, ki se je tudi ogrevala za vdor sirske vojske v libanonsko glavno mesto. Vendar pa kaže, da bodo morali s časom tudi Sirci položiti orožje, vse več je namreč atentatov tudi na ozemlju, ki ga neposredno nadzoruje sirska vojska.
Dragocenosti stražita...
Oborožena policista pazita, da ne bi koga zamikal dragoceni nakit, ki krasi tehle šest lepotic na terasi rimskega hotela	(Telefoto AP)
Parlamentarna komisija o »škandalu Celentano«
RIM — Parlamentarna komisija za nadzor televizijskih oddaj bo zaslišala v torek predsednika RAI Manco, podpredsednika Birzolija in direktorja Agnesa v zvezi s »škandalom Celentano«. Popevkar je med sobotno oddajo Fantastico pozval, kot znano, gledalce, naj se na nedeljskem ljudskem glasovanju izrečejo proti lovu. Predsednik komisije Andrea Borri se bo sicer že danes sešel z Manco in Agnesom, da bi »iz prve roke« zvedel za zakulisje škandala, predvsem pa prišel do pogodbe med ustanovo RAI in Adrianom Celentanom,- komisija hoče namreč preveriti pogodbene klavzule, ki bi morale zajamčiti nepristranskost televizijskih oddaj na področju pomembnih političnih vprašanj, kakršno je bijo tudi pravkaršnji referendum.
Borri je izrecno naglasil, da ne more njegova komisija ukazati ustanovi RAI, kako naj zdaj ukrepa, pač pa jo lahko pravilno usmeri: »Ne gre za to, da se postavijo na zatožno klop oddaje v živo, ampak za to, da jih odgovorni učinkoviteje nadzirajo.« Predstavnik KPI v komisiji Elio Ouerci-oli pa je zahteval tudi odobritev novega pravilnika o »političnih tribunah« z referendumskimi vred, ki jih ne urejuje zdaj noben predpis.
Združenje lovcev ARCl-Caccia je vložilo medtem sodno prijavo proti Celentanu in si pridržalo pravico, da nastopi kot zasebna stranka.
Cicciolina pred sodišče vendar brez partnerja...
RIM — Ilona Staller, oziroma Cicciolina, bo morala pred sodnike. Parlamentarni odbor, ki je zadolžen za izdajanje dovoljenj za sodne postopke je namreč izdal dovoljenje za sodni postopek zaradi opolzkosti proti poslanki radikalne stranke. Za dovoljenje se je izreklo 10 poslancev, trije so bili proti, trije pa so se vzdržali.
Postopek je sprožil državni prav-dnik iz Velletrija Pietro Cafazzo v zvezi z nekaterimi javnimi nastopi poslanke—pornozvezde. Stallerjeva je sama predlagala komisiji, naj izda po-voljno mnenje za ta sodni postopek, češ da želi sama voditi svoj »boj za odpravo zakonskih določil v zvezi z opolzkimi publikacijami.«
V parlamentarni razpravi ni bilo posebnih zadržkov glede te želje radikalne poslanke. Poročevalec, socialdemokrat Filippo Caria, je dejal, da je treba to željo pač upoštevati in pred-
lagal komisiji, da izda po volj no mnenje za sodni postopek. Demokristjanka Ombretta Fumagalli je dejala, da v sodnem postopku ne vidi nikakršnega političnega preganjanja in se je izrekla za povoljno mnenje. Republikanec Castagnetti, ki se je vzdržal, pa je bil mnenja, da se je pojem opolzkosti v zadnjem času nekoliko spremenil. Stallerjeva po njegovem mnenju »plačuje zato, ker je zelo poznana«. To mnenje, ki so ga poudarili tudi nekateri drugi člani komisije, so utemeljili z dejstvom, da je sodnik prijavil samo Staller-jevo, ne pa tudi njenega partnerja...
In kako je Stallerjeva komentirala to odločitev? Dejala je: »Postala bom Devica Orleanska boja proti tej cenzuri, tej represiji, ki vodi k nasilju nad ženskami. Dovolj je, da beremo časopise, vendar poslanci morda berejo samo revije, v katerih nastopam gola.«
Knjiga o Černobilu povod za polemiko
MOSKVA — Knjiga ukrajinskega pisatelja Vladimira Javorivskega »Kot pelin grenka Marija ob koncu stoletja«, ki govori o tragediji ob eksploziji jedrske elektrarne v Černobilu (Černobil v ukrajinščini namreč pomeni pelin), je že dvignila veliko prahu. V bran pisatelja pa se je včeraj postavila tudi ugledna sovjetska revija Litera-turnaja gazeta.
V zadnji številki revije so objavili protestno pismo štirih tehnikov iz jedrske elektrarne, ki so zelo kritizirali vsebino knjige, češ da kvaliteta dela in varnostni ukrepi v centrali le niso bili tako slabi, kot jih je v knjigi predstavil Vladimir Javorivski. V odgovor na pismo je Literaturnaja gazeta objavila pogovor med nekim pisateljem in nekim literarnim kritikom, oba namreč soglašata, da se je pisatelj spopadel z zahtevno temo zelo resno in pošteno.
V Italiji dovolili satelitski sprejem
Kakšno je trenutno stanje med svetovnima velesilama? SZ prednjači v medcelinskih raketah, ZDA pa v konicah
RIM — Ministrstvo za pošto in telekomunikacije je včeraj z uradno okrožnico določilo, da lahko vsak italijanski državljan, če mu denarnica to dopušča, kupi sprejemnik za satelitsko televizijo. Nakup mora javiti direkciji svojega poštnega okrožja, to seveda na kolkovanem papirju, obenem mora izjaviti, da bo sprejemal le komercialne satelitske televizijske oddaje. Kot v vsaki prošnji mora točno navesti svoje osebne podatke in tudi tehnične značilnosti kupljenega sprejemnika — k prošnji lahko priloži tovarniški reklamni prospekt. Ministrstvo je tudi določilo omejitve, in sicer: premer parabo-lične antene ne sme biti večji od treh metrov, sprejemnik pa lahko deluje na valovnih dolžinah od 10,7 in 12,75 gigahertza.
LONDON — V prejšnjih dneh je londonski mednarodni inštitut za strateška vprašanja objavil letno poročilo, ki zgovorno prikazuje trenutno stanje med svetovnima velesilama ter poroča o državah, v katerih se trenutno bijejo hudi boji. V uvodnih mislih obširna raziskava omenja pomen bližnjega možnega sporazuma med velesilama o odpravi raket srednjega in kratkega dometa, kljub' temu pa opozarja, da moramo biti zelo oprezni pri ocenjevanju tega sicer spodbudnega dogodka.
Novi direktor londonskega inštituta Francois He-isbourg je v tiskovni konferenci med drugim povedal, da ne smemo izključiti niti možnosti, da bi se velesili v bližnji prihodnosti zmenili tudi za odpravo raket najkrajšega dometa, ki ležijo na ozemlju obeh Nemčij.
V »Military balance 1987-88«, tako se namreč imenuje raziskava inštituta, so bogato opisali tudi države, v katerih trenutno divja vojna. Kar se tiče spopada v Zalivu, so mnenja, da se bo po vsej ver-
jetnosti nadaljeval še dalj časa. Bodisi Iran kot tudi Irak nista dosegla nobenega vidnejšega uspeha, zato je stanje zelo izenačeno.
Med države, ki so v zadnjih časih močno razvile t.i. vojno industrijo; sodi po mnenju londonskega inštituta tudi Kitajska. V reformirani Kitajski so pričeli izdelovati izredno sodobno orožje, ki bo verjetno prineslo državi tudi mastne devize, in to kljub temu da bi radi skrčili vojaški letni proračun.
V obširnem poročilu je govor tudi o Afganistanu, kjer so spopadi še zmeraj na dnevnem redu, morda se celo stopnjujejo. Raziskovalci inštituta menijo, da se gverilci vojskujejo vedno uspešneje, to pa zato, ker državne oblasti nimajo ustreznih letalskih enot.
Velika večina Military balance pa je posvečena odnosom med Zahodom in Vzhodom. Obe velesili sta menda v precej enakovrednem stanju. Kljub temu da sta obe v zadnjem letu zelo posodobili večji odstotek vojnega orožja, sta se njuni moči nekako uravnovesili. ZDA so npr. zamenjale medce-
linske rakete titan z novimi raketami MX - peaceke-eper, SZ pa je že začela postavljati nove SS-25, v kratkem pa bodo razpoložljivi tudi SS-X-24.
Kar se tiče običajnega orožja, počasi izginja tehnološka razlika med državami NATO in Varšavskega pakta. SZ je kljub skrčenju izdatkov za oboroževanje nadaljevala zastavljeni prenovitveni program. Ostale države Varšavskega pakta niso posodobile lastnega orožja, NATO pa ima sedaj med drugim na razplago tudi italijansko letalonosilko Giuseppe Garibaldi, ki jo italijanska mornarica evfemistično imenuje »križarka — nosilka letal«.
Pa še nekaj skopih, a pretresljivih podatkov — ali so ti res pravi? — o orožju obeh velesil. SZ ima več medcelinskih raket (2511 proti 1957), ZDA pa imajo več jedrskih konic (13873 proti 11044). Sovjetska zveza lahko odpošlje iz svojih podmornic 928 raket (3344 konic), ZDA pa 640 (6656 konic). Sovjetskih bombnikov, ki lahko prevažajo jedrske rakete in bombe, je 135, ameriških pa kar 317.
JO / MESTO CVETJA
Piše in riše: Matjaž Učakar
V Jugoslaviji zastrupitve postale prava epidemija
BEOGRAD — Statistika kaže, da so zastrupitve s hrano v Jugoslaviji vedno pogostejše. Medtem ko je bilo leta 1984 92 epidemij zastrupitev z več kot pet tisoč obolelimi, je bilo letos že 141 epidemij z več kot 7.000 prizadetimi. Najpogostejši povzročitelj je salmonela (kar je v polovici vseh primerov), večje zastrupitve pa so imeli v Beogradu, Zagrebu, Dubrovniku, Nevesinju in na Ohridu. Videti je, da v objektih družbene prehrane (ali menzah po domače) precej površno berejo pravilnike o higieni in pripravi hrane, velikokrat pa v kuhinjah, ki so jih zgradili za 500 abonentov, pripravljajo tudi po 3000 obrokov. Kontrola ni redna, sanitarnih inšpektorjev je premalo, za povrh pa so tudi kazni preveč simbolične. Gostinci vedo, da so inšpektorji zelo strogi, kadar kdo odpira nov lokal. Potem pa, ko je gostilna odprta, je higiena prepuščena »tržnim zakonitostim«.
Ker je te podatke v posebnem gradivu zbrala zvezna vlada, se morebiti obetajo korenitejši posegi na to področje, (dd)
Ažurnost pa taka...
BEOGRAD — Najnovejša številka uradnega lista SFRJ, ki je izšla 6. novembra, objavlja ukaz predsedstva SFRJ, s katerim »podeljuje red dela z rdečo zastavo za posebne zasluge in dosežene uspehe v delu, ki imajo pomen za napredek celotne države Abdiču Hassimu Fikretu«. Ime Fikreta Abdiča je na spisku organizacij in posameznikov, ki so jih odlikovali z
ukazom predsedstva SFRJ 16. julija lani. Takrat seveda o finančni aferi še nihče ni nič vedel.
Tako poroča Tanjug in dodaja, da ni uspel preveriti, ali so »uglednemu gospodarstveniku« odlikovanje že izročili. Če se to še ni zgodilo, lahko v skladu z ažurnostjo administracije pričakujemo skromno svečanost... v zaporu, (dd)
■ PRIZREN — Na občinskem sodišču v Prizrenu so gospodinjo Saljo Kel-mendi, mater zločinca Aziza Kelmendija, obsodili na 60 dni zapora, ker je skrivala pištolo svojega moža Sadika. Salja Kelmendi kazni še ni prestala, ker se je pritožila na višje sodišče v Prištini, ki bo sprejelo končno odločitev.
Oče zločinca Aziza Kelmendija je, preden so ga privedli v prizrenski sekretariat za notranje zadeve na zaslišanje zaradi zločina, ki ga je storil njegov sin, pištolo, ki jo je posedoval in za katero ni imel dovoljenja, dal soprogi, ona pa jo je skrila. Sadik Kelmendi je zaradi nezakonite posesti orožja že prestal zaporno kazen 60 dni. (dd)