LETO' VIII.	21 .KARCA 1?55	'	'
= = —= ;==! = =5 = =l! = «=:= = = =!=!=!= = = = = = = = = =! = !==!=5 = = =:=!=S=!-H-S —= —-5'—-. ——-._ =
ŠTEV.161.
======= 59===asa«a=!='sa=s==
POLITIČNI BEGUNCI
Kakor je primer nasilnega vračanja jugoslovanskih beguncev iz Ita= ;^eJ-!g'a o^alovanja vreden, tem bolj, ker se repatriacija izvaja' pod. ščitom "krščanske demokracije", je vendar nekoliko zapleten.V dru . d,ariašnje številke objavljeno poročilo in uvodnik tržaškega
^CC^?aka?Ui?e?a vrst° ainite1jev, ki jih kaže proučiti, da-bi lažje presodili položaj.	d
ao ?r0V*Žm a?riaya° S,e4naffi *di’ da prek0 Teje došli begunec najprej pa» le^v roke italijanskim vojaškim odnosno policijskim oblastem.Težko je pričakovati, da-ne bi te oblasti same takoj zaslišale begunca in od njega poleg vzrokov bega zvedele še kaj drugega zanimivega.' Šele po = tem pride v poštev mednarodna organizacija, ki ima na skrbi begunce . lako zavisi popolnoma od italijanskih oblasti, kdaj in Se sploh izro= eijo begunca tej organizaciji.	-	-	-
Načeloma se mednarodna organizacija bavi samo s primeri politične^
J°?na kyäUfikacija takega begunstva v obsto= jecih izrednih prilikah težavna, ker ni neke jasne črte ločnice med n.pr. političnim" in "ekonomskim" beguncem, zato je prav lahko,da pa
bLIn°Skrw Vl80ke§a pisarja za begunca pri Združenih narodih d'tak .begunec ki ga>rdeca politična policija morda sploh nikdar ni praga = ■njala. Taki primeri so vendar pogosti in poznani. Praktično torei zn= visi od različnih ciniteljev, kakšno oznako dobi tak begunec.Že ^’vsak
I tnZTH	j0 del?°.3am sebi sodnik.Dalje urad,ki dobi begunca
m-* n x Tretjič pa odločujoča oseba v tistem uradu. Kljub nekim sploš nim načelom za vso mednarodno örganizaci jo so razlike međ^ićvčli f i rl rn
To de namreč prav^mogoSefse^si
predstavimo načelnika urada, ki ga preveva krščansko usmilienip in takega, ki^hoce biti samo dober birokrat.	J J^ in
iPrnv^možno je, da sta po tržaškem sporazumu Italija in Jugoslavija sklenili kak dogovor o vračanju ’nepolitičnih» beguncev.'Za tak korak imajo Lahi za dom in svet na pretek opravičil in izgovorov, od ustave do slavofobij e, antikomunizma in lastne brezposelnosti. PICCOLO govo-ri vendar dovolj razumljivo. V koliko pa odgovarja dejstvom pa jf i -tak postranska stvar za one, ki pri tem ne kodo oškodovani P 3
Po vsem tem torej, ni presenetljivo, Se mnogi ‘ begunci mednarodne^-wate .ploh ». «flijo. Kajti *. je dolli beguLo tfko neokre”n - lam najbrž misli, da govori zelo oametno, - da kot vzrok bega navede vpo= klic v vojaško službo ali slabe življenjske prilike ali pa "žejo no
bodoUq-ntnn?eaJ:)ihAi?^žW ^’e	m°So5e» da ga Policijske oblasti ne
bodo smatrale za političnega begunca in ga bodo vrnile v Jugoslavijo.
Spomnimo se, da Je n.or. lani v Avstriji od 220 jugoslovanskih begunih ^zlogoevfG;roeSfeCa '3am° 15 °Seb i2javil°» dQ 30 bežale ±z poimš
Seveda je odvisno tudi pri karabinjerjih, v kakšne roke pade begu= ' hec.^rokogruden policijski uradnik utegne.beguncu colo polagati in ■ mu polagati besede na jezik, dočim bo drugi gledal, da novodošli za p«™CiT »e.bi vztrajal na tem da je božal iz pofitičSh razlogov. . Razumljivo je: tudi, da si sami kandidati za begunstvo niso na ja — snem, v kakšne pasti utegnejo po prehodu meje pasti. Morda si predstav lja.j.0, da: jih bodo vrnili, če se bodo izdali za politične begunce, - ko pa je- vendar Jugoslavija na str-ni Zapade. Mladim indoktrinirnnim beguncem bi se to vendar zdelo nekaj' normalnega .Kako pa naj* imajo dru =
gaSno predstavo o zapadnem pojmovanju politične svobode kot so jo spre jeli iz komunističnih učbenikov? Ker Zapad pošilja Jugoslaviji hrano in dolarje, prvenstveno vedo, da se na zapadu boljše živi.To pa je ze= lo verjetno mnogim mladim ljudem vse, kar vidijo in zaznajo,- '
Njihov položaj bi bil dosti boljši,če bi padli v roke starim preiz= kušenim beguncem, od katerih bi prej'eli prvo lekcijo.To bi bilo v veči= ni primerov možno samo v mednarodnem begunskem taborišču. Toda nesreča je v tem, da do tja sploh ne pridejo,dokler ne prestanejo karabinjer = ske preizkušnje. Iz poročil vidimo,da mnogi padejo na tem izpitu.
Kaj bi se dalo storiti, da %se takšne repatriacije ne bi ponavljalo? •Odgovor zavisi od_tega,ali je mogoče dopovedati italijanskim Oblastem, da preozko tolmačijo pojem "političnega begunstva"v Odnosno še’prej : ali je najprej mogoče to dopovedati raznim zapadnim verskim,humanitar= nlm in socialnim činiteljem,ki bi - poleg slovenskih političnih vodni= kov v Italiji - edini mogli vnlivati na italijansko vlado. Vredno je poskusiti* ,	‘
Lani v septembru smo na tem mestu razpravljali o tem vprašanju.Ugo= tovili smo,da so vzroki bega običajno med seboj povezani ih da'je zato enostavna'oznaka težavna. Ce namreč ocenjujemo pojem svobode s političnim merilom, in količina svobode je odvisna od političnega siste ma, potem lahko mirne duše Smatramo vse begunce za politične, z izjemo 'tistih, ki so zagrešili kazniva dejanja. "Tam kjer ni svobode,tam ni napredka,ni blagostanja,ni zadovoljstva in ni uspehov." Ker je osnovni problem človeškega sožitja že stoletja vprašanje svobode, zato sožitja ne more biti pod vladavino nasilja.	-■	-
Tako so v glavnem vsi begunci žrtve političnega sistema prav zaradi pomanjkanja sVobode« Kajti Če bi Jugoslavija bila svobodna država, bi tudi. zaradi gospodarskih razmer ne bilo treba bežati”, lačen državljan bi se s potnim listom podal v svet "s trebuhom za kruhom"* Öe bi Jugo = slavija bila dežela svobodnih ljudi, bi ti voljno branili svojo svobo= do in domovino in ne bi bežali pred vojaško suknjo; tako kot je običaj na. vsem.syobodnem'svetu. In če bi jugoslovanska vlada7ne zagotovila svojim državljanom dovolj kruha, stanovanj, posla in možnosti izobraz= be, bi svobodni ljudje s tako vlado pomedli. Dejstvo, da V Jugoslaviji niso vsi državljani enaki pred kruhom, stanovanjem,delom in izobrazbo m da ne morejo preskrbeti režimu odlikovanje škornja, dokazuje,da gre za politični primer. Dokazuje, da so ljudje,ki bežijo izpod tega režima, v glavnem politični begunci.
"KOORDINACIJA", KI RAZBIJA
Vse kaže,da so nekateri Slovenci prespali zadnjih petnajst let in da jih vse grozote,ki so sledile razpadu Jugoslavije,niso ižthodrile.Te žko si namreč predstavljamo tolikšno njihovo omejenost ali pokvarieaost da ne bi vsaj'slutili,do kakšnih posledic bo lahko prišlo Zato,ker iz= rahljajo škOfovo ime za dosego pa rtijskih koristi'.Ne moremo si misli= J1 ?kof đr.ROzmah spremenil svoje dosedanje modi-o in dalekovidho stališče,da je vsem nam samo nadpastir in nič več. Kdo si~ga more zami ,	-turnega organizator ja, ki bo razporejal koncerte pev i
skih društev ali pa nabiral po raznih društvih prikupne Slovenke,da bo do v narodnih nošah nastopile v televizijskih oddajah? Nekaj drugega U bilo,ce bi kot škof nastopil proti morebitni nemoralnosti'v kulturi,ka* p,a hitna nobene zveze s "koordinacijo" .Kot je slutiti iz dopisa na na = slednjih straneh ,to sploh ni v vprašanju,ker gre. vendar za koordinaci jo. med kulturnimi ustanovami, ki ne taj e krščanstva. Kct je videti grp torej spet za nov politični poskus monopoliziranja vsega slovenskega javnega življenja v zamejstvu.To na domovino he more imeti nobenega vdi yQ	Jam Povratka na staro ni več. Škoda bd velika pri izseljencih
*n ,Tdl.ve?u£,oih'i?ed kateri®i 3* provmtmo	dejansko najmočnejšasfe
la,ki jih lahko ohrani slovenstvu. Vendar pa jü'kot vsttk napredek tudi
_ mDTr,T	prosvetni možen samo ob'tekmovanju.
2 "glajhšaltano" kulturo kljub'vse J0nd	mu nasilju ne uspevajo niti komuni
T ,	. t . LEICESTER _	Sti,pa bodo mar oni 1rkrščanski de=
izhaja l.in 3»ponedelj ek^v mesecu, mokrati" v Severni Ameriki!?
ČIGAV JE ŠKOF? .
(Dopis iz Severne Amerike)
Pred leti je "Slovenska katoliška liga" priredila v Slovenskem narodnem domu na St.Clair Avenij., v Clevelandu javno1 praznovanje šest= desetletnice ljubljanskega škofa dr.Gregorija Rožmana. Ob tisti prili= ki se je slavljenec v svojem jubilejnem govoru dotaknil dvojega,ki se je dotlej širilo in vzdrževalo o njem med Slovenci v zamejstvu.
Najprej je Prevzvišeni zavrnil umetno razširjano trditev,da je že drugič begunec; prvič naj bi namreč bežal ob koncu prve svetovne vojne iz Avstrije v Jugoslavijo. Škof je označil tako trditev kot ne =' Pravilno in je na kratko orisal,kako je takrat zapuščal Koroško popol.-Pena svobodno, z rednim potnim listom, brez omembe vrednKl incidentov.
Druga stvar, ki se je zdela Prevzvišenemu posebej pomembna,da jo Pove ob tako svečani priliki pa je bila odločna, jasna in nedvoumna za vrnitev široko razširjene trditve in mnenja, da bi bil"on Slovenski na rodni voditelj. Prevzvišeni je s sebi lastno jasnostjo,prcpfičevalnost Do in nedvoumnostjo povedal javno, da on ni bil, ni in'ne bo voditelj slovenskega naroda, ker preprosto ne more biti, V vsakomur razumljivih Pesedah je pojasnil, da on kot cerkveni dostojanstvenik ne more biti svetni voditelj naroda, ki mu pripada.
Vsi,ki so se dali podučiti, so odšli s praznovanja zadovoljni.Škof Čnm Dim je povedal,da ni, ni bil in ne bo voditelj slovenskega naroda A rod navzočimi je bilo gotovo precej takih, ki niso mogli verjeti,da bi škof ne bil',' kar je bil pravkar zanikal. Ni jim bilo prijetno, da je mo roj. škof sani raniti njih slepa čustva o tem. Toda med množico so bili JPdi taki, ki so že zdavnaj vedeli, da škof ni bil ne dvojni begunec jn clo ni narodni voditelj, ker kot predstavnik Cerkve nekaj takega ne mo= ro biti, a so se pri vsem svojem "narodnem, političnem in kulturnem" de tovonju otepali' načenjanja te bridke resnice. Tega taki "narodni lju = Pje" niso nikoli radi javno slišali in oznanjali. TGm ljudem je bil prevzvišeni ne toliko simbol kot pa najprimernejše orodje za njihova _narodna,politična in kulturna" delovanja. Izjava dr.Rožmana ha prosla . njegovega 60.rojstnega dne je bila zanje preveč in po njihovem mne=-^Du je škof tedaj zagrešil "taktično napako", kajti tako široki, neraz= j0'1 hi množici pač. ne gre govoriti"naravnost, ker množica'po mnenju-teh narodnjakov" teh stvari preprosto, ne razume...
■ Pomembnost škofove izjave je bila tolika, da bi je ne smel pozabi "P1 noben trezno misleč Slovenec, ki se je dotlej morda še zabaval s po' c;°bno mislijo. Popolnoma naravno je bilo pričakovati, da TdoPo o tej iz D'vi"pisali nekomunistični Časopisi, tako posredujoč važno•sporočilo .Rožmana vsem Slovencem po svetu. Kot prva bi bila dolžna to objavi^ p develandska AMERIŠKA DOMOVINA, saj se je vršila prireditev,na kate" •'^je Prevzvišeni povedal to izjavo, v najbližji soseščini urednlštva-" se več; opravnik.uredniških poslov pri: AMERIŠKI DOMOVINI je sam kot' zastopnik tiska" sedel v eni prvih vrst... Toda AMERIŠKA DOMOVINA, ki (ficer posveča dovolj prostora vprašanjem padcev francoskih vlad, nerzi A'coga olja in podobnih za Slovence španskih vasi, ni črhnila o vsej zr d;Vi ene same besede. Podobno tega ni omenjala tedaj štirinajstdnevna hAdoga tega časopisa, SLOVENIJA. Iz tega jasno sledi, da je bila AMER.
' OVINA med tistimi, ki jim škofova izjava ni bila všeč.
'Škofova akcija1
Oni dan so na pobudo nekega slovenskega kulturnega delavca iz vrat plevelan'đskega nevskega zbora "Korotan" zaceli razpravljati o tem, da bi dbrali med člani raznih mlajših društev predstavništvo,ki naj bi skr ~ Delo za koordinacijo slovenskih nastopov pred tujo javnostjo, bodisi v ^.Imu,na televiziji, radiju ali drugače. Tako predstavništvo je bilo že f;"vno potrebno. Zgodilo pa se je na tem pripravijalnem sestanku, da je ®f|en navzočih odsvetoval vsakršno ustanavljanje takega predstavništva, '°r da je v teku "škofova kulturna akcija", preko katere da posamezna :•
društva ne s^ejo. Človek, ki je na začudenje več navzočih to iz javil,je bil tajnik clevelandske Slovenske ljudske stranke; ko so hoteli navzoči , več pojasnila o ten, se je oglasil izvedenec za tržaško vprašanje pri "Slovenskerr katoliškem akademskem starešinstvu" in dejal, da je tudi on slišal, da je bil škof dr.Rožman "delegiran" za tako akcijoi
Težko si je misliti, da bi bila to resnica. Ce pa je to resnica,je žalostna. Kaj naj bi imel slovenski škof v begunstvu opravka s kulturno akcijo kot tako?' Saj nismo v osemnajstem stoletju, ko je neuki narod po treboval kulturnih akcij iz cerkvenih ognjišč po slovenski deželi.Anton Martin Slomšek je opravil veliko narodno delo s tem, da je uvajal med ljudi potrebno stoletje. Toda v sredi dvajsetega stoletja?
V našem času, spričo razmer in upoštevajoč žalostno preteklost,spo minja^o ta sklicevanja na "škofa" - oprostite - na ono priliko o ciga= nu z medvedom. Kjerkoli se pojavi peščica ljudi, ki nastopajo z za spo= znanje sumljivo preglasnimi gesli o svojem katolištvu, so ljudje, ki na ta način uporabljajo v tem smislu umetno ustvarjeno glorijolo Prevzviše nega v svoje namene: v namene zaviranja dela obstoječih društev, z name nom uprizarjati namišljene "napade" na "živo krščanstvo", v obtoževanju posameznikov, da so komunisti in da razdirajo "slovensko skupnost".
Splošni članki, opozarjajoč na to skrajno nedemokratično intrigira nje,, ki ne dela Slovencem zunaj ne časti ne koristi, nimajo pravega u= sneha. Pred nedavnim je "dreš" v SLOVENSKI DRŽAVI pisal o nalogah in' me j ah strank'. Toda ali "dreš" misli, da bodo prizadeti sledili njegovim za=ključkom? Ne. Tisti javnosti, ki še ni zastrupljena, je treba povedo ti, kdo so ti ljudje ali pa vsaj v katerih društvih so shajajo. Tnko,sa mo tako se bodo vedeli ogibati neiskrene druščine, ki ji nobeno sredstv" ni preveč umazano in nobena oseba dovolj sveta, da bi je ne uporabljali v svoje totalitarne namene. K pomisleku nekaterih, ki smatrajo take in podobne zadeve za "pranje umazanega'perila" pred javnostjo, je treba postaviti vprašanje: Kdo je to perilo ponečedil?
Kajne, clevelandski incident, ki je bil očividno naperjen proti "Korotanu" in njegovim prijateljem,- ni osamljen. Skoraj istočasno- je po dobna druščina ljudi v Torontu povzročila razhod tamošnjega pevskega zbora.
C tem, da je Slovenska ljudska stranka v Clevelandu rajši ustanovi la društvo "Kres" kakor pa "mladinski odsek SLS", je obče znano in je-ti lo že pisano. Toda. če se je to društvo ustanovilo zato, da bo s pomočjo znane, svojega imena nezaslužne bratovščine "Slovenskega katoliškega a= kademskega starešinstva" minirala slovensko prosvetno delo po tem mesto, je žalostno. In Še naprej - če so cerkveno dvorano v Torontu pomagali zidati ljudje zato, da v njej ni nrostora za nobene politične sestanke razen za tiste od Slovenske ljudske stranke, kar se je pred tedni dejan sko zgodilo, - potem jadramo v primeru, da bi bilo kdaj doma komunizma konec - v malone podoben jarem. V interesu vseh poštenih Slovencev bi bilo, da preprečujejo'te. žalostne -nojave, Prevzvišeni pa naj bi v interesu vse slovenske zamejske skupnosti še enkrat oglasil k besedi in črno na belem izjavil, kar je bil izjavil pred tremi leti, prepovedal izrabljanje njegovega imena v neverske in necerkvene namene, tiste dušne pastirje pa, ki so zgrešili svoj poklic, naj bi resno opomnil s svojo pastirsko palico.
TITO IN MOSKVA: Nedavno izmenjavo besed med Molotovom in Titom glede ju goslovansko-sovjetskih odnosov označujejo na Zap'ađu kot priznanje Moskve da' je res računala' na Titov povratek v kominformistični blok.Molotov je namreč pred Vrhovnim sovjetom priznal izboljšanje odnosov z Jugoslavijo, toda po njegovem ne zadostuje samo normalizacija diplomatskih stikov in ostalo zavisi od Jugoslavije.Po drugi strani so Sovjeti pripovedovali satelitskim partijam,da Jugoslavija spoznava svoje napake,ki so prive= die do njene izključitve iz InfOrmbiroja.Na vse to je odločno reagiral Tito in podvomil v sovjetske namene,Če želijo zares obnovo'normalnih od nošajev.'To je zabeležil tudi sovjetski tisk,sprva brez komentarja. Po milem komentarju nekaj dni kasneje pa bi se dalo soditi,da je Moskva u= videla, da njena pričakovanja o vrnitvi Jugoslavije v kominformo niso bila realistična. Jugoslavija namreč ne misli biti satelit izpred 1948.
( zps)
MA ŠILC VRAÖAHI BEGUMCI
(Dopis iz Trsta) ...	...
Kaj se dogaja z begunci iz Jugoslavije potem,ko se prijavijo ita lijanski policiji? S tem vprašanjem se že nekaj časa bavijo mnogi Tr= žačani, kajti za prenekaterim beguncem izgine vsaka sled In to je pač vzrok vsem mogočim govoricam. Tako pripovedujejo, da italijanska poli cija ne izroča begunce mednarodnemu begunskemu središču,da bi'jih tam registrirali in potem zanje skrbeli. Drugi pravijo, da je bilo poslano iz notranjosti Italije "človeško meso" v zaplombiranih vagonih v Jugo slavijo. Ker si hi mogoče misliti, da bi Italijani pošiljali svoje ’ "meso" v titovino, utegnejo biti to repatriirani jugoslovanski begunci, v kolikor ima govorica kaj podlage.
Da pa te govorice niso brez podlage, je potrdil SLOVENSKI PORO(jE= VALEČ 27.februarja letos. Ölanek je bil zasnovan na pisanju nekega bo gunokega Časopisa» Češ da je zaposljevanje in emigriranje beguncev po dobno "beneškemu izvozu sužnjev iz Italije in Dalmacije v muslimanske brodele severne Afrike". Ker pa so po POROÖEVALCÜ itak begunci večino ma pustolovci in kriminalci, so se končno tudi italijanske oblasti od ločile za nov postopek - "začele so vračati jugoslovanske begunce". Tako so v mesecu februarju letos repatriirali "okoli 100 beguncev iz raznih krajev Jugoslavij e,ki so v zadnjem času ilegalno zapustili dr= žavo».“'Gre za ljudi med 18 in 35 leti starosti in "v zadnjem Času ako ro ne mine dan, da ne'bi pripeljali na jugošlovansko-italijanskO mejo policijski avto, kjer karabinjerji izročajo begunce jugoslovanskim o= Plastem"•
V'Trstu se veliko govori o dogodku 5.marca.popoldne. Ko so namreč Peljali iz Opčin proti jugoslovanski meji ha Eernetiče 24 jugošlovan= skih beguncev, jih je dvajset pobegnilo.Nastopilo je italijansko vo: = jaštvo z oklepnimi vozili in pričelo loviti te dvakratne begunce»da 'Pi Pili nato izročeni jugoslovanskim oblastem.
Is tega’dne'je tukajšnji PICCOLO poročal o neki drugi vrnitvi.Pred časom so namreč pristali v pristanišču Ancona štirje Jugoslovani z mo tofno ribiško ladjo.Na policiji so izjavili, da so zato pobegnili pre= ko Jadrana, da bi'v Italiji lahko boljše živeli. Omenjeni štirje begu nci so zdaj na tem, da jih vrnejo v Jugoslavijo. Po pisahju je mogoče sklepati,da je bila ladja ukradena - torej kriminal, In da navedbe o vzroku Pegstva niso bile toke,da bi dovoljeval pravico do zatočišča. Tri tem je mišljena izpoved, da bodo begunci boljše živeli v Italiji; torej ne gre za politično begunstvo.Drugič pa so bili begunci tako mladi, da še niso izpolnili svoje vojaške'obveznosti v Jugoslaviji.
Treba je poudariti,da gre tu za postopek, ki zadeva beguhce po 25.oktobru. Na mestu pa je vprašanje, če gre dejansko res samo za’ "e= konomske" beguhce. Niso morda med njimi tudi "politični"? Kje je meja med kvalifikacijo enih in drugih?’ Zakaj policija ne izroča vseh begun cev mednarodnemu središču,ki naj bi jih potem opredelilo?
’ITALIJA - ZATOČIŠČE PUST0L0VCEV,
Tržaški PICCOLO je 6.marca letos objavil daljši članek "o vrnitvi nekaj beguncev" pod naslovom "Pravica političnega zatočišča in nekaj potrebnih razlikovanj" in s podnaslovom "Naše mesto ne more za vedno o stati udobna predsoba za vse ’ nezaželjene’".
Poudarjajoč da so i občinski sveti i politične stranice uvidele "neko gotovo nevarnost",ki jo tisoči beguncev predstavljajo za Trst, Člankar ne pozabi ošvrkniti zaveznikov, ki da sO bili "popustljivi do teh beguncev (misleč pri "tem predvsem na begunce v dveh taboriščih b. cone A)',"tako da se "je sunilo; da so bili'naklonjeni tem več šli manj i= legalnim priselitvam,zahvaljuj^č katerim se je sosednja Jugoslavija znebila vseh nezaželjenih elementov,ki jih je dnevno odlagala na tr = zo.škem ozemlju." In za to "vzdrževanje te čudne skunnosti je vedno
Italija plačevala stotine milijonov letno", medtem ko zavezniki niso da li niti prebite pare, kot Piccolo zatrjuje.
Po drugi strani pa, nadaljuje člankar, "se je vrinila šumnja,da je bila Jugoslavija naklonjena temu dokaj skrivnostnemu odhodu Bolga = rov,Macedoncev,Albancev,Rusov,Črnogorcev,Rumunov in naravno J^goslovas nov ne samo, da bi se tako znebila ,nerodnih, državljanov, ljudi, ki jih je boljše izgubiti kot dobiti, ampak, predvidevajoč, da gredo vsi v Trst, 'je naravnost vzpodbujala te begunce, posebno še, ker je"vede » la, da more vriniti v vrste beguncev gotove ljudi s posebnimi ’misijös mi,." Ker so se, kot pravi PICCOLO, ti begunci po malem vrinili v tr s žaško življenje in delo, je končno prišlo do tega, da "so ti tisoči Balkancev sčremenili - vsaj v očeh površnega opazovalca - etnični od = nos v mestu na škodo Italijanov in ni nobenega dvoma,da je to bilo všeč Jugoslaviji,"
PICCOLO se nadalje pritožuje, da se begunci, čeprav'so prisiljeni živeti v taboriščih, neprestano poskušajo vriniti v redno življenje v mestu; nato vprašuje: "In zdaj, če je bilo nekaj teh beguncev vrnjenih Jugoslaviji, ali moramo reči, da je bila izdana pravica do zatočišča, ki jo daje ustava?”1
V tej zvezi pojasnjuje časopis primer 4^ beguncev,ki so jih itali janske oblasti vrnile Jugoslaviji 5.marca,'Omenja, da so nekateri od njih skušali pobegniti "temu priznano trdemu zakonu",toda to je bilo preprečeno in so bili izročeni na obmejnem bloku v Fernetičih "odposlan cem sosednje Jugoslavije, ki so pa kazali kaj ma lo navdušenja za spre jem teh svojih sonarodnjakov,"
Po PICCOLU je pribežalo v Trst od lanskega oktobra 555 1judi;tako je zdaj skupno 4200 ljudi v begunskih taboriščih na Trža=škem. "Tisti, ki so bili vrnjeni, so bili naravno predhodno pravilno podvrženi vsem mogočim preiskavam in samo, ko je bilo ugotovljeno, da jih objektivno ni mogoče smatrati za politične preganjance",ampak le zä ljudi,ki so prišli v Trst,dabi bodisi mogli emigrirati v Avstralijo,bodisi da bi dobili delo in si ustvarili.đom v Trstu, bodisi ker so se hoteli izog niti kazni za kakšno kaznivo dejanje, "samo potem je bila odločena njihova vrnitev v.rodno deželo". Očividno so od takih vrnitev izvzeti vsi Italijani in predvsem tisti iz cone B; ti so naši'bratje in so bi* li nemudoma vključeni v obširno organizacijo pomoči, predvidene za iz* gnance."
PICCOLO navaja dalje,da je 67 Albancev ,ki so pribežali v Trst iz Jugoslavije 6.januarja, priznalo, da so jih jugoslovanski graničar ji pripeljali do meje z avtomobili; prav ti Albanci so tudi jasno na* znanill, da želi vseh 15,000 albanskih beguncev v Jugoslaviji priti v Italijo., ker da so "naveličani takozrvanega titovskega * socializma* ".
. V zaključku poudarja člankar, da Čeprav Italija še nadalje daje pravico zatočišča vsem političnim preganjancem in ostaja' zvesta svojirJ tradicijam gos toljubnosti, si spričo "svojih številnih problemov in predvsem problema izgnancev iz Julijske Krajine ne more dovoliti raz= košja, da bi brez diskriminacije vsrkala vse, ki se jim zdi primerno,_ da zapustijo "Balkan". Italija ne. sme'postati zatočišče vseh "neuporab nih in"pus tl o v c e v" in zlasti Trst" ne sme"'več biti udobna predsoba, ođpr'* ta vsem infekcijam: fizičnim in moralnim," zaključuje PICCOLO v sveteffi patriotskem ognju.	MirČe
KAKŠNA BO REAKCIJA? - Težko bi bilo zanikati, da ni zadnjič-poročana
operacija "Focus" nad Madžarsko nič vplivala m olajšanje trde roke. Verjetno so prav po letakih in radiu vzpodbujeni kmetje pričeli dvigati glave in postavljati režimu svoje zahteve. Le * jansko je namreč madžarska vlada, od vseh satelitskih šla'najbolj da * le^kar se tiče koncesij prebivalstvu. Zdaj' pa istočasno,ko poročajo Münchena,da so spustili'velik balon s stomilijonskinfletakOm, prihaja jo vesti, ki napovedujejo črne dneve za Madžare. Enako kot prej v kon* cesijah prebivalstvu gredo madžarski komunisti zdaj v skfajnos • glede; koncesij Moskvi. Kakšna bo reakcija kmetov in kako bo uspevala napove*! dana "neprisiljena" kolhozacija in boj proti kulakom?	( zps)
*
1

SLOVENCI IN MONARHIJA
Ne đa se tajiti, đa srno bili Slovenci nekoč precej vdani Habsburg skim monarhom, čeprav gotovo nanj kot Hrvatje ali pa včasih srbski gra bičarji. Pač.posledice stoletnih tradicij in nekotrollranih slavospe= vov, ki so jih nele cele generacije iz prepričanja, iz klečeplastva a Ü pa iz špekulacije "presvitle.mu cesarju". Šele zadnja leta pred ^r= vo svetovno vojno so naši hudi narodni boji vsaj nri precejšnjem delu c lovencev bistveno_ohladili tudi naša dinastična čustva. Zato se ob Prevratu 1,1918. niti sponnil ni nihče na dinastijo, ki je nad šeststo lot^ tako mačehovsko vladala Slovencem, čeprav je užival poslednji Hats ouržan nedvomno nekaj osebnih simpatij. Še manj pa je seveda' po zedi njenju žaloval pri nas kdo no stari dinastiji in le znak popolnega srb skega nepoznanja naših prilik je bil, ako so sumili, da v Sloveniji se ni zamrl spomin na Habsburžane.
Konec 1.1918. so se vse naše politične stranke hitele izrekat za ~ republiko. Bilo je tedaj res nekoliko komično poslušati starega dr Tavčarja ali celo prošta Kalana izjavljati se za reoublikanstvö,ki je oilo dotlej pri nas sploh nepoznano. Glede na to menda nihče'potem ni ti opazil ni, kako so zlezle prav iste stranke kar čez noč zopet lo = Jalno pod tron' in zavzele do Karadjordjeviče^ približno isto stališ = ce,ko't so ga: imele preje . nasproti Habsburžanom* Z republikanskim bob=' ftom je poskušal potem pri nas najprej dr*Novačan in za njim še Prepe= luh^ toda ta pesem ni navduševala prav nikogar in tega vprašanja tudi nihče ni smatral važnega.
Pri Hrvatih je bilo republikanstvo eno glavnih gesel, ki je ne = dvomno tudi učinkovalo. Nimam namena na tem mestu raziskovati vzroke tega pojava, čeprav bi bilo to zanimivo; zlasti zato, ker so bili Hr= Vetje poprej do kosti črnožolti, čeprav jih je Habsburg~neštetokrat Porfidno izdal‘in cinično izročal na milost in nemilost madžarski bru talnos ti, dočim Karadjordjevičem dotlej še niso mogli kaj‘'očitati. Re Publikanstvo je postalo prva leta po prevratu na Hrvatskem pravi sim Pol njihove borbe, tako kot je bila zn Srbe monarhija svetinia.o ka= teri sploh niso dopuščali nobene debate. '	•
Slovence je puščal ta saor hladne. Ko smo videli srbsko a tališč4 amo sprejeli tega tudi mi, sicer brez kakega navdušenja, vendar z lo= Onlnostjo..Vprašanje renublike in monarhije nam ni prav nič belilo glav, kajti to 'vprašanje je bilo za nas najmanj s ek und ar ne ga, če ne celo tretjerazrednega pomena. Morda je bilo to tudi edino vprašanje, glede katerega smo pokazovali neko zrelo gledanje, ne samo na'ši poli= ti c ni preds tavitel ji temveč tudi najširše ljudske plasti'. Nam je bi= lo srbsko malikovanj© kralja in dinastije zoprno, hrvatsko republikan 3tvo pa demagogija.
Od Aleksandra do Petra
Toda kralju Aleksandru se je bilo' z njegovo nasilno in koruptno Politiko posrečilo zapraviti prav vse osebne simpatije. Njegov umor je Vsak obsojal,^ker umor pač ne more in ne sme biti politično' sredstvo, ;oda. dvomim, če se je našel kak Slovenec, ki bi' bil za njim znres 'ža= loval. Obratno: vse je prešinilo upanje, da ‘je izginila ž njim ena glavnih ovir jugoslovanskega sporazuma in demokratične konsolidacije. Oa tu ni šlo Za nobeno republikanstvo, je pač dovoljen dokaz to,da je hzival njegov sin Peter pri nas celo prav tople simpatije, čeprav so ga bili ob očetovem pogrebu netaktno oblekli v sokolsko uniformo, ki je pomenjala tedaj pri nas že pravo izzivanje. Te simpatije šo se po kazovale tudi med vojno, ko so vse protikomunistične vojne formacije °roz pomisleka In ponovno prisegale kralju Petru’ in je vse stavilo hanj tudi prav mnogo unanj. Teh nam ni popolnoma podrl celo njegov 2loglasni govor dne 12.sentembra 1944.
Vzrok teh upov je bil pač ta, ker ni mogel nihče niti slutiti, kaj se je bilo v teku vojnih let razvilo iz nekdanjega ljubeznivega Vetrčka in kaj vse je uganjal med vojno v Londonu in Kairu (za kar Pa nosi seveda soodgovornost tudi tedanja vlada). Šele po prihodu v
emigracijo, stno zvedeli za vse te stvari in sedaj imamo že skoro deset let sami dovolj prilike opazovati počenjanje tega Človeka.ter se'zgra žati zaradi škandalov, s katerimi mesec' za mesecem po Evropi in Ameri= ki ne sramoti le sebe, temveč po sili okoliščin tudi jugoslovansko ime sploh.	-
Prav ta počenjanja "kralja" Petra nas bodo*prisilila,da bomo Slo= venci končno zavzeli čisto,načelno stališče do monarhije in republike. Vsak,^ki sploh veruje v restavracijo demokratične Jugoslavije,se mora namreč nehote vprašati, kaj bi bilo, ako bi zasedel jugoslovanski pre= stol res kdaj človek takih moralnih kvalitet in takega takia,kakršne= ga pokazuje g.Peter Karadjordjevič brez vsakega sramu že vsa zadnja le ta. Pasti bi morali nujno v razmere, kakršne je uvedel v nekdanjo Srbi jo Aleksander Ohrenovid. Ne gre tu samo za to, da ta mladi^mož dosled= no^Slovence sploh ignorira, temveč gre za najbolj osnovne moralne ih srčne kvalitete, da kakih intelektualnih niti ne omenjam ne. Po vsem s. kakor se pokazuje, tudi menda ni nobenega Slovenca več, ki bi sploh reflektiral na kako njegovo "naklonjenost", toda diskvalificiral se je na zunaj dovolj tudi s tem, da sploh ni nikoli kazal kake potrebe po kakšnih stikih s Slovenci.
Nekdanjega^ kralja Petra II. prav res ni "rušil" nihče, temveč'se je pridno rušil in gcytovo dokončno zrušil sam. Zrušil se je tako teme= Ijito, da je moralno likvidiran že celo pri vseh uvidevnih Srbih,kaj= ti vsi se ga sramujejo in le kak"velesrbski šovinist ali ••ravnogörsM" pustolovec ga'še kdaj omenja. .(Smeha vredno je dejstvo, da je-celo b. ambasador g.Konstantin Po tič ob lanskoletni' "dolarski" aferi pozval bivšega kralja Petra, naj - abdicira!) V tem pogledu bi mu morali biti vsi, ki upajo na vzpostavitev demokratične Jugoslavije, celo od srch hvaležni, kajti z vsem svojim postopanjem in z vsem svojim značajem je. izvršil vsem Jugoslovanom to edino,, a veliko uslugo, da .je sam izlo čil iz kompleksa	naših spornih- vprašanj vprašanje- monarhije
in.republike, ki je igralo nekoč, vsaj med Srbi in Hrvati, veliko ■ in nesrečno vlogo.
Danes' tega problema očividno sploh ni več, kajti takega kralja pač ne bi mogel sprejeti nikoli noben Slovenec, noben'Hrvat in niti no ben uvideven Srb več. Po vseh izkušnjah zadnjih let smo pa lahko trdno prepričani, da nikakor ni več daleč čas, ko bo odklanjal g.Petra Kara= djordjeviča še poslednji srbski zanesenjak. Tako so čas in okoliščine same rešile eno izmed perečih "jugoslovanskih vprašanj", s čemer je že precej olaj šana pot do nadaljnjega sporazumevan ja .	.p -p
DRAGOLJUB JOVANOVIČ :	Pred mesecem dni s.em na tem mestu Omenil beogr.aj
skega profesorja dr .Drago! juba Jö.v.anrr vid a, predvi.de vajoč,da ga komunisti še niso izpustili iz zaporov. Ko sem v*‘*prejšnji številki KLICA odgovarjal hh pismo uredniku v tej zadevi, sem pripomnil da sem zgrešil kakšnokoli omembo zapadnega tiska, Jo bi bil profesor izpuščen. Dva dni za tem pa sem videl, da se je z isto stvarjo ukvarjal tudi vplivni MANCHESTER GUARDIAN. Izhajajoč iz dejstva,"da mu ni znano, da hi dr.Jovanovič bil izpuščen in da je bil obsojen samo zaradi svojih! zapadnjašk.ih pogledov, kar je bilo v stalinistični Jugoslaviji hud z 10= čin, apelira na' pomilostitev. Sklicuje se na resne virg, ki zatrjujejo, dn je profesor močno bolan, a da so ga kljub temu poslali na trdo de= lo. Da bi Jugoslavija najučinkovitejše zavrnila take vesti, naj bi dovo lila profesorju, da stori pred zaradne časnikarje. GUARDIAN zaključuje, da ves primer ni več stvar pravice ampak prav navadno dajanje usmiljen
*	•	n m j V m
NAROČNINA ZA KLIC TRIGLAVA:24/- za celo leto, .6/- zn četrt leta.Za i= nozemstvo' odgovarjajoča vsota.
DARUJTE J,A
AS ĐO M^ V LONDONU