PoMni urad M!) Cetovec — Vedagspottam! !02) Ktagenfud tihaja v Cetovcu — Encheinongsort Ktagenfurt Po:ame:ni iivod l.SD Eit., mese^na naročnina 5 žiiingov Pritožba KHO zavrnjena V zvezi s postopkom proti ORF-u Pred komisijo za zagotovitev pravilnega izvajanja zakona o avstrijskem radiu in televiziji, katerega je sprožil KHD zaradi filma „Tujci v domovini", sta osrednji slovenski organizaciji naslovili na omenjeno komisijo telegram, v katerem med drugim pišeta: ,NSKS in ZSO se hočeta udeležiti postopka, kii ga jo sprožil KHD proti ORF-u pred komisijo za zagotovitev pravilnega Izvajanja zakona o radioteleviziji kot intervenienta na strani ORF-a. - -. Slovenski organizaciji hočeta doprinesti dokaz, da film „Tujci v domovini" avtorice dr. Brandstaller-jeve v polni meri ustreza — tako po naslovu kakor po vsebini — določilom zakona o radioteleviziji, zlasti glede v tem zakonu zasidrane obveze za objektivno poročanje. * Čeprav komisija ni vzela na znanje upravičene zahteve koroških Slovencev, je bila v ponedeljek izrečena v bistvu pravilna razsodba: pritožba KHD je bila — razen v treh točkah — zavrnjena. Ta razsodba je sprožila na Koroškem nov val ogorčenosti med koroškimi meščanskimi politiki in množičnimi me- diji: kakor že v diskusiji po filmu, so se tudi tokrat poslanci Kerstnig, Deutschmann in Scrinzi v komentarjih k razsodbi .merili", kdo od njih zna boljše nastopati proti koroškim Slovencem in kdo bo drugega v Kre:sky išče zvezo s FPO V zvezi z državnozborskimi vo-iitvami, ki bodo $. oktobra, je zvezni kancier dr. Krei:ky pred zbranimi žumatisti izjavi), da se ne more ogreti za veiiko koaiicijo z OVP, ker je ic-ta konservativna — iibe-rctno se kaže samo pred voiitvami. Kar se tiče veiike koaiicije, je nadaljevat kancier, pa je itak znano, da so jo nekoč v tisku označiti za ncjsiabšo vseh viadnih obiik, dandanes pa jo spet hvaiijo in vzdigujejo v nebesa. Zvezni Kancier dr. Kreisky se danes zavzema za maio koaiicijo z FP&, kar utemeijuje s tem, da so v tej stranki „izredno progresivne miade site". Kje dr. Kreisky vidi progresivnost teh miadih si), je upravičeno vprašanje, ki si ga stavi demokratično avstrijsko ijudstvo. Velik odmev na konferenco neuvrščenih v Limi Danes se bo končala konferenca zunanjih ministrov neuvrščenih držav v Limi, glavnem mestu Peruja. Tja so delegati konference pripotovali pretekli ponedeljek, le-teh je bilo skupno z gosti vred 110, kar je impozantno število. Na prvem sestanku so zunanji ministri za zaprtimi vratmi sklepali o sprejemu novih članic in tozadevno sprejeli zadovoljiv sklep. Glavna točka konference neuvrščenih v Limi pa je bila ocena aktualnega političnega položaja na svetu, zlasti Bližnji vzhod, palestinsko vprašanje, Južna Afrika in kolonializem sploh, problemi Latinske Amerike, Ciper, Indokina in Indijski ocean kot območje miru. Enako težo so na konferenci posvetili tudi mednarodnim gospodarskim problemom in to posebno z ozirom na posebno zasedanje generalne skupščine OZN, ki se bo pričelo v ponedeljek in se bodo nekateri predstavniki neuvrščenih držav iz Lime, direktno napotili v New York. Konferenca neuvrščenih v Limi bo na prihodnji generalni skupščini Imela velik vpliv, saj so se zunanji ministri neuvrščenih držav dogovorili o skupni akciji prav glede mednarodne gospodarske situacije, ki najbolj prizadeva države ..tretjega sveta". Zastopniki neuvrščenih bodo na 30. rednem zasedanju generalne skupščine OZN stavili tudi predloge za krepitev vloge OZN. Take in druge predloge ter akcije oziroma koordinacijo neuvrščenih so sprejeli na konferenci v Limi. Zato je tudi razumljivo, da je vsa svetovna javnost pozorno spremljala potek konference v Limi od koder je nad tisoč dopisnikov iz vsega sveta poročalo o poteku tega pomembnega srečanja zunanjih ministrov neuvrščenih držav. V gibanju neuvrščenih držav Jugoslavija zavzema vidno mesto, saj je prav predsednik Tito bil pobudnik za to gibanje, ki danes dejansko pomeni faktor v svetu, mimo katerega tudi velesili ne moreta. Zanimivo je, da so na konferenci v Limi zaprosile za sprejem v gibanje neuvrščenih nekatere države, ki so trenutno blokovsko vezane in so pripravljene opustiti svojo blokovsko angažiranost. To je vsekakor velik korak v širjenju neuvrščenosti ter potrjuje čedalje večji pomen tega gibanja. Na predlog jugoslovanskega zunanjega ministra Miniča so v članstvo sprejeli Palestinsko osvobodilno gibanje (PLO) ki sicer nima lastnega ozemlja, niti lastne začasne vlade, vendar pa se bojuje za ozemlje in tako predstavlja državo, ki so ji vzeli zemljo ter je ena njenih pravic za vrnitev tega ozemlja. Vsa ostala osvobodilna gibanja so na konferenci avtomatično sprejeli v polnopravno članstvo. Na konferenci neuvrščenih v Limi so se dogovorili, da bo prihodnja konferenca neuvrščenih prihodnje leto v Colombu. svojem nacionalizmu še prekosil. Ravno izjave teh politikov so najboljši dokaz, da smo koroški Slovenci dejansko „fujci v domovini": iako je izjavil Deutschmann v Kleine Zeifung, da je največji del koroškega prebivalstva ogorčen nad razsodbo; s to Izjavo ignorira slovensko manjšino, scij n; Slovenca, ki bi se kdajkoli izrekel proti filmu dr. Brandstailehjeve. A fo za ljudsko stranko ni merodajno. Tudi Kerstnig je zopet pokazal svojo naravnost bolestno skrb za turizem, ko je že v diskusiji opazil za največjo pomanjkljivost filma, da ni delal turistične reklame, zdaj v zvezi z razsodbo pa poziva ljudi, ki so s filmom zadovoljni, na dopust na Koroško. Samo pa je Kerstnig pozabil dostaviti, da nimamo samo lepih penzionov in jezer na Koroškem, ki vabijo letoviščarje, ampak tudi trgovine v Celovcu, kjer v izložbah dobesedno piše „Gai-terer und Brandsfatler sind in Karn-ten unerwunscbt!" To pač ni ravno privlačno za turizem na Koroškem. Tudi Scrinzi je v bridkih besedah tožil v KZ svojo bol. Razburijo se, da se komisija ni dalo ustrahovati od teh nekaj tisoč podpisov, ki so jih menda zbirali nemški nacionalisti proti filmu .Tujci v domovini". To pa je za Scrinzija argument, da je razsodba bila neobjektivna . .. Naj so naši politiki še tako .ogorčeni" nad dunajsko razsodbo, vendar izven Koroške se tudi oficialne institucije upajo nastopati proti Karntner Heimatdienstu. In fo je za nas dokaz, da naš upravičeni boj za naše pravice pridobiva vedno več simpatij in podpore. Ob pričetku novega šoiskega !eta V kratkem se bo pričelo novo šoisko teto. Starši siovenske narodnosti bodo v teh dneh postavijeni pred odgovorno naiogo, namreč, da svoje otroke, če jim hočejo zagotoviti pouk tudi v materinščini, prijavijo k dvojezičnemu pouku. Te pravice se starši iahko posiužijo v prvih desetih dneh po pričetku novega šoiskega teta. Prijavo morajo napraviti ustmeno aii pismeno pri ravnatetjstvu šote. To sicer ni v skiadu z enakopravnostjo siovenskega čioveka v deieii, je pa trenutno edina možnost, da svojemu otroku nudimo pouk tudi v materinščini. Zato se temboij posiužujmo te pravice in pokažimo svojo odtoč-nost in tjubezen do materinega jezika. Hkrati pa s tem svojim otrokom damo priiožnost, da se od vsega začetka učijo dva jezika, kar jim bo v poznejšem živijenju v korist. Z znanjem obeh jezikov pa bodo naši otroci tjubiti svoje ijudstvo hkrati pa spoštovati tudi druge narode. Poznavanje kuiture iastnega naroda ter kuiture večinskega naroda pa je brez dvoma najbotjši prispevek za dobro sožitje v dežeii. Ne pustimo se zavajati od narodnih nestrpnežev, ki skušojo dokazovati, da učenje dveh jezikov otroku škoduje, kajti dognano je, da otroka učenje dveh jezikov nikakor ne obremenjuje, nasprotno, njegovo mištjenje postane botj prožno in mu kasneje iejša učenje tretjega in četrtega jezika. Metodo učenja več jezikov v miadih tetih zagovarjajo vsi priznani pedagogi v svetu in je zato sieherna protiargumenfacija neumestna in tožna. Zato prijavite svojega otroka k dvojezičnemu pouku. Egipt in !zrae! dosegia deien sporazum K!jiub popuščanju napetosti na svetu, obstajajo še vedno nevarna žarišča, iz katerih se lahko hitro sproži nov vojni spopad. Takšno žarišče predstavlja slej ko preij situacija na Bližnjem vzhodu, kjer je že četrt stoletja položcij .ne vojna ne mir". Čeprav so arabske države v letu 1973 vodile zmagoslavno vojno proti Izraelu in osvobodile dele zasedenega ozemlja, vprašanje Bližnjega vzhoda še zdavnaj ni Zimbabve: boj se nadatjuje Javna občila v Avstriji so pretekle dni obširno poročala o pogajanjih med voditelji črnskega osvobodilnega gibanja v Zimbabvi — to je pravo ime za Rodezijo — in predstavniki samozvane fašistične vlade v Rodeziji s Smithom na čelu. Njegova vlada že desetletja izkorišča 6-miHjonski avtohtoni narod črncev, ki nima niti najmanjših pravic v soodločanju. Manjšina belcev, ki šteje komaj 270 tisoč pripadnikov, črnce diskriminira in jih obravnava kot sužnje, ki morajo delati za najnižje mezde na svetu in to predvsem za ameriške in angleške koristi. Toda kjer vlada nasilje in pritisk, se pojavlja odpor. In zato je postal odpor črnskega osvobodilnega gibanja pod vodstvom ŽANU v Zimbabvi tako močan, da mu Smithova fašistična strahovlada ni več kos. Zato je začel Smith s ponujanjem pogajanj o .odpravi ali pomilitivi diskriminacije" in o ..soodločanju črncev". Hkrati pa je sprožil nov val fašističnih grozodejstev In nasilja proti črnskemu prebivalstvu, da bi tako s ..sladkim kruhom in bičem" zatrl pravični boj ljudstva. Pri tem mu zvesto pomagata ZDA in Velika Britanija, ki sta močno zapleteni v izkoriščanje prebivalstva in militaristično in gospodarsko tesno sodelujeta s Smithovim režimom. A glasno napovedana pogajanja so se končala dva dni po začetku. Kajti zimbabvško ljudstvo se ne namerava pogajati o .soodločanju" ali .omilitvi diskriminacije", marveč je pripravljeno se pogajati samo o modalitetah takojšnje predaje oblasti legitimnim zastopnikom osvobodilnega gibanja. Čas, ko je bela manjšina poveljevala črncem, se neizogibno bliža svojemu koncu. Oboroženi boji Gut-neje Bissao-a, Mozambika in Kapverdskih otokov ter številnih drugih afriških držav, ki so privedli do popolne zmage nad kolonializmom, so tudi za ljudstvo Zimbabve svetel zgled v njegovem pravičnem boju za popolno neodvisnost, samostojnost in svobodo. Starši, poslužite se svoje pravice: prijavite otroke k dvojezičnemu pouku! rešeno. Tam se križajo interesi raznih kapitalističnih elementov, ki bi si z nafto arabskih držav radi zasi-guraili vpliv in oblast nad Evropa. ZDA se pri tem načrtu poslužujejo Izraela — umetno Ivorjene države — ki ne predstavlja nič drugega kot imperialistično predstražo za ameriške interese. Brez ogromne gospodarske in vojaške podpore — ki gre v milijone in milijarde dolarjev — ta država ne bi mogla samostojno živeti niti mesec dni. Vendar se je v zadnjem času vnel boj palestinskega in arabskih narodov za popolno osvoboditev vseh od Izraela zasedenih področij in tudi na diplomatski ravni pride tzrael vedno bolj v izolacijo. To je vznemirjalo merodajne kroge v ZDA in je zato hitet .leteči politik", zunanji minister Kissinger na Bližnji vzhod, da bi tam utrdil ameriški vpliv. S svojo .politiko nihanja" od države do države je dosegel nov sporazum, o katerem pa so sl opazovalci že zdaj na jasnem, da le-ta ne bo doprinesel ničesar k miru na tem področju sveta, saj v bistvu ne vsebuje nobenih pomembnih sprememb. Izrael se bo pomaknil za nekaj kilometrov nazaj proti vzhodu — tako da se bo povečala neoborožena cona. Egipt pa ni pristal na zahtevo tzraela, da bi podpisal mirovni sporazum in se s tem dokončno odpovedat svojemu od tzraela zasedenemu ozemlju. V bistvu torej ostane — kljub lepim besedam — vse pri starem, vojna nevarnost se ni zmanjšala, fo pa zlasti tudi zato, ker ni bilo govora o Palestincih, ki so največja žrtev umazane politike v tem delu sveta. Vpliv ZDA se je začasno v tem področju spet povečal, saj bodo imeli po novem sporazumu možnost, da si na nakazanem področju lahko zgrodijo svoje vojaške postojanke pod pretvezo, da ščitijo Izrael. Vendar pa gre pravični boj palestinskega in arabskih narodov za osvoboditev zasedenih ozemelj naprej. Bilanca letošnjega celovškega lesnega sejma potrjuje, da sta lesno gospodarstvo in lesna industrija v krizi Zaključno poročilo 24. Avstrijskega lesnega sejma potrjuje, da se nahajata tesno gospodarstvo in tesna industrija v krizi. .Močno nazadovanje izvoza tesa v Matijo in druge težave v svetovnem gospodarstvu, so vptivate brez dvoma tudi na naš Avstrijski tesni sejem" ugotavtja med drugim zakijučno poročilo. Ktjub temu skušajo nekateri potitiki sedaj pred votitvami to dejstvo zanikati, ati ga označiti kot ne preveč pomembno. Hkrati pa v isti sapi trdijo, da je tesno gospodarstvo za Avstrijo, posebno pa še za Koroško žeto pomembna gospodarska panoga. Ta zadnja trditev vsaj kar se Koroške tiče, drži. Saj je bita Koroška udetežena pri celotnem avstrijskem izvozu najvažnejših tesnih produktov teta 1974, kar z 26,1 odstotka. Pri izvozu jamskega tesa (Grubenhotz) z 38,6 odstotka, igiostega nežaganega tesa s 36 odstotki, tistnatega nežaganega tesa s 30,6 odstotka in pri izvozu drogov za etektrič-no in tetetonsko napetjavo pa kar s 77,S odstotka cetotnega avstrijskega izvoza. Ti podatki jasno pričajo, da je v tej gospodarski panogi zapostenih vetiko detovnih tjudi na Koroškem. Iz statističnega, priročnika za Koroško za leto 1974 je razvidno, da je od 202 656 na Koroškem zaposlenih, kar 27 169 zaposlenih v gozdarstvu in kmetijstvu, v turistični gospodarski panogi pa 15 141. Trgovina s svojimi vejami zaposluje 21 902 osebi na Koroškem. Potemtakem zavzemata gozdarstvo in kmetijstvo eno najbolj pomembnih mest v gospo-darstu Koroške. Če pa pri tem še upoštevamo, da tudi predelovalna lesna industrija, od številnih manjših mizarskih obratov, tja do velikih obratov ivernih plošč in takih, ki izdelujejo pohištvo, zaposluje precejšnje število delovnih ljudi na Koroškem, potem postanejo trditve nekaterih naših uglednih politikov, da krize skoraj ni, tako absurdne, da jih je treba osvetliti in postaviti v pravo luč. Torej kaj je dolžnost sindikatov? Prvič javno in glasno opozoriti na krizo v tej gospodarski panogi in poiskati in razkrinkati objektivne in neobjektivne vzroke in napake, ki so privedle do te krize. Drugič pa javno priznati, da so v takih krizah najbolj oškodovani prav delavci v tej gospodarski panogi, ki se sedaj zelo bojijo za svoja delovna mesta. Zaradi tega pa jih delodajalci pri delu bolj priganjajo in jim grozijo z odpustitvijo. Kajti povsem jasno in razumljivo je, da bo podjetnik, potem ko bo prekalkuliral, da se mu pod danimi pogoji ne splača več producirati, začel odpuščati delavce. Vemo tudi, da je odpovedni rok prav pri nekvalificiranih delavcih najkrajši. Torej kdo je prva žrtev gospodarske krize? Vsekakor delovni človek. Vsak, pa naj si bo to politik, gospodarstvenik ali kdo drugi, ki govori o gospodarski krizi, mora, če hoče biti po- šten, omeniti tudi delovnega človeka, katerega kriza najbolj prizadene. Rezultati prizadevanj za delovnega človeka, pa bi morali biti med drugim predvsem v povečanju denarne podpore brezposelnim. Sedanji predsednik UVP pa v svojem volilnem programu govori le o zamrznitvi plač in cen, o zaščiti delovnega človeka v gospodarski krizi pa niti besede. Tudi koroški deželni glavar Vagner se na otvoritvi Avstrijskega lesnega sejma tega, za delovnega človeka najbolj bolečega problema ni dotaknil. Da je kriza v lesnem gospodarstvu, to zdaj vemo, to so nam povedali tudi v zaključnem poročilu 24. Avstrijskega lesnega sejma. Kdo je najbolj prizadet, tega nam niso povedali. Tudi v zaključnem poročilu o tem ni kaj slišati. Med drugim piše v poročilu: „Sie zwin-gen (gospodarske težave — op. pisca) die Ma-schinenerzeuger noch harter zu kalkulie-ren ...". Kaj je posledica tega in kdo to najbolj občuti, to iz poročila ni razvidno. Tudi med nami koroškimi Slovenci ni malo takih, ki so bolj ali manj odvisni od gozdarstva in predelovalne lesne industrije. Mnogi gozdni delavci iz Obirske, Remšenika, Lobnika, Lepene, Šajde, Sel, Slovenjega Plajberka in drugih predelov južne Koroške, služijo svoj kruh pri tujih in domačih veleposestnikih. Ogromno število manjših in srednjevelikih kmetov je močno odvisno prav od vsakoletne prodaje manjših količin lesa. Precej manjših mizarskih obratov nevarno občuti krizo. Veliko število delavcev v predelovalni industriji se boji za svoja mesta. Podobna slika je tudi v drugih predelih Koroške. V nadaljevanju pravi poročilo, da je trgovina z konzumnim blagom doživela poživitev in da na tem področju krize ni tako močno čutiti. V nadaljevanju poročilo navaja nekaj novih tehničnih izumov, ki so na 24. Avstrijskem lesnem sejmu bili deležni velike pozornosti. Sem spada vsekakor takoimenovana .Dun-gerpille" (pilula za mineralna gnojila), ki nekaj let urejuje potrebo po hranilnih snoveh mlade rastline (smreke, jelke in podobno). Madžari so tokrat predstavili zelo poceni stroj za lupljenje lesa, ki je za individualno uporabo. Seveda je bilo razstavljenih celo vrsto strojev in priprav, bodisi za transport, podiranje ali pa za obdelavo vseh vrst lesa. Številna podjetja so predstavila tehnično izboljšane stroje, ki so pri obiskovalcih vzbudili veliko zanimanje. Sovjetska zveza, Češkoslovaška in Danska so pokazale vrsto montažnih stanovanjskih hiš, za katere je bilo veliko zanimanja. Na 24. Avstrijskem lesnem sejmu je znašal odstotek tujih razstavljalcev 46 odstotkov. Zvezna republika Nemčija, Italija, Jugoslavija in Poljska so priredile tiskovne konference in posebne sprejeme. 24. Avstrijski lesni sejem je obiskalo 266 691 obiskovalcev. To je za 6 odstotkov več kot lansko leto. HEIDELBERG. — V zahodnih industrijskih državah zboli zaradi raka vsak tretji prebivalec in v dvajsetih odstotkih smrtnih primerov ugotovijo raka kot vzrok smrti. Prof. dr. Gustav Wagner ugotavlja, da se je v zadnjem desetletju število smrtnih primerov zaradi raka na pljučih pri moških potrojilo. Letno naštejejo že več kot 20.000 takih primerov. Mimo cigarete sodijo med povzročitelje raka na pljučih tudi kemijske tvarine, ki se nahajajo v onesnaženem ozračju. LOMDOH. — V Veliki Britaniji so začeli veljati predpisi, ki prepovedujejo reklamo za tobak s slikami, na katerih so športno razviti mladeniči in gola dekleta. Po teh predpisih mladine ne smejo spodbujati h kajenju, prav tako pa jih ne zavajati, češ da tobak vpliva na spolno privlačnost, učinkovitost pri delu in sproščenost. Tudi fotografij slavnih osebnosti ne bodo smeli več uporabljati za reklamo, katere namen je, zagotoviti čim večjo prodajo tobačnih izdelkov. Braški jugovzhodni sejem se uveijavija Pod internacionalno gospodarsko depresijo, ki se bo, po mnenju uglednih strokovnjakov šele konec tega in začetkom prihodnjega leta spremenila v prid novega konjunkturnega vzpona, so letos trpeli že nekateri sejmi; nekateri so celo že morali odpovedati pripravljene prireditve. Zaradi teh pojavov je v debatah že večkrat padla beseda o .utrujenosti sejma". Neki mednarodno priznani strokovnjak za sejme je k temu pred šele nekaj tedni med drugim dejal: .Vedno večje število razstavljalcev in vedno večje razstavne površine na določenih evropskih sejmih govorijo nedvomno proti geslu .utrujenosti sejma'. Sejmi imajo prav gotovo bodočnost, če je njihova koncepcija razstave glede proizvodne in prodajne politike orientirano na tam zastopane gospodarske kroge. Pravilno pripravljeni sejmi imajo bodočnost tudi zato, ker ni drugega trgovskega in informacijskega medija, ki bi na široki mednarodni odlagi nudil obrtnim podjetni-om možnosti opazovanja, izmenjavo informacij in sklepanje kupčij. Mnogi, vendar žal ne vsi raz-stavljalci, se poslužujejo teh možnosti, ki bi jih bilo treba še intenzivnejše in številčneje izkoriščati. Sejmi so neizmerno važen instru-mentarij za pospeševanje prometa in igrajo odločilno vlogo v gospodarskem procesu." Graški sejem o sebi lahko ponosno ugotovi, da ni čutil ničesar o takoimenovani ..utrujenosti sejma": Tako jesenski sejem 1974 kakor tudi pomladni sejem 1975 sta bila popolnoma zasedena, nad 90 odst. razstavljalcev se je pri običajni anketi izreklo .zelo zado- voljno" ali .zadovoljno" s pridobljenim trgovskim uspehom in tudi število obiskovalcev je doseglo običajno moč. In kar se tiče izgledov za jesenski sejem 1975: povpraševanje po prostorih za razstavljanje na prostem, kakor tudi v halah, je močno in tudi dejstvo, da se številni novi razstavljale: prizadevajo, da bi se udeležili sejma, dokazuje nezmanjšano privlačnost graškega sejma, ki si je v polni meri zaslužil ime, ki so mu ga dali inozemski strokovnjaki, da je .modelni sejem Evrope za obrate srednje velikosti". To v celoti zadovoljivo sliko pripisujemo dejstvu, da gleda vodstvo graškega sejma bodočnosti v obraz in se zato pravočasno usmerja na obetajoči se gospodarski razvoj. Elastična koncepcija razstavne in sejemske politike se vedno zavzema za tiste panoge in dele panog, o katerih je pričakovati, da bodo ustrezale povpraševanju interesiranih kupcev. Na ta način je večina razstavljalcev, tako jeseni 74, kakor tudi pomladi 75 dosegla visoke, deloma celo nepričakovan visok promet. Nedvomno je vzrok temu tudi dejstvo, da se graški sejem ni specializiral po materialu, marveč po potrebah gospodarstva (investitorjev) in da je postavil strokovne sejme in težišča redno v službo kupcev, katerih nakupi so za uspeh sejma odločilni. Posebno upoštevanje in pospeševanje interesov kupca je logični sestavni del tiste dobro premišljene sejemske politike, ki jo vodi graški sejem; dobro posvetovani in informirani kupec končno določa trgovski uspeh razstavljalcev in odloča tudi o usodi novih pro- izvodov, katerih izgledi na trgu se samo lahko pravilno določajo na sejmu. Ne nazadnje pa so tudi odločitve kupcev tiste, ki regulirajo na sejmu — in samo na sejmu — cene proizvodov. Na taki mednarodno priznani prireditvi, kakor je graški sejem bodo razstavljeni v prostorni koncentraciji številni po velikosti in uporabnosti enakovredni produkti: tukaj se zainteresiranemu investitorju nudijo, ne da bi izgubljal dragoceni čas, možnosti primerjave v kakovosti in ceni. Tu se tudi lahko prisili razstavljalce in to v njihovem lastnem interesu, da se orientirajo po cenah in kvaliteti v konkurenci iz 15—20 držav. Uporaba vseh teh možnosti ustvari tisti fluidum in tisto atmosfero, ki je še prav posebno značilna za graški sejem. Ta sejem, ki ga po svojem vestno izdelanem konceptu razstave lahko imenujemo .specializirani sejem", bo tudi na letošnjem jesenskem sejmu od 27. septembra do 5. oktobra presentiral veličastno razstavo najnovejših proizvodov in servisov obrtnega gospodarstva, industrije, trgovine ter turizma na mednarodni podlagi. Dokazal bo tudi, da so bile znanstvene raziskave in tehnični razvoj neutrudljivo dejavni in da so rezultati tega dela bili kljub sedanjemu gospodarskemu položaju, uspešni, saj nudijo investitorju in potrošnikom najsodobnejše proizvode. In zdaj k raznim težiščem sejma: .Avstrijski gradbeniški se- jem", ki ga organizira graški velesejem vsako jesen, je tudi letos popolnoma razprodan in je, ker so morali oba ostala gradbeniška sejma zaradi manjkajočega interesa razstavljalcev odpovedati, edini sejem te vrste v srednji Evropi. Na tem sejmu razstavlja gradbene stroje, vse vrste gradbenih potrebščin, gradbeni material itd. petnajst držav in ker je gradbena konjunktura spet v rasti računajo z dobrim sejemskim uspehom. Nadaljnje težišče tvori strokovni zajem za pisarne, katere cilj je mehanizirati in racionalizirati delo v pisarni. Nezmanjšano privlačnost kaže razstava Gasiro-modei, katerega glavni akcent je na temi .kuhinja jutri". Da bi to obrtno-gostinsko strokovno razstavo naredili zanimivo tudi za laike, bodo letos organizirali kuharski tekmovalni tečaj z lepimi nagradami, na katerem lahko sodelujejo strokovni kuharji (profesionalci) in hobi-kuharji. Seveda se bo pri tem različno ocenjevalo. Na priljubljeni .razstavi narodov" bo letos zastopanih 20 držav. Zaradi njene privlačnosti so jo morali od leta 1968 povečati od 1000 m? na 4000 m?. Tu bo največja razstav-ljallta Madžarska, ki bo zastopana s 24 zapadnomadžarskimi podjetji, sledijo Švica in — prvič v Avstriji — Taivan ter ZRN z od zveznega ministrstva za gospodarstvo organizirano razstavo za športne izdelke. Po velikosti razstavljalcev sledi jugoslovanska republika Bosna in Hercegovina (Hrvaška in Slovenija razstavljata kakor vsako leto v lastnem paviljonu), Bolgarija, Filipini itd. Razstava za kamping pa bo zaradi velikega zanimanja razstavljalcev in publike uprizorjena letos tudi jeseni. ATEME. — Iz skladišča ameriškega letalskega oporišča Sud na Kreti je izginilo orožje: letalske bombe in municija v vrednosti pet milijonov dolarjev. To je sporočilo veleposlaništvo ZDA v Atenah. .State De-partement" je potrdil vest, da je izginilo orožje iz skladišča NATO pakta v Grčiji. Grška vlada je pripravljena plačati ZDA med tri in pet milijonov dolarjev za izginulo orožje, ki ga pogrešajo že trinajst mesecev. V atenskih uradnih krogih menijo, da je Washington hote šele sedaj objavil informacijo, predvsem zaradi ponovnega proučevanja možnosti ameriške vojne pomoči Turčiji. ALŽtR. — Za uvod v letošnje sedme sredozemske igre v Alžiru je generalna skupščina mednarodnega komiteja sredozemskih športnih iger izglasovala, da bodo osme sredozemske športne igre leta 1979 v Splitu. To mesto je dobilo 16 glasov, medtem ko je za kandidaturo Casablance glasovalo 9 držav. BEOGRAD. — Veleposlaništvo republike Južni Vietnam v Beogradu je objavilo sporočilo svoje vlade ameriškemu vetu v varnostnem svetu, zaradi katerega je bilo preprečeno sprejetje dveh vietnamskih držav v OZN. V sporočilu je povedano, da je to umazana poteza ZDA, ki je v nasprotju z naravo OZN. Ta veto hkrati spodbija republiki Južni Vienam in DR Vietnamu njuno zakonito pravico do članstva v svetovni organizaciji. To ravnanje Američanov, je rečeno v sporočilu vlade republike Južni Vietnam, razodeva, da so Američani slej ko prej sovražniki vietnamskega ljudstva. Vietnamski državi pa oblikujeta svojo politiko na razvijanju prijateljskih odnosov z vsemi narodi v korist ohranitve miru, neodvisnosti, demokracije in zagotavljanja razmer za družbeni napredek. V sporočilu je rečeno, da so se ZDA — s tem da so se okoristile s pravico veta Y varnostnem svetu — postavile po robu volji velike večine človeštva. S tem so hkrati nastopile proti pravici drugih narodov do samoodločbe. Vladi vietnamskih držav želita, da generalna skupščina oceni ameriško stališče in prisili ZDA, da ga spremenijo. CAPE CAMEVERAL. — Proti Marsu že leti do sedaj najpopolnejša vesoljska sonda, ki bo že julija prihodnjega leta mogla odgovoriti na eno izmed najbolj radovednih vprašanj: ali so prebivalci Zemlje edina živa bitja v vesolju? Ameriška vesoljska ladja .Viking 1" je prejšnji četrtek poletela iz Cap Canaverala s pomočjo rakete .Titan-centaur". Do Marsa bo potovala 303 dni po vesoljski poti 813 milijonov kilometrov. Del vesoljske ladje, ki se bo spustil na Mars, bo 90 dni raziskoval tla, iskal lišaje, bakterije in ambere. Če bo to našel, bo preko drugega dela, ki bo ostal v krožnici, že v 20 minutah sporočil odkritje v zemeljski vesoljski center. MOSKVA. — Latvijski farmacevti so odkrili nov preparat .Celnovokain", ki ga lahko uporabljajo kot anestetik. .Celnovokain" deluje pri anesteziji trikrat močneje, kot zdravilo pa je štiri do petkrat učinkovitejše in je manj toksičen od novokaina, običajnega anestetičnega sredstva. .Celnovokain" deluje dva do petkrat dalje od novokaina, odvisno od vrste operacije. Novo zdravilo se lahko uporablja pri zdravljenju bronhialne astme, z njim tudi uspešno zdravijo rane na želodcu. Samo v dveh tednih se je zarasla rana na želodcu bolnikom, ki so bili bolni že več let. V gastro-enterološkem centru republiške klinične bolnišnice v Latviji so z novim zdravilom pozdravili že okrog 100 bolnikov. Sovjetsko ministrstvo za zdravstvo je že odobrilo industrijsko uporabo .Celnovokaina". DMA. — Glavni poveljniki perujskih, bolivijskih in čilskih oboroženih sil so se te dni sestali pod vodstvom perujskega premiera Moralesa Bermudeza, da bi ustvarili podlago trojne pogodbe o nenapadanju in o ohranitvi miru na jugu Latinske Amerike. Akcijo za podpis trojne pogodbe, je začela perujska vlada, ki se še posebej zavzema za to, da bi ohranili mir na tem območju. BEOGRAD. — Član zveznega izvršnega sveta in podpredsednik jugoslovanskega dela mešanega komiteja za ekonomsko sodelovanje s Kuvajtom Janko Smole, je imel pretekli teden pogovore z ministrom za vladna vprašanja Kuvajta, Abdelom Azi-zom Huseinom. V razgovorih so ugotovili obojestransko zadovoljstvo nad doslej doseženimi rezultati bilateralnega sodelovanja. Poseben delež v ekonomskih odnosih med državama zavzema finančno-investicijsko sodelovanje, ki po obsegu in raznovrstnosti predstavlja dober primer, kako je mogoče sodelovanje med neuvrščenimi ter državami v razvoju. Primer udeležbe Kuvajta v financiranju jugoslovanskega naftovoda v vrednosti 125 milijonov dolarjev kaže, kako je mogoče s kombinacijo več virov financiranja uresničiti gradnjo velikih objektov, pomembnih za več držav. Pred novo prosvetno sezono OBVESTILO ZVEZE SLOVENSK!H !ZSELJENCEV Zveza slovenskih izseljencev obvešča, da bo imela v nedeljo 7. septembra 1975 s pričetkom ob 14.30 uri v prostorih gostilne Šoštar v Globasnici svoj REDN! OBČN! ZBOR povezan s tradicionalnim DRUŽABN!M SREČANJEM Vsakoletni občni zbor je postal tradicionalni DAM IZSELJENCEV — dan spomina na skupno trpljenje, ko so nas preganjali z domače zemlje, ker smo ljubili svoj rod in materin jezik, pa tudi dan opomina, da moramo ostati zvesti idealom, za katere smo koroški Slovenci doprinesli že toliko žrtev. Letošnji dan izseljencev bo ob 30-letnici zmage nad fašizmom v znamenju 30-letnice vrnitve iz pregnanstva. Prisrčno vabljeni bivši izseljenci z družinami, prijatelji in znanci! Zvezd s/ovens^/Z? izse/jcMcef 125 let smrti Nikolausa Lenau-a Poletje se nagibat h kraju. Pred "ami so jesenski meseci, čas ko naša prosvetna društva in tudi cen-Iralne organizacije pripravljajo svo-je prosvetne načrte. Seveda je Pred tem potreben pogled nazaj, kako je delo potekalo v preteklem času, ali je bilo izvedeno, kar so si Posamezne organizacije zastavile kot cilj. Brez dvoma so tu društva, ki niso le dosegla svojih ciljev, marveč so zdaleka presegla svcije načrte in je trenutno zatišje no prosvetnem področju povsem upravičeno. Priznati pa je tudi treba, da povsod ni bilo doseženo kar so si pro-svetaši ob začetku zastavili kot cilj. To bo treba poiskati vzroke in premisliti, kako v prihodnje stvar napraviti bolje. V glavnem pa je slika povsem razveseljiva, saj je število prireditev posameznih društev močno naraslo, posebno prireditve v času turistične sezone. Pa tudi gostovanja z obeh strani melje so se odvijala po načrtu, tako med centralo, kot med posameznimi društvi. Brez dvoma pa bo v začetku nove prosvetne sezone potrebno temeljito premisliti kako priti do novih prijemov lin doseči še večjo odzivnost in zanimanje za kulturno udejstvovanje našega človeka. To je v glavnem naloga odborov v posameznih organizacijah. Z dosego Nastavljenih Ciljev pa je neobhodno Potrebna koordinacija s centralo in to v vseh pogledih. Najvažnejši je stalni stik s tajništvom, ki za krajevna društva skrbi za vsestransko pomoč. Vedno znova se je poka^ zalo, da je delo zamrlo tam, kjer so odpovedali kontakti, da pa so beležili uspehe, kjer so vezi med centrom in društvom obnovili. Marsikje je prišlo do obnove društva, društvenega zbora ali druge kulturne dejavnosti. Če smo objektivni moramo priznati, da na področju knjižničarstva v splošnem še nismo prišli z mrtve točke. To je sicer splošni pojav na svetu, vendar ponekod že beležijo močno zanimanje za knjigo. Za nas koroške Slovence pa )e branje knjige dvojnega pomena: je najboljši učitelj materinščine ter posrednik slovenske kulture. Prav poznavanje slovenske kulture in lepote našega jezika, našemu človeku najbolj manjka, posebno v bolj odmaknjenih krajih in prav tam narodna zavest najbolj popušča. Ne bomo nič povedali novega, če tu zapišemo, da sleherni osvajalci svojim podložnikom najprej vzamejo knjigo, najmočnejšega posrednika kulture njegovega naroda. To se dogaja še danes, sicer le v bolj skriti obliki, a zato nič manj nekulturni. Slovensko knjigo naš otrok večinoma spozna šele izven šole. To so po navadi knjižni darovi ob novem letu ali ob drugih priložnostih. Vendar je to premalo. Mlademu človeku je treba zbuditi ljubezen do knjige sploh. In prav v tem oziru ima Slovensko prosvetno društvo posebno nalogo. Zato bo v novi prosvetni sezoni treba premisliti, kako knjigo približati našemu mlademu človeku, da bo naposled Gradiščanski Hrvati dobijo muzej Dolgoletna želja hrvaške manjšine na Gradiščanskem bo v bližnji prihodnosti uresničena — dobili bodo svoj narodnostni muzej. Hrvaški muzej bo stal v občini Stinatz, ki je še danes pretežno Hrvaška. Za muzej bodo pripravili staro kmečko hišo, ki je značilna za življenjski stil gradiščanskih Hrvatov. Predniki Stinaškega prebivalstva so pred 400 leti pribežali pred Turki na Gradiščansko. Že od takrat se gradiščanski Hrvati zavzemajo za svoj muzej. Le-ta naj kaže narodnostno kulturo Hrvatov v Avstriji. Da so se merodajni politiki nenadoma spomnili hrvaških želja, je nedvoumno hvalevredno. Vendar pa se ne moremo otresti vtisa, da je sklep o postavitvi muzeja v neposredni zvezi z bližnjimi volitvami in da hočejo merodajni politiki s tem muzejem pomiriti gradiščanske Hrvate v njihovem boju za narodnostne pravice. Vendar se prav gotovo ne bodo vsi Hrvati dali postaviti v muzej, marveč se bodo naprej borili za pravice, ki jim gredo. segel sam po lepem branju in da se bo poslužil tudi domače ali centralne knjižnice in da bo naposled čutil potrebo po svoji domači knjižnici, da bo knjige tudi kupoval. To je brez dvoma trda pot, je pa najboljša za ohranitev naše kulturne zavesti in jezika. V sodobnosti potujoče knjižnice čedalje bolj pridobivajo na veljavi. Obe osrednji kulturni organizaciji sta pred časom dobiti svojo potujočo knjižnico. Ponekod so bili zabeleženi lepi uspehi. Ljudje, posebno mladina je rada segla po slovenski knjigi. Vendar je treba priznati, da v tem oziru še ni bilo storjeno vse. Tu sicer ni namen dajati navodil kako napredovati na tem področju, naj pa bo to pobuda k razmišljanju, kako knjigo približati našemu človeku. Naša prosvetna dejavnost se po večini odvija ob petju in igranju. Vse to pa je za širjenje naše kulture premalo, čeprav je pesem naše najbogatejše in izvirno kulturno sporočilo. Mi moramo poznali še druge kulturne dobrine slovenskega naroda. In čim več jih bomo poznali, tembolj bomo vedeli in znali ceniti svojo kulturo, s tem pa bo trdnejša tudi naša narodna zavest. Slovenci imamo razmeroma močno sodobno književnost, tudi med nami koroškimi Slovenci. Je pa med našimi rojaki razmeroma malo takih, ki poznajo imena naših ustvarjalcev 'in njihova dela. Na žalost so naši avtorji bolj znani v matični Sloveniji kot tu na Koroškem. Krajevna prosvetna društva bi prav ob predstavljanju potujočih knjižnic imela lepo priložnost, da predstavijo še svoje domače književnike. Nekaj primerov v zadnjih letih je pokazalo, da so literarni večeri z domačimi ustvarjalci pisane besede biti zelo uspešni. Tudi tečaji za katerokoli področje kulturne dejavnosti so bili uspešni in bi jih kazalo spet vključiti v redne načrte posameznih društev. To je le kratko razmišljanje pred novo prosvetno sezono in naj služi kot pobuda k pripravi načrta za prihodnjo prosvetno delo, ki ga bodo naše kulturne organizacije pripravile za novo prosvetno obdobje. 22. avgusta je minulo točno 125 let, odkar je umrl največtj;i avstrijski lirik in pesnik Nikoiaus Lenau. V oticialni literarni zgodovini in znanosti ga imajo še danes za otožnega lirika in pesnika smrti in bolezni, padanja listov jeseni. Tako ga spozna tudi avstrijska šolska mladina; kajti avstrijska literarna znanost je primorana, da upošteva Lenau-a v raznih šolskih literarnih knjigah, saj je bil največji virtuoz liričnega jezika, ki je kdajkoli deloval v Avstriji. Vendar pa pomeni Nikoiaus Lenau za avstrijsko ljudstvo mnogo več; s svojimi pesmimi je dokazal, da je mogoče uporabljati liriko za Novo odkrita dela Friedricha Engelsa Nedavno so v literarnem arhivu v Marbathu v NDR odkriti nova dela soustvarjalca znanstvenega socializma Friedricha Engelsa. Odkrili so članke, ki jih je takrat 20-letni Engels pod nekim psevdonimom objavil v „Stuttgarter Morgenblatt fur gebildete Leser" in „Augsbur-ger AHgemeine Zeitung" v letih 1840/41. V teh člankih opažamo zlasti Engelsovo zanimanje za glasbo, literaturo in gospodarska vprašanja. Novo odkrita dela Friedricha Engelsa so izdati v posebni znanstveni publikaciji. propagiranje revolucionarnih bojev sveta. S svojo liriko je Lenau pozdravi) avstrijsko meščansko revolucijo 1848 in s tem dokazal, da se tudi avstrijski umetniki neposredno potegujejo za svetle ideale, ki jih je že postavila francoska revolucija: svoboda, enakost, bratstvo. V svcjlih pesmih je Nikoiaus Lenau izražal globoko sočutje in solidarnost z ameriškimi indijanci in madžarskimi cigani, ki so se borili za enakopravno življenje; z veseljem je pozdravil bcj poljskega ljudstva za nacionalno osvoboditev. Vendar naša literarna znanost to vse negira. Ona raje razpravlja o .lepoti" Lenauevega jezika, o .ritmiki" njegove poezije itd. In to vse ločeno od vsebine njegovih pesmi. Takšno ravnanje je bilo tudi značilno za čas, v katerem je Lenau živel. Čimbolj se je zavzemal za pravični boj narodov in ljudstev, tembolj ga je izolirala avstrijska kulturna družba. Ob nerazumevanju družbe in zaradi popolne izolacije kulturnega življenja, je ta veliki avstrijski lirik umrl v neki dunajski umobolnici. Ta veliki pesnik našega sosednega naroda je vreden naše naj-Vištje časfii In je treba, da vidimo njegovo delo v tem duhu, v katerem je pisal: v duhu svobode, enakosti in bratstva med narodi in ljudstvi. DUŠAN NEČAK Volitve v Kmetijske zbornice m Koroškem po drugi svetovni vojni b) uživalci in najemniki pod točko a) imenovanih zemljišč; najemniki le, če obdelujejo zemljišča na svoj račun; c) osebe, ki niso lastniki, uživalci ali najemniki, pač pa se na področju Koroške na svoj račun bavijo s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo kot glavnim poklicem (planšarji, mlekarji, smolarji in podobno); d) osebe, ki so bile najmanj deset let lastniki, uživalci ali najemniki v smislu točk a) in b), ki so se med tem časom ukvarjale s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo in se po tem niso oprijele drugega poklica in imajo redno bivališče na Koroškem; e) vodilni nameščenci na Koroškem ležečih kmetijskih in gozdarskih obratov, ki so upravičeni samostojno voditi te obrate in jih zastopati na zunaj (npr. vodilni upravniki ekonomij na veleobratih, gozdarji in gozdni upravniki kot vodje gospodarstev na veleobratih, direktorji posestev gozdarji in nadgozdarji z velikim ali večstranskim delokrogom, direktorji osrednjih posestev in gozdni direktorji). Nekatere spremembe so samo navidezne, le oslediea drugačnega načina naštevanja. Ta-o na primer juridične osebe niso izgubile svojega mesta v kmetijski zbornici, niso jih pa več posebej izrecno imenovali. Nekatere pojme so natančneje določili, tako npr. obrate in zemljišča v zvezi z novim zakonom o zemljiškem davku. Glavne vsebinske spremembe pa so v naslednjem: cenz, ki je znašal pred vojno 2 ha in 20 ha za gozdna zemljišča, leta 1974 1 ha in 20 ha, leta 1951 pa 1 ha in 10 ha, postane enoten in znaša en hektar za vsa, tudi gozdna zemljišča. Odpade tudi postavka, da morajo lastniki in uživalci svoja zemljišča obdelovati na lasten račun: zdaj zadostuje že lastništvo ali užitek; obdelovanje na svoj račun se zahteva le še od najemnikov. Obe ti spremembi zvišujeta število volilnih upravičencev za volitve v kmetijsko zbornico. Toda dve nadaljnji spremembi imata nasprotno tendenco in število volilnih upravičencev krčita. Prvič odpade zdaj prejšnja točka d), ki je dajala članstvo v kmetijski zbornici tudi lastnikom zemljišč, če so nad polovico življenjskih stroškov krili s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo. Drugič se podaljša za užitkarje doba, ko so morali biti lastniki, uživalci ali najemniki. Pred vojno je znašala 20 let, leta 1951 je bila znižana na 5, zdaj je spet dvignjena, to pot na 10 let. Volilno pravico so po zakonu o kmetijski zbornici iz leta 1951 dobile vse tiste fizične osebe, ki so bile člani kmetijske zbornice, ne glede na državljanstvo, če so pred 1. januarjem volilnega leta izpolnile dvajset let starosti, niso bile izključene (oziroma bi ne bile izključene) od volilne pravice v koroški deželni zbor in so v eni izmed občin na Koroškem imele redno prebivališče, pa tudi vse pravne osebe, članice kmetijske zbornice, ki so imele sedež na Koroškem (čl. 48). Volilni red iz leta 1951 je v nekoliko drugačni formulaciji ponovil iste določbe (čl. 18). Zakon o kmetijski zbornici iz leta 1959 je ohranil iste določbe, črtal pa je potrebo po rednem prebivališču v eni koroških občin (čl. 51), prav tako volilni red iz leta 1961 (čl. 18). V načelu je volilna pravica osebna. V primeru, da je več lastnikov, uživalcev ali najemnikov istega zemljišča, ima volilno pravico le eden in sicer tisti, ki je zakoniti zastopnik ali pooblaščenec večine soupra-vičencev (računano po velikosti deležev). Edina izjema so zakonci. V primeru, da sta oba zakonca edina solastnika, imata oba volilno pravico. Pravne osebe na volitvah predstavlja njihov zakoniti zastopnik ali opolnomočenec, ki pa mora imeti pravico voliti v koroški deželni zbor. Vsak volilni upravičenec ima samo en glas, razen v primeru, da je obenem opolnomočenec pravne osebe (čl. 48, 1959 čl. 51, volilni red 1961: čl. 18). Ob vsakih volitvah se mora sestaviti volilna komisija (Wah!behorde), v kateri so predsednik, ki je vodja volitev (Wahlleiter), ter nekaj prisednikov. Vsak prisednik mora imeti namestnika, ki ga v primeru zadržanosti nadomešča. V občinah je predsednik volilne komisije župan ali od njega imenovani namestnik, v okrajih glavar ali od njega imenovani namestnik, v deželi glavar ali od njega imenovani namestnik. Občinske volilne komisije imajo 3—12 prisednikov, okrajne 6—12, deželne pa 12, od katerih morajo biti 3 sodniki ali bivši sodniki. Prisedniki (razen sodnikov) morajo biti volilni upravičenci za volitve v kmetijsko zbornico, imenovani pa so na predlog posameznih strank. Posamezne stranke so zastopane v komisijah v sorazmerju z rezultati zadnjih volitev v deželno kmetijsko zbornico na dotičnem področju. Stranka, ki bi po tem sorazmerju ne dobila svojega prisednika v volilni komisiji, pa se lahko vendarle po zaupniku (brez glasovne pravice) udeležuje sej volilne komisije, če je na zadnjih volitvah v deželno kmetijsko zbornico dobila vsaj tri mandate, sej deželne volilne komisije pa tudi brez tega pogoja (čl. 6—16 volilnega reda). Stranke, ki želijo nastopati na volitvah, morajo najmanj enaindvajset dni pred volitvami predložiti volilno listo občinski, okrajni ali deželni volilni komisiji. Predlog za volitve v krajevni kmetijski zbor mora podpisati najmanj pet volilnih upravičencev iz te občine, za volitve v okrajno kmetijsko zbornico najmanj dvajset volilnih upravičencev iz okraja in za volitve v deželno kmetijsko zbornico najmanj petdeset volilnih upravičencev. V volilno listo lahko posamezna stranka zapiše največ dvakrat toliko kandidatov, kolikor je mandatov. Volilna lista mora vsebovati strankarsko oznako, po kateri se loči od drugih list in seznam po vrstnem redu, ki mora biti označen z arabskimi številkami. Za vsakega kandidata morajo biti navedeni ime in priimek, poklic, rojstna ietnica, naslov in hišno ime. Po določbah iz leta 1961 mora dati kandidat tudi svoj pismeni pristanek (čl. 32). Istega leta je bilo tudi določeno, da je vsaka stranka dolžna prispevati k stroškom volilnega postopka določeno vsoto (1000 šilingov za deželne volitve itd.) (čl. 32). (Nada/jefdMje v prihodu;;' šfeft/H) Peta iikovna kotonija mladih v Vuzenici ob Dravi Petič je letos osnovna šola v Vuzenici ped vodstvom neumorno požrtvovalnega organizatorja in pedagoga ravnaieija Lojzeta Gobca v sodelovanju s Siovensko prosvetno zvezo v Celovcu, Zvezo kuitur-neprosvetnih organizacij Slovenije ter Kulturno skupnostjo občine Radije, priredita likovno kolonijo mla- dih. Kot že štirikrat doslej, so se srečali tudi tokrat miadi likovniki iz občine Radije z mladimi ustvarjalci s Koroške. Gostitelji koroških mladincev so bili njihovi vuzeniški vrstniki oziroma njihovi starši. Druščina mladih čopičarjev se je zbra- Koroški dežeini muzej vabi Koroški deželni muzej poroča, da je v ča:u od maja do juiija obiskaio poslopje deželnega muzeja v Celovcu in njegove podružnice izven Celovca — Staiensko goro, etnološki muzej na prostem v Gospej sveti in arheoioški muzej Teurnija — skoraj 55.000 ljudi. 2. juiija so v dežetnem muzeju v Celovcu ctvoriii posebno razstavo ..Koroško rudarstvo v zgodovini in kulturi", ki bo odprta še do oktobra. Možnosti obiska dežeinega muzeja v Ceiovcu in njegovih podružnic so siedeče: DEŽELNI MUZEJ V CELOVCU do 15. oktobra — od torka do sobote, TISKARNA založniške in tiskarske družbe z o. j. Drava išče ki se želi izučiti za črkostavca Pogoji zo sprejem: znanje obeh deieinih jezikov ter dovršena gtovna šota ati nižja gimnazija. interesenti se tahko ogtasijo pismeno ati osebno na nasiov: Zaiož-niška in tiskarska družba z o. j. Drava, 9170 Fertach/Borovije, Dot-!ichgasse4, tet. 250in 232 at! v podjetju v Podtjubetju 41, kjer je možen tudi ogied detovnega mesta. od 9. do 16. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure. IZKOPANINE NA Š7ALEMSKI GOR) do 15 oktobra, dnevno od 8. do 18. ure. ETNCLOŠKi MUZEJ NA PROSTEM v Gospej sveti do 9. oktobra — dnevno od 9. do 17. ure. ARHEOLOŠKI IN PREDKRŠČANSKI MUZEJ TEURMIA v St. Pete? im Ho!z do 15. oktobra — dnevno od 9. do 12. in 13. do 17. ure. la v Vuzenici v nedeljo 17. avgusta popoldne. Od ponedeljka do sobote je pod nadzorstvom itn strokovnim vodstvom likovnih pedagogov in umetnikov Marije Senekovič in Štefana Kresnika likovno ustvarjala in se poleg tega ukvarjala z drugimi. Tako so bila na programu tudi športna srečanja, obiski galerij, obisk Raven in Prežihovine, izlet v Maribor in na Pohorje i. dr. V četrtek zvečer ije bil na sporedu tudi koroški večer, ki sta ga tokrat za mlade in stare Vuzeničane in goste iz Radelj oblikovala pesnika Milka Hartman in Andrej Kokot ter naša koroška mladinska pesnica Milka Mohor. Broii so iz svojih del, nato pa ije sledil razgovor o živijenju Slovencev na Koroškem. Zelo zanimiv referat pod naslovom „Ku!tur-na dediščina doline med Pohorjem in Kozjakom" pa je v okviru tega večera podala mioda likovnica iz Radelj, Sveček Nadja. Višek likovne kolonije „Vuzenica 75" pa je bila zaključna prireditev v soboto 23. avgusta ob 17. uri. Potem ko so se miadi nekoliko očistili — saj so malo poprej pred šolo še slikah po astaltu — so stopili na oder in podali pester kulturni program v telovadnici tamošnje šole. Obsežna dvorana je bila zastavljena s panoji, katere so krasiti raznovrstni umetniški izdelki mladih s Koroške in radeljske občine. Spregovoril je ravnatelj šole, Lojze Gobec, ki je povzdignil to peto srečanje v mali 'jubilej. Poudaril je prizadevanje tamošnjega šolskega kolektiva in drugih organizacij, da bi mogli čim učinkoviteje pomagati koroškim Slovencem v boju za svoj narodni obstoj. Izročil 'je priznanja organizacijam, ki so pri uresničitvi teh likovnih kolonij aktivno sodelovale, med drugim tudi Hanziiju Weissu kot predsedniku Slovenske prosvetne zveze. Spregovoril je tudi predsednik kulturne skupnosti občine Radlje, kije nagiasfi!, da naj bi se ideja, k'i je zaživeia v Vuzenici, razširila tudi na druge kraje, šole in organizacije. Besede zahvale je v imenu SPZ spregovori) Tomaž Ogris. Po 'izmenjavi dari! pa je sledila družabnost, pri kateri so se tudi starši pobliže spoznali in navezali medsebojne prijateljske vezi. Slikarstvo je dajalo okvir temu tednu skupnega bivanja koroških in vuzeniških mladincev. Če pa je kdo videl zaključno razstavo pa je ob-strmel od začudenja, kako se je moglo v enem samem tednu toliko ustvariti. Dejstvo je, da so se v minulih letih in brez dvoma tudi letos pod vodstvom likovnih pedagogov Manije Senekovič in Stefana Kresnika tudi med koroškimi mladinci zbudili talenti, ki niso več zaspali. To dejstvo sama bi lahko navdalo organizatorje te likovne kolonije z zadovoljstvom. Toda slikarstvo je bilo [e eden, ne pa edini namen tega srečanja' mladih. Korošci so se spoznavali z rojaki, spoznavali so prijatelje in doživljali, da svet ni samo nemški. Nekateri so v Vuzenici znova odkrili in vzljubili lepote svoje materine besede. Poleg tega pa so se usposabljali za kulturno in družbeno de!o. In taka bilanca je za vse organizatorje brez dvoma najlepše plačilo za njihov trud. 5f. /aRob v Rožu Pred nedavnim so dali v promet gorsko cesto na Gotico (Kcralpe), ki predstavijo novo koroško atrakcijo. Cesta je asfaltirana in široka 5 metrov. V nedeljo pa so tudi v spodnji Ziljski dolini slovesno otvorili gorsko cesto na Ojsternik, imenovano tudi višinska cesta (Hohenweg). Cesta vodi iz Bistrice na Zilji do 1700 metrov visoka nahajajočega se hotela nOisternig". Od tam se nudi čudovit pogled na Zahodne Jutlj-ske Alpe na jugu in na zasnežene Visoke Ture na severu. V pičli uri se od tam lahko povzpnemo na 2052 m visoki Ojsternik ali pa van-dramo na Zahomško pianino, kjer še danes stoji nekdanja slovenska planinska postojanka, sedaj last Milonika pd. Korena iz Zahomca. Vedno se veselimo takšnih in podobnih vesti, da so nekje zgradili kakšno gorsko cesto, ki odpira nov svet tudi višje ležečim področjem in jim s tem da tudi možnosti gospodarskega In turističnega razvoja. Takšno možnost smo imeli tudi občani Št. Jakoba in sosednje rožeške občine, ki pa smo jo na žalost zapravili. Pašniška zadruga St. Jakob v Rožu se je resno ukvarjala z mislijo, da bi zgradila cesto na planino Roščico, ki je last omenjene pašniške zadruge. Zadeva je bila že tako daleč dozorela, da so strokovnjaki traso bodoče ceste že imeli zakoličeno in tudi že na papirju. K temu projektu bi finančno prispevala tudi dežela 'in šentjakobska občina, tako da bi stroški posameznika ne bili pretirani. Čeprav je bito v glavnem že vse pripravljeno za gradnjo, je cela zadeva propadla samo zaradi kratkovidnosti nekaterih članov omenjene zadruge, ki so se v zadnjem irenutku „premi's!'iii" in glasovali proti temu projektu, češ da bodo stroški previsoki. Ogromna in lepa planina Roščica, ki ima tudi zimska športne možnosti razvoja, saj ima izredno lepe smučarske terene, ki se razprostirajo med Kropivnijakom, Babo, sedlom Roščico in Petelinjekom, je slej ko prej nepomembna, ker nima povezave z dolino. Na žalost je šla lepa priložnost po vodi in s tem tudi šansa, da bi se pašniška zadruga ob spremenjenih pogojih tudi lahko gospodarsko reaktiviraia. Ko tako beremo in slišimo, kako na Koroškem otvarjajo nove gorske ceste, ki odpirajo nove gospodarske možnosti, se nam mila stori, da do tega ni moglo priti iudi pri nas v Št. Jakobu. Kijub polomu, ki smo ga doživeti s cesto na Roščico, pa izrekamo vsem tistim, ki so se za ta projekt zavzemali, predvsem pobudniku te zamisli Ludviku Lesjaku iz Svaten in Jozeju Miklavčiču iz Ščedma, ki sta bila gonilna sila te vsekakor pametne in ekonomično fundirane zamisli, iskreno zahvalo. Novosti na dunajskem jesenskem sejmu Na mednarodnem sejmu na Dunaju, ki bo trajal od 10. do 14. septembra, vam bodo predstavili dve zanimivi sejemski novosti —' govorilno napravo za vrata in nov glasbeni instrument imenovan „Fun Machine". Posebnost na področju govorilnih naprav za vrata je vsekakor nova naprava imenovana CITOVOX-sisfem 810, ki bo na dunajskem jesenskem sejmu praznovala svojo premiero. Medtem, ko je pri dosedanjih govorilnih napravah bilo potrebno priključiti 5 do 7 žic, sta pri novi aparaturi potrebni samo še dve žici, kar zelo olajša in poenostavi instalacijo oziroma montažo takšne aparature. Kljub sama dvem žicam, ima aparatura iste funkcije kot dosedanja naprava, in sicer, da zvoni, odpira vrata 'in da se skozi njo tahko istočasno govori in posluša. Število priključkov strank je neomejeno. Govorilna naprava CITOVOX ima moderno obliko. Vgradnja naprave je enostavna in poceni. Govorilna naprava pri vhodu vrat je iz lahke kovine in ima dve vrsti rezervirani za razna imena, ki so osvetljena. Govorilne naprave CITOVOX vam dobavi Westa-elecfric, inž. Gerhard Stahlhoter, 1190 Wien, Doitinergasse 2. Druga atrakcija, ki bo na jesenskem dunajskem sejmu praznovala svojo premiero, je glasbeni instrument „Fun-Machine", ki prihaja iz ZDA. Instrument je sicer podoben našim orglam, vendar se ga s pomočjo elektronskih naprav — tudi brez glasbene izobrazbe — mnogo iažjeobviada. Glasbilo ,Fun-Machine" je 110 cm široka, 94 cm visoko tn 37 cm globoko. Do sedaj je bila učenje na podobnih instrumentih težko, saj smo pri igranju morali uporabljati dve roki in še nogo. Novi instrument „Fun-Machine" pa obvlada izučitev glasbe z malim prstom. V praksi s prstom leve roke dirigiramo kompletno ritmično skupino, medtem ko s prstom desne roke pridružimo še solo-glasove. Veiiki dodatni pius pri tej novosti ije po najsodobnejših pedagoških spoznanjih izdelana glasbena šola, ki jo pri nakupu lega glasbila dobite brezpiačno s seboj. Začetniku ni niti potrebno, da bi pozna! note; po enem tednu lahko že igra kompletne pesmi. Glasbeni instrument je po svoji odlični koncepciji prav tako primeren za profesionalce, kot za laike. Dobavitelj je Gustav Sfingi, Klaviererzeugung, 1040 Wien, Wiedner Hauptslraf^e 18. Reško pristanišče pomembno za Avstrijo Zaradi stalnega večanja gospodarskega prometa po vodnih cestah, nastaja nujna potreba po povečanju kapacitete pristanišč, zlasti tistih, kjer se ne odvija promet samo za svojo lastno državo, ampak tudi še za države, ki niso v posesti morja. Takšno pristanišče je Reka na Hrvaškem, ki je sicer največja jugoslovanska luka, vendar še premajhna, da bi bila kos vedno večjemu gospodarskemu prometu. Zato so sklenili — kakor poroča jugoslovanska poročevalna agencija Tanjug, da bodo še letos pričeli z izgradnjo treh velikih delov reške luke. Tako bodo povečali pristanišče za razsuto blago, Brajdiče za centralni jugoslovanski container-terminal in skladišče blaga v Skrljevu. Po uresničitvi vseh teh velikih načrtov, se bo promet v reškem pristanišču in v luki Sušak povečal od 6,1 na 10 milijonov ton v letu 1980. 70 "/a bo zajelo tranzitno blago, zlasti iz Avstrije, Češkoslovaške in Madžarske. Tudi dežele v razvoju želijo, da bi šel ves njihov gospodarski promet z Evropo preko jugoslovanskih pristanišč, predvsem preko Reke. Izgradnjo reške luke so tudi vedno močneje zahtevali uvozniki in izvozniki težkega blaga. Tako bodo po končam izgradnji reške luke, lahko tudi sprejeli ladje z nosilnostjo 250 tisoč ton. Dela v pristanišču bodo končana do leta 1977. Na tej gradnji je tudi zainteresirano avstrijsko podržavljeno podjetje VOEST-Alpine, ki ga že sedaj uporablja v svoje namene. V letu 1977 bo VOEST-Alpine namesto sedanjih 2,8 milijona ton proizvajalo kar 4,1 milijona ton surovega železa na leto. Da bi se promet še naprej lahko nemoteno odvijal preko reške luke, se je pred nedavnim na Reki mudil direktor VOEST-Alpine dr. Herbert Koller, ki je podpisal pogodbo o nadaljnji desetletnt kooperaciji med VOEST-Alpine na eni strani in s pristaniško direkcijo Reke „Transjug" ter z železniškim transportnim podjetjem Zagreb na drugi strani. V okviru te pogodbe bo omenjeno avstrijsko podjetje imelo preko reške luke 20 milijonov ton prometa v obe smeri, to se pravi, da bo povprečni letni promet avstrijskega velepodjetja VOEST-Alpine obsegal približno 2 milijona ton. ^Protestna resoiucija SRB .Edinost" v Piiberku Odbor SPD ..Edinost" v Pliberku je mestni občini Ceiovec postat resoiucijo, ki jo objavijamo v ceioti. Siovensko prosvetno društvo „Edinost" v Pitberku je na svoji seji dne 29. junija 1975 obravnavaio tudi diskriminacijski značaj prenamembe gradbene površine štev. 161 v škodo društva Kuiturni dom, ki so si jo dovoiiii na občinski seji dne 4. junija odborniki ijudske, sociaiistične in svobodnjaške stranke. Razširjeni odbor SPD ..Edinost" v Piiberku je v tej zvezi sprejet siedečo RESOLUCIJO; Soglasno izražamo svoje ogorčenje nad očitno diskriminacijo siovenske narodne skupnosti s strani celovške občine, ki je s svojim proti doiočitom državne pogodbe in protiustavnim dejanjem na prozoren način onemogočita gradnjo osrednjega kuitur-nega doma in s tem dokazaia, da koroški Šivenci nismo enakopravni. Ostro obsojamo to diskriminacijo, ki ponovno potrjuje, da morejo na Koroškem zastopniki večinskega naroda obračati in skiepati zakone, kakor se jim vzljubi, samo da morejo škodovati stovenski narodni skupnosti. Zeto najostreje zahtevamo revizijo diskriminacijskega sklepa in pričakujemo od ceiovške občine, da z dejanji pokaže, da koroški Siovenci nismo tujci v domovini, temveč enakopravni sodežetani. ObisA*a7; smo naše ofroJ^re 17 .Savudriji Stovenji Piajberk Hudo na: je prizadeta nenadna smrt Ern:t!na Ogrisa. Predvsem nas, njegove najožje prijatetje, sošolce in koiege. Poznati smo ga kot prijatetja, ki je bit dobrodošel v vsaki družbi, saj je s svojim veseiim razpoioženjem vedno razvedrit prijatelje. Pa ne samo to, poznati smo Ernstina kot tovariša z poštenim značajem in zdravo narodno zavestjo, poznati smo ga kot zavednega Stovenca. Sete tansko teto je z maturo zaktjučit stovensko gimnazijo v Ce-tovcu, svoja dijaška teta pa preživet v stovenskem dijaškem domu. Nameravat je študij nadatjevati na univerzi, vendar mu tega botezen ni dopuščata. Zato se je začetek jutija zapostit kot ustužbenec na ce-tovški visoki šoti, vendar ga je nepričakovana smrt iztrgata iz kroga svojih novih sodetavcev in prijatetjev. Ha njegovi zadnji poti ga je spremtjata vetika množica znancev in prijatetjev, med njimi tudi njegovi nekdanji profesorji in sošotci, kar priča o njegovi sptošni pritjubtjenosti. Ob odprtem grobu so mu zapeti v stovo prijatetji iz njegove domače vasi. Vsi, ki smo poznati našega tovariša in prijatetja Ernsttna, mu bomo ohraniti večen spomin. Haše iskreno sožatje pa vetja ztasti njegovim staršem in sorodnikom. Haj mu bo zemtja tahka! Nove atrakcije minimundusa Do se naši otroci na letovanju v Savudriji počutijo dobro, smo poročati že v zadnji šievilki našega 'S'a. Zastopnik našega lista pa je "aše mlade letoviščarje pretekli te-den obiskal in se tako prepričal, se imcijo res odlično in da se dobro počutijo. Ko bo to poročilo objavljeno, dodo naši otroci že doma — saij jih bodo starši pričakali prav danes opoldne — vendar borna naše vti-se kljub temu zabeležili, kaijfi dvodnevno bivanje v Savudriji je bilo dovolj, cla smo videti kako poteka ^vljenje naših otrok na Jadranu. Spremljevalca naših olrok magister Maja Kupper in študent Martin Ur-^ojs ter njuni kolegici so nam povedali, da se imajo odlično in da OBtŠČtTE UTO SLOVENSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA „ED!NOST" V PUBERKU NA PLtBERŠKEM JORMAKU Zabavata vas bosta ansam-bta „Bettamies" in „Žibert" !z Ptuja. Za izvrstno kaptiico in dobro hrano je poskrbtje-no! Rojake od biizu in dateč prisrčno vabi odbor je vreme bilo izredno lepo. Zaupati pa so nam tudii, da je skrb za naše malčke zelo napama, kar jim rade valje verjamemo — hkrati pa so nam z zadovoljstvom povedali, da je letošnja skupina izredno pridna. Seveda pa to ne pomeni, aa niso dovolj živahni. V času malice ali kosila kar kipi in vzgojitelji imajo polne roke dela, da ukrotijo lačne .tigre". Res pravi užitek je gle- dati, s kakšnim apetitom pospravijo dodeljeno jedačo. In to je razumljivo, morje mlade .turiste" krepko izmuči iin zato je prav, da želodčki pridejo na svoj račun. Kljub temu pa je za otroke .najhujši" čas popoldansko počivanje, ko morajo krotiti svojo odvečno energijo. To pa je spet dobro za njihovo okrevanje in nekateri so se ob morju, svežem zraku, počitku — in kajpada odlični hrani — še .zre-diili", no to pa naj ostane skrivnost vsakega posameznika, posebno V četrtek 21. avgusta tega teta je nepričakovano preminuia vsied odpovedi srca Marija Safran pd. Lesjakova Mica v starosti 74 iet. Veiiko števiio pogrebcev jo je spremijaio na njeni zadnji poti, kar potrjuje njeno priijubijenost. Moški pevski zbor SPD Biike ji je na domu in ob odprtem grobu tepo zapet v siovo. Naj se rajna mirno odpočije od težav živtjenja. Vsemu :o- miadih damic, ki so že v skrbeh kaj z odvečnim .prirastkom". No pa nič hudega. Večina atrck je zagotovila, da bi prihodnje leto spet šla v Savudrija. No, resnici na ljubo pa je treba povedati, da se nekaterim, ki so prvič videti .veliko" lužo niso mogli takoj sprijazniti z novim okoljem. Kljub temu pa so potem le vsi postali pogumni in se naučili plavati, kar je seveda zasluga vztrajnosti in potrpljenja vzgojiteljev, posebno tovarišice Milke Iz Ljubljane. Poteg kopanja pa so Imeli še priložnost za vrsto drugih razvedri). Šport, igre, in zabave vseh vrst ter kulturne prireditve so dopolnilo za .prosti" čas tritedenskega letovanja. Tako so prejšnji petek na dvorišču doma Zveze prijateljev mladine Ljubljana center imeli kulturni večer, na katerem so posamezne skupine pokazale kaj znajo. Naši Korošci so se kar dobro držali in to kljub hudi tremi, katere so se pred nastopom otepali. Kljub lepemu življenju pa so se otroci že veseliti na potovanje domov tn nekateri so povedali, da imajo kovčke že pripravljene in da štejejo dneve, ko bodo odpotovali proti domu. Za spomin na letošnje letovanje na Jadranu smo napravili spominska sliko. Vedri obrazi 'in sonce je najboljše potrdilo, da so naši malčki preživeli res prijetne počitnice na morju. Zvezi slovenskih organizacij ter Zvezi prijateljev mladine Ljubljana center, gre vsa zahvala za organizacijo letošnjega počitniškega letovanja naših otrok v Savudriji in upati je, da bodo naši otroci tudi prihodnje leto imeli priložnost letovanja na morju. sodstvu izrekamo naše gioboko so-žaije. Pred nedavnim sta se v podružni cerkvici v Žeiučah poročita nevesta Francka Žnidar pd. Kovačeva iz Žeiuč in ženin Toni Kropivnik pd. Krušcov iz Veiinje vasi. Ob tem važnem živijenjskem dogodku žetima našima novoporočencema vso srečo na njuni skupni poti. Na mnoga ieta! V okviru manjše svečanosti so v petek preteklega tedna predali društvu .Rešite otroka" — „Rettet das Kand" tri nove miniaturne zgradbe za maii svet ob Vrbskem jezeru — minimundus. Predali so rnodei znanega indijskega gradu Tadž Mah^i, imenovan tudi .nagrobni spomenik veiike ljubezni", ki ga je takratni indijski kraij dai sezidati v dariio svoji ženi. Drugi model je dariio poljske ambasade in predstavlja grad kraljev v Varšavi; ta grad ima zanimivo zgodovino: zgradiii so ga že v 13. stoietju, residenca kraljev pa je postai šeie ieta 1611. V drugi svetovni vojni je bil grad popolnoma uničen. Danes pa se na Poijskem trudijo, da bi grad na novo sezidaii in računajo, da bo restavracija končana do ieta 1978; tako je modei, ki ga vidimo v minimundusu torej že prehitel original. Tretja miniatura, ki so jo predali, pa predstavlja londonski tower, znano angleško palačo in ječo. Svečanosti se je udeležilo mnogo častnih gostov, ki jih je pozdravii predsednik deželne zveze za Koroško društva .Rešite otroka", dvorni svetnik primarij dr. Emmerich Moritz. Med častnimi gosti so biii čiani deželne viade in mestnega sveta Ceio-vec. Predsednica avstrijskega društva .Rešite otroka" dr. Martha Kyr-ie je v slavnostnem govoru poudarila, da minimundus — mali svet ob Vrbskem jezeru, ni samo turistična atrakcija, ampak da ima v prvi vrsti giobok humanitaren aspekt: pomagati otrokom, ki so boini aii v socialno siabem okolju, ki so torej v senc: takoimenovane .družbe obilja". Zupan Guggenberger pa je znova potrdil pripravljenost mesta, da bo tudi v prihodnje skrbeio za razvoj minimundusa, ki siuži tako plemenitemu namenu. Dežeini giavar Wagner pa je rekei, da je minimundus tudi izraz povezanosti dežele Koroške z Evropo in svetom, saj so v tem malem svetu razstavljena številna zna-čiina posiopja iz vsega sveta. Svečanosti je sledil ogled minimundusa, kjer se je lahko vsak prepriča! o pestrosti razstavljenih modelov. In če pomisiimo, da gre ves dobiček te veiike turistične atrakcije v korist dobrodelnih namenov, potem se obisk minimundusa kar dvakrat spiača, prvič spoznamo svetovne znamenitosti, drugič pa pomagamo tem otrokom, katerih se naša družba še vse premalo spominja. Slovensko planinsko društvo Ceiovec vabi na tZLET NA OJSTR!CO v soboto 30. in nedeijo 31. avgusta 197$. Zbiraiišče v soboto ob 7. uri pred hoteiom Creina v Kranju. Od lam bomo skupno s kranjskimi ptaninci nadaije-vaii vožnjo v Kamniško Bistrico in nato peš do planinske koče na Kamniškem sediu. Če bo iepo vreme, se bomo še isti dan povzpeti na Ptanjavo aii na Brano. V nedeijo pa bi šii na Korošico in na 2349 metrov visoko Ojstrico, ki spada v družino poti prijatetj-stva. Odbor Bilčovs JOSiP JURČiČ 3 Prišedši v zgornjo gospodovo izbo, sede Jurec kakor domač blizu peči, sname jopico in napravi tobaka, ki se je bil točas že obilo raztrosil med kmete. „Mrz!o !je, da bi skoraj človek najrajši sam vase zlezel," spregovori Jurec, ko je po dolgem predevanju in presedanju pri peči zasedel dobro mesto. .Ptiči bodo padati z drevja, oko tri noči tako dela; gor sem šel po travniku in iv j e se dela po vrbovju, kakor bi bil sneženo posul. Huda zima, dobra letina." .Čez travnik si šel? Zakaj ne po gazu naravnost?" .Res, to sem vam ravno hotel povedati. Precej, ko sem prišel domov, sem odpravil tanta od hiše, kakor ste mi svetovali." .Vendar že; to si storil prav. Pcpred bi ga bil že moral." .Ne vem," odmaja Jurec, .žal bi mi kmalu bilo za njim; otovreij delavnega človeka ne bom dobil za ptužne. Pa še nekaj nerodnega sem naredil, ko sem mu ukazal, nalj popusti mojo hišo — nekaj napačnega, česar ne bi bi) smel storiti." .Kaij si storil? Če si ga izpehal, kaj za tol* .Ne, suval ga nisem; tudi se ne bi bil dal, zakaj ne doboste ga človeka v našem kraju, da bi si upal Domnu Za vrat. Pa vas sem imenoval — ne vem, kako sem se zagovoril — povedal sem mu, da sem pri vas izvedel, da gleda po maji hčeri. To ga je pa raztogotilo, da se bojim, da ne bi kclj hudega nameravat." .Meni?" povzame naglo Sova in vstane s stola. Lice se mu čudno spači. ,On bi meni kaj prizadel?" ,Nu, jaz menim, da sile ravno ne bo; Domnu se jezica kmalu poleže, jutri pozabi, kar je danes govoril. Vendar nocoj se je tako čudno grozil, da me je mraz spreletel, in ka