2"""'nmmm)mmmmmH)m«nnmmnmnnnnm)UH Poštni urad 9020 Ceiovec = Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt ^ izhaja v Cetovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 3 šiiinge = mesečna naročnina 12 šiiingov = E ceioietna naročnina 120 šiiingov = P. b. b. = = LETNiK XXXV CELOVEC, PETEK, 25. JANUAR 1980 ŠTEV. 4 (1952) B!okovska poiitika ogroža mir iti varnost v svetu Najnovejši razvoj v svetu je bistveno prispeva) k temu, da se vidno širi krog tistih, ki vidijo v biokovski poiitiki vzrok in krivdo za nevarno posiabšanje mednarodnega poiožaja, ko iahko brez pretiravanja ugotovimo, da sta mir in varnost v svetu resno ogrožena. Takšni oceni biokovske poiitike in z njo povezanega prizadevanja veiesit po razširitvi svojih interesnih sfer se danes pridružujejo tudi že mnogi taki, ki so še včeraj stepo ponavijaii ..argumente " ene ati druge strani ter pomagati utirati pot razvoju, ki se je nevarno pribtižat točki, s katere ni več dateč do povratka k „htadni vojni" z vsemi njenimi postedicami, kot smo jih doživtjati pred desettetji. Takšno pozitivno preusmeritev v mednarodnem javnem mnenju je bilo opaziti v zvezi s sovjetsko intervencijo v Afganistanu, ki je bila podobno kot pred leti ameriška vojaška avantura v Vietnamu deležna široke obsodbe in kritike, ki je dosegla višek v razpavi in odločnem sklepu OZN. Pretežna večina članic svetovne organizacije je nedvoumno izpovedala, da nikakor ne gre postavljati načrte in želje ene države - četudi gre za veliko silo — pred interese svetovne skupnosti. Zato jasna obsodba vsakega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav; zato odločna zahteva po umiku tujih čet in s tem zahteva po spoštovanju načela, da mora vsak narod imeti možnost, da sam odloča o svoji usodi — brez intervencije in vmešavanja od zunaj. Podobno krhanje nekdanjega zvestega blokovskega zavezništva pa prihaja do izraza tudi na drugi strani — pri Ameriki. V zahodnem bloku, ki je še precej enoten stal za Ameriko v obsojanju sovjetskega posega v Afganistanu, se pojavljajo zdaj torej ostre reakcije v zvezi s poskusom ameriškega pred- sednika Carterja, da bi na uporabo sile prav tako odgovorit s silo. Zlasti se je Carter uštel s svojo zahtevo, da je Sovjetsko zvezo treba ..kaznovati": že z grožnjo z gospodarsko blokado ni imel uspeha; posebno odločen odpor pa je doživel s poskusom, da bi tudi olimpijsko misel zlorabil za politično izsiljevanje. Zdravstveno stanje predsednika SFRJ Tita sc je ob koncu minulega tedna poslabšalo in so se zdravniki zato odtočiti za ponovno operacijo, ki jo je predsednik Tito dobro prestat. Po poročilih, ki jih redno ob-javtja zdravniški konzilij, se predsednik Tito dobro počuti in je izven življenjske nevarnosti. Še nadatjc prejema predsednik Tito iz vseh krajev Jugostavije in iz širnega sveta števitne želje za čimprejšnje okrevanje, kar je brez dvoma najtepše potrdito spoštovanja, ki ga uživa med narodi in narodnostmi Jugostavije in obenem dokaz ugteda, Tudi v državah, ki so vedno podpirale Ameriko in brezpogojno zagovarjale njeno politiko, je danes slišati ugotovitve, da je ravno Amerika najmanj upravičena drugim deliti nauke in jih izsiljevati. Namig, da so se olimpijske igre nemoteno odvijale tudi tedaj, ko je Amerika vodila svojo umazano vojno v Vietnamu, je pač dovolj jasno opozorilo, da Carter nima nobene moralne pravice pozivati na bojkot letošnjih poletnih olimpijskih iger v Moskvi. Še zlasti ne, če njegova zahteva, da je treba Ameriko „za vsako ceno" ohraniti kot najmočnejšo državo na svetu, le preveč izdaja namero, da bi tudi sedanji napeti mednarodni položaj izrabili za trenutni volilni boj v Ameriki, kjer se pri prvi oceni razpoloženja tehtnica vidno nagiba na stran „od-ločnega" Carterja. ki ga. je deležen v širnem svetu kot državnik in borec za mir. Po drugi strani pa sc v detu tiska nadaljuje tudi senzacionalistično poročanje, ki sega od opisovanja razmer pa do ugibanj in napovedi, ki imajo že zelo malo skupnega s se-rioznim novinarstvom. Pri posameznih člankih pa bralec sploh dobi vtis, da nima opravka z novinarji, temveč z mrharji, ki komaj čakajo, da bi se spravili na svojo žrtev. K raznim vestem in ugibanjem v nekaterih tujih sredstvih javnega obveščanja v zvezi z Jugoslavijo je zavzel stališče tudi uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve SFRJ Mirko Kalezič, ki je na tiskovni konferenci poudaril: „Te dni je v novicah tujih agencij, komentarjih tujega tiska in v raznih izjavah pogostoma govor o Jugoslaviji. Večinoma gre za objektivno gledanje in dobronamerno in prijateljsko zanimanje za našo državo in njeno politiko. So pa tudi poskusi, da bi ozračje napetosti in blokovsko merjenje sil z nekaterih območij sveta prenesli med drugim tudii na Jugoslavijo. Jugoslavija si je kot neodvisna in neuvrščena država s svojo načelno in dosledno politiko pridobila velik mednarodni ugled in se uveljavila kot pomemben dejavnik miru in stabilnosti ne le v Evropi, ampak tudi v svetu. Spričo svojega socialističnega samoupravnega in demokratičnega sistema je Jugoslavija trdna skupnost enakopravnih narodov in narodnosti, sposobna ohraniti svojo neodvisnost in zagotoviti svoj samostojen in uspešen razvoj. Zaradi tega Jugoslavija nikoli ni sprejemala niti ne potrebuje pokroviteljstva nikogar. Odločno zavrača kakršnokoli blokovsko merjenje sil v zvezi z njenim notranjim ati mednarodnim položajem." Kalezič je še naglasil, da mora biti popuščanje napetosti, mir in vatmost sveta poglavitna skrb vse mednarodne skupnosti. K temu bo najbolj pripomoglo, če se bodo vsi, zlasti pa bloki in velesile, dosledno držali ustanovne listine OZN in spoštovali načela suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti vseh narodov in držav. Povezava med manjšino in metropoto matičnega naroda V nadaijevanju stikov, ki so biti navezani ob tanskotetnem obisku predstavnikov obeh osrednjih organizacij koroških Stovencev pri skupščini mesta Ljubijane, sta podpredsednica skupščine mesta Ljub-ijane Anka Tominšek in predsednik komisije za stike s tujino Janez Stanovnik v soboto 19. januarja 1980 v spremstvu konzuta SFRJ Atfonza Naberžnika obiskaia sedež ZSO v Ceiovcu. Predsednik Zveze siovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zvvitter in podpredsednik Narodnega sveta koroških Stovencev mag. Fitip Warasch s svojimi sodetavci sta goste seznanita s potožajem sto-venske narodne skupnosti na Koroškem. V pogovoru so bite obravnavane možnosti in konkretne obiike sodetovanja na posameznih področjih, kot so otroško varstvo, kutturna, gospodarska in športna dejavnost in podobno. Obe strani sta poudariti, da je tudi to srečanje izraz žive povezave med siovensko manjšino na Koroškem in metropoio njenega matičnega naroda ter dokaz skrbi, tu jo posveča matični narod poiožaju in probtemom manjšine. /ugrosiavj/a ne pofrebuje po^rovifeJ/sfva nikogar Seja obeh odborov Zveze siovenskih organizacij na Koroškem Nadzorni in Upravni odbor Zveze siovenskih organizacij na Koroškem sta imeta v torek 22. januarja 1980 skupno sejo, na kateri je predsednik UO dr. Franci Zvvitter podat obširno poro-čito o trenutem potožaju. Odbora sta poročito vzeta na znanje. Nadatje sta odbora obravnavata tudi skiep občinskega sveta v Biičovsu o postavitvi krajevnih napisov z dne 18. 12. 1979 in v tej zvezi ugotavijata: Zveza siovenskih organizacij na Koroškem se zavzema za cetotno izpoinitev čtena 7 avstrijske državne pogodbe v vseh upravnih in sodnih okrajih Koroške s stovenskim aii mešanim prebivaistvom, ki jih točneje opredetjuje odredba provizorične koroške dežeine vtade z dne 3. oktobra 1945 o novem obtiko-vanju dvojezičnih ijudskih šoi na južnem ozemtju Koroške. Za izvedbo čiena 7 avstrijske državne pogodbe je pristojna avstrijska zvezna vtada, posamezne občine pa so zadotžene, da izvajajo zvezne zakone, odredbe in navodita. Zveza stoven-skih organizacij odtočno zavrača trditve vtadnih in drugih krogov, da je čten 7 z zakonom o narodnih skupinah dokončno iz-potnjen. Zakon o narodnih skupinah nikakor ne pomeni izpoi-nitve čtena 7 in ga zato stovenska narodna skupnost na Koroškem kot dokončno rešitev odkianja. Odbora sta sogiasno obsodita sktep bitčovskega občinskega odbora z dne 18. 12. 1979, ker krši demokratične in narodnostne pravice stovenske narodne skupnosti na Koroškem sptoh in konkretno še posebej v občini Bitčovs. Podpredsednika ZSO odbora pozivata, da podvzame v svoji občini vse za dostedno upoštevanje dvojezičnosti v občinski upravi in za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov in orientacijskih tabei v območju bitčovske občine. Na seji je bito sogtasno poudarjeno, da je zaradi doigo-ietnega zavtačevanja izpoinitve avstrijske državne pogodbe na-ioga vsakega odbornika Zveze siovenskih organizacij na Koroškem, da se nenehno prizadeva za uvetjavijanje narodnostnih pravic v smisiu čiena 7 v vsem javnem in družbenem živtjenju. Odbora sta skienita, da pošije Zveza siovenskih organizacij predsedniku SFR Jugostavije maršaiu Titu žetje za čimprejšnje okrevanje. OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNiKU tN OB 30-LETNtCi SMRT) KOROŠKEGA PiSATELJA Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA VABi NA Prešernovo prosiavo v sredo 6. februarja 1980 ob 19. uri v stavnostni dvorani Mestne hiše v Ceiovcu, Theaterpiatz 3 (poteg gtedatišča). Sodetujejo: # stavnostni govornik književnik Drago DRUšKOViČ # recitacijska skupina SPZ Ceiovec in ZKO Ravne na Koroškem (režija Marjan Srienc) # mešani pevski zbor SPD ..Gorjanci" iz Kotmare vasi, vodi Stanko Wruiich Ljubitetje stovenske kutture in umetnosti vabimo, da se prosiave udetežijo v čim večjem števiiu. Z udeiežbo bomo izpričati našo povezanost z narodno cetoto in s stovensko kuituro. Odbor SADOV) FORMALiSTiČNEGA TOLMAČENJA DEMOKRACiJE: Nevarno popuščanje nacionalističnim in neonacističnim siiam Avstrija se ze!o rada skiicuje na svojo pravno ureditev in pogosto njeni predstavniki tudi drugim narodom in državam deiijo nauke, kaj so demokracija ter svoboda misii, svoboda tiska, svoboda znanosti in podobni ideaii. V to misijonarsko posianstvo so tako zaverovani, da potem kar spregiedajo, kakšne sadove rodi doma v Avstriji formaii-stično toimačenje prava in demokracije. Prav v najnovejšem času smo doživeii posebno značitne cvetke tega tormaiizma. Najbolj kričeč primer, kako daleč znanstveno dokumentira pojave lahko privede tako pojmovanje de- desničarskega ekstremizma, razu-mokracije, je brez dvoma poskus meti le kot nevarno popuščanje znanega bombaša in desničarske- nacionalističnim in neonacističnim ga skrajneža Norberta Burgerja, da silam. Videti pa ga je treba pred-bi kandidiral pri letošnjih pred- vsem tudi v luči dolgoletne prakse, sedniških volitvah. 2e samo dej- ko avstrijske oblasti ostajajo slepe stvo, da se tak človek sploh lahko gluhe spričo nevarno se mno-poteguje za najvišje mesto v re- žečih dejavnosti prav tistih sil, ki publiki, je dovolj zgovoren dokaz, jih sedaj zaplenjena publikacija razda je zlorabljanje demokracije v krinkava — namreč sil in dejavno-Avstriji doseglo že zelo visoko stop- sti, ki jih avstrijska državna pogod-njo. Pristojnim oblastem nevarnost ba m druga zakonska določila ne-takega razvoja očitno ne dela skrbi dvoumno prepovedujejo. Zapiranje - svojih dolžnosti se navadno za- °& pred takimi pojavi je Avstrijo vedajo šele pod pritiskom demokratične javnosti. To smo videli konec minulega tedna tudi na Koroškem, ko je Burger s pomočjo svojih koroških prijateljev nameraval prirediti vrsto zborovanj nemškonacionalistične NDP, kjer naj bi dobi) podporo za — svojo kandidaturo na predsedniš- L g kih volitvah. Oblasti so se zganile B l šele potem, ko so demokratične organizacije in protifašistične sile sklicale protestno demonstracijo, kjer so spomnili na nacistične zločine ter zahtevali prepoved neonacističnih zborovanj. Namesto pre- % povedanega zborovanja je imel Burger v Celovcu tiskovno konferenco, na kateri se je novinarjem predstavil v značilnem krogu: bolj kot njegovo verbalno zanikanje sti- k°v , j. bi,, pr.- iQnkttMirMWT)nM pricljivo odkritje, da je njegov na- stop na Koroškem organiziral člo- paM-gas^;* s*}a sita vek, ki je zaupnik KHD za okraj Fetdkirchen in hkrati koroški zastopnik takoimenovane ..Deutsche že enkrat pripeljalo na rob prepa-Kulturgemeinschaft "; ta organiza- da, v katerega jo je potem sunil cija velja za naslednico znane nem- tisti nacizem, katerega ideologija škonacionalne tvorbe pod imenom je še danes živa, čeprav morda v „Deutsches Kulturvverk europai- nekoliko ..modernizirani" obliki, schen Geistes", ki je pod vodstvom S pojavi nevarne miselnosti se prav tako navzoče ..voditeljice" bavi tudi brošura z naslovom „Neo-Grollitsch na Štajerskem že več- nazi an der UNI", v kateri je ob-krat prišla v konflikt z zakonom, javljena obsežna dokumentacija o Nastop Burgerja in njegovih prija- skupnem nastopu svobodnjaških teljev so z ozirom na trditve v va- študentov, koroškega Heimatdien-bilih na njihova predvidena zboro- sta ter dveh skupin ANR in NBN, vanja koroške varnostne in uprav- ki ju splošno uvrščajo med nacio-ne oblasti nedvoumno deklarirale nalistične in neonacistične grupa-za neonacistično dejavnost. Na drugi strani pa je policija pri protestni demonstraciji protifašističnega komiteja tako dosledno skrbela za varnost, da je bil marsikomu za-branjen dostop na kraj zborovanja. ^ Enotna delegacija slovenske manjšine iz Furianije-Juiijske krajine ruga cve a orma is icne e- ^ (eden napravila nov korak pri viadi v Rimu, da bi pospešita mokracije pa je zap em a priprave zakonskega osnutka o giobatni zaščiti Siovencev v tržaški, znanstvene dokumentarne publika- g„,.j§ki jp videmski pokrajini. Deiegacijo je sprejet predsednik itatijan-cije o desmcars em e s remizmu g^g viade Francesco Cossiga, v deiegaciji pa so biti predstavniki Sio- v Avstriji ki jo fe 'zda o umen a- venske kutturnogospodarske zveze, Sveta siovenskih organizacij, Sio- cijski arhiv avstrijskega odpora. V skupnosti in trije zastopniki siovenskih kuiturnih društev vi- našem listu smo ze ponovno po- demske pokrajine, poieg njih pa še siovenski mandatarji iz vrst komu- ročai, o tem kako je omenjena ^ sociaiistične stranke. knjiga razburila predvsem tudi na- Siovenski predstavniki so predsedniku viade obraziožiii trenutni cionalisticne kroge na oro em, poJožaj siovenske manjšine v itaiiji in opozorit) na dosedanje neučin-njeno zaplembo pa je dunajsko so- deiovanje posebne komisije pri predsedstvu viade, ki je biia dišce izrek o na za evo is ega ^ koncu ieta 1977 ustanovijena za preučitev vprašanj siovenske na- Karla Steinhauserja, i je am po- rodnostne skupnosti v Furianiji-Juiijski krajini. Zahtevati so, naj viada stal znan kot organizator tovornja- ukrene vse potrebno, da se giobaini zaščitni zakon za Siovence tržaške, ške blokade po vsej vs nji. goriške in videmske pokrajine izgiasuje še v teku ietošnjega ieta. knjigi ga imenujejo „ esnicars i gjgde nadaijnjega deia v tej smeri so se zavzeti za ustanovitev po- ekstremist in o je njemu er pri sebne v paritetnem razmerju sestavijene deiovne skupine pri omenje- stojm sodnici za osovao, a je Emisiji. Pri tem pa so poudariti potrebo, da morajo priprave gio-bila knjiga zap enjena. o je vse a bainega zaščitnega zakona potekati na načetih repubiiške ustave in kor novos^ v avstrijskem pravosod- „ ..jakega sporazuma. ju, kaj i dos ej po , icna asi i a Predsednik viade je pristai na sestavo take deiovne skupine in cija še m ve ja a za zajivo, novos izjavi), da je njegova žeija vprašanje siovenske manjšine rešiti v naj-pa zlasti v tem smislu, da pomen. ^ Zagotovi) je, da bo viada izdeiaia svoja staiišča še zaplemba znanstvene publikacije p^so. junijem. prvi tak poseg v svobodo znanosti. y dobrih dveh ietih je bii to že tretji obisk Siovencev pri viadi v Za avstrijsko pravosodje in de- Rimu. Prva dva obiska nista prinesia otipijivih rezuitatov — razen mokracijo je ta poseg brez dvoma ustanovitve omenjene komisije in njenega nezadovoijivega deia, zato hud udarec, saj ga je ob dejstvu, siovenska manjšina v itaiiji zdaj upravičeno terja in pričakuje, da bodo da je naperjen proti publikaciji, ki besedam in obijubam siediia tudi ustrezna dejanja. cije. (Gre za lanski nastop predsednika KHD Feldnerja na dunajski agrarni visoki šoli, o katerem smo v našem listu že poročali.) V brošuri so zbrani poleg opisa takratnih dogodkov na omenjeni šoli še razni drugi dokumenti, ki odkrivajo značilne povezave desničarskih ekstremistov in nemških nacionalistov v skupnem boju proti koroškim Slovencem in njihovim v državni pogodbi zajamčenim pravicam. Po ..uspehu", ki so ga ti krogi dosegli z zaplembo knjige o desničarskem ekstremizmu v Avstriji (ki pa bo menda že v kratkem izšla v tretji nakladi), se prav nič ne bi čudili, če bi se na njihovi zatožni klopi znašla tudi brošura, ki razkriva pojave neonacizma na dunajski univerzi. Trenutno se brošura še dobi — tudi v knjigarni „Naša knjiga" — in stane samo 10 šilingov. Je pa brez dvoma dragocen prispevek k razkrinkavanju nevarnega razvoja v Avstriji, to toliko bolj, ker pristojne oblasti in z njimi velik del oblikovalcev javnega mnenja prav pred tem razvojem zapirajo oči, ga omalovažujejo in s tem dajejo potuho tistim krogom, ki se iz zgodovine niso ničesar naučili. Za Avstrijo, ki se ima za svojo osvoboditev in zopetno vzpostavitev kot demokratična država zahvaliti edinole žrtvam, ki so jih poleg Avstrijcev tudi številni drugi narodi doprinesli v boju proti naci-fašizmu, je naravnost porazno dejstvo, da pod plaščem formalistične demokracije lahko neovirano razvijajo svojo dejavnost razni Burgerji, Feldnerji in drugi ter se lahko razširja tisk z očitno neonacistično in nacionalistično vsebino, ne da bi oblasti v tem videle kršenje veljavnih zakonov, ko pa se na drugi strani ne obotavljajo ukrepati proti tistim, ki opozarjajo na nevarnost zopetnega obujanja nacistične miselnosti in širjenja nacionalistične mržnje. Tak razvoj ni le hud udarec načelom pravne in demokratične države, temveč pomeni hkrati tudi hud napad na široko demokratično in protifašistično javnost. Predvsem pa tako ravnanje pomeni žalitev vseh tistih avstrijskih patriotov, ki so s svojim bojem in trpljenjem prispevali k osvoboditvi in zopetni obnovitvi demokratične avstrijske republike. SLOVENCI V ITALIJI pr! predsedniku rimske vlade PetintridescHetnica stovenske državnost! Letos bo miniio 35 iet od ustanovitve prve siovenske viade, ki je biia izvoijena 5. maja 1945 v Ajdovščini. To je brez dvoma pomemben mejnik v zgodovini siovenskega naroda, saj se je s tem končai proces obiikovanja nove siovenske narodne države, ki se je začet 27. apriia 1941 z ustanovitvijo Osvobodiine fronte siovenskega naroda. Obietnico tega pomembnega zgodovinskega dogodka bodo primerno prosiaviii; težišče siovesnosti bo razumijivo v Ajdovščini, kjer je pred 35 ieti zasedata prva siovenska viada, ki ji je predsedovat Boris Kidrič. V Ajdovščini so osnovati poseben pripravijaini odbor, ki je že pripravi) okvirni program, v katerega so biie vkijučene že tradicionaine prireditve ob občinskem prazniku in v mesecu miadosti. Siovesnosti naj bi trajate od 18. apriia do 25. maja. Začete naj bi se s krajevnim praznikom Vipave v spomin na 18. aprii i942, ko je biia na Nanosu prva večja partizanska bitka na Primorskem. Za 1. maj bo na Predmeji nad Ajdovščino tradicionaino srečanje deiavcev ob prazniku deia. Osrednja prireditev ob 35-ietnici ustanovitve prve siovenske viade pa naj bi se začeia 4. maja z množičnim zborovanjem na Poticah v Ajdovščini; na-siednjega dne, na občinski praznik, pa bo siavnostna seja skupščino ajdovske občine, na kateri bodo podeiiii tradicionaina priznanja. Poieg teh veiikih siavnosti bodo pripraviti tudi manjše siovesnosti v krajevnih skupnostih in podjetjih, tako da bi biti v praznovanje vkijučeni vsi prebivaici občine Ajdovščina. Zato bo v času od apriia do 25. maja v krajevnih skupnostih vrsta kutturno-umetniških in zabavnih prireditev. Med drugim predvidevajo revijo pevskih zborov „Primorska poje", koncert pevskega zbora „Srečko Kosove)" iz Ajdovščine, koncert pevskih zborov iz Vipave in Brij, recitai partizanske poezije, večer umetniške besede, iikovno razstavo s tematiko iz NOB in podobno. V Ajdovščino nameravajo povabiti tudi Primorsko dramsko gieda-iišče iz Nove Gorice, Staino siovensko giedaiišče iz Trsta ter dramo in opero SNG iz Ljubijane. S svojimi kuiturnimi in umetniškimi dosežki se bo predstavita tudi miadina. Prav tako bogat in pester pa bo tudi program športnih in teiesnokuiturnih prireditev, pri katerih naj bi sodeiovaio biizu 10.000 športnikov iz vse Siovenije. Poseben za S/ovence v grorišAi nadš^ro/j/i Goriški nadškof Pietro Cocoiin, ki je znan po svojem širokem in strpnem odnosu do Siovencev, je pred nedavnim dai intervju Za RTV Ljub-ijana, kjer je obširno govoril o slovenskem detu vernikov v njegovi nadškofiji. ..Dejstvo je," je nagiasii goriški nadškof, „da je dei krščanskega ljudstva goriške nadškofije siovenski. Kot takšen ima svoj jezik, svojo kui-turo, svoja narodna in tudi verska izročita, ki jih je treba priznavati, ceniti in ščititi. Gre za izraz spoštovanja človeških pravic, za katere mora biti Cerkev občutljiva in J30 svojem poslanstvu ter v mejah svoje pristojnosti prispevati k osvoboditvi človeka iz vsakovrstne zasužnjenosti." V to perspektivo se po izjavi nadškofa Cocolina vključuje trajno vprašanje, kako odgovoriti na pastoralnem področju tistemu delu vernikov, ki se čutijo ogrožena manjšina ter si želijo biti povsod, zlasti v cerkveni skupnosti, drugim enakovredni ob upoštevanju svoje istovetnosti. V ta namen je bil imenovan dr. Oskar Simčič za škofovega vikarja za Slovence, je povedal goriški nadškof in se pri tem skliceval na drugi vatikanski zbor. ki naroča v jezikovno mešanih škofijah posebno skrb za vernike manjšinskega jezika (kdaj bo v tem smislu upoštevan sklep vatikanskega zbora tudi na Koroškem?). Goriški nadškof je obširno govoril o oblikovanju področnih pastoralnih svetov ter zagotovil, da je v goriški Cerkvi predvidena in zaželena udeležba slovenskih duhovnikov in laikov v vseh nadškofijskih telesih. „Tu se priznava Slovencem pravica,' da iznašajo svoja vprašanja in svoje zahteve, da se izražajo tudi v slovenskem jeziku, kajti slovenski jezik, kot jezik naših bratov, je enakopraven italijanskemu — žal pa moram pri tem priznati, da je le malo Italijanov, ki ga obvlada." Po mnenju nadškofa Cocolina mora vsaka pastoralna dejavnost iskreno upoštevati zahteve obeh narodnih skupnosti, saj je vsaka narodnostna komponenta poklicana, da daje svoj prispevek in s tem bogati celotno krajevno Cerkev. Nadškof je izrazil prepričanje, da imaio ti obnovitveni procesi na nadškofijski ravni Širši vpliv na sožitje med italijansko in slovensko skupnostjo, ki živita na tem ozemlju. Ob koncu pa je poudaril: ..Navzočnost Slovencev v vseh škofijskih telesih, spoznavanje medsebojnih vprašanj ter uradno priznanje slovenskega jezika v škofijskem poslovanju in liturgičnih slovesnostih ugodno vplivajo na splošno sožitje med Slovenci in Italijani in na razumevanje potreb slovenskega prebivalstva." Že ieta 2000 6,3 milijarde ijudi? Strokovnjaki OZN, ki se bavijo z razvojem svetovnega prebivalstva, so objavili zanimive podatke o predvidevanjih, do katerih so prišli z ozirom na porast svetovnega prebivalstva v prihodnjih desetletjih. Po njihovem mnenju se bo svetovno prebivalstvo že do ieta 2000, torej v kratkih dveh desetletjih, povečalo za skoraj 50 odstotkov. kar pomenii, da bo ob koncu tega tisočletja na našem planetu živelo namesto sedanjih 4,3 milijarde ljudi kar 6,3 milijarde zemljanov. Prav tako po napovedih strokovnjakov OZN se bo izredno močno povečalo predvsem prebivalstvo velikih mest. Tako bi na primer mehiška prestolnica Ciudad de Mexi-co takrat lahko imela že 32 milijonov prebivalcev, japonska prestolnica Tokio skupaj z Jokohamo 26 milijonov, Kairo pa 16 milijonov prebivalcev. Podoben bo seveda tudi razvoj v drugih velemestih. Tako hitro naraščanje svetovnega prebivalstva bo razumljivo še povečalo težave, ki jih ima človeštvo že danes na primer s prehrano. Pa tudi na drugih področjih problemi ne bodo manjši, marveč nasprotno le še večji. Ne nazadnje tudi glede zaposlitve, saj strokovnjaki OZN računajo s tem, da bo leta 2000 iskalo zaposlitev 800 milijonov ljudi več kot danes. ch 3C !cfnici smrti ^rcžFha Prihodnji mesec — 18. februarja — bo miniio trideset iet od smrti največjega koroškega siovenskega pisateija Lovra Kuharja-Prežiho-vega Voranca. Ob tej obietnici se bodo po vsem stovenskem kuitur-nem prostoru zvrstite najraziičnejše prireditve, s katerimi se bomo spomniti predanega revoiucionarja in priznanega besednega umetnika, borca za sociaine in narodnostne pravice. Posebej se bomo zasiužnega sina koroške zemije razumijivo spomniti koroški Siovenci, in sicer na obeh straneh državne meje. Pri nas bo Prežihu posvečena tudi ietošnja prosiava ob siovenskem kuiturnem prazniku, ki jo bo 6. februarja priredita Siovenska prosvetna zveza v Ceiovcu. Višek tovrstnih prireditev pa bodo tradicionaini „Vo-rančevi dnevi" v ožji domovini Prežihovega Voranca. 11. Koroški kuitumi dnevi od 14. do 16. februarja 1980 v prostorih Mohorjeve hiše v Ce-tovcu, 10,-Oktober-StraBe 25. Na sporedu ietošnjih 11. Koroških kuiturnih dnevov bodo: # Razstava knjig in siikanic za najmiajše ter razstava igračk # Predavanje o vzgojnovarstvenem deiu na dvojezičnih področjih in v dvojezičnih vzgojnovarstvenih ustanovah # Predavanja o piebiscitnem obdobju Podroben spored predavanj bo še objavijen. Pripravljalni odbor za Koroške kulturne dneve V Franci/j ;e iefos „7efo Mfurne dediščine" V jugoslovanskem delu Koroške, v ožji domovini Prežihovega Voranca, v krajih občine Ravne na Koroškem in sploh v Mežiški dolini namreč že vrsto let prirejajo posebne „Vorančeve dneve', ki so se razvili v pravi festival domače kulturne ustvarjalnosti in so v tej obliki in ob bogati vsebini brez dvoma najlepša počastitev nepozabnega sina te zemlje. Za letošnjo tridesetletnico njegove smrti so za ..Vorančeve dneve" pripravili še posebno pester spored, ki se bo odvijal od 1. februarja do 30. aprila v vseh krajih Mežiške doline. V tem času naj bi se zvrstilo blizu 200 najrazličnejših kulturnih in drugih prireditev. Sodelovali bodo številni domači prosvetni in kulturno-umetniški ansambli, pridružile pa se jim bodo tudi skupine iz drugih krajev, tako da bo to res pravi Prežihov festival. Tudi letošnji „Vorančevi dnevi" se bodo pričeli z nastopom odličnega pihalnega orkestra ravenskih železarjev, ki bo 1. februarja. Potem bodo v številnih krajih Mežiške doline sledile najrazličnejše prireditve, na katerih bodo poleg domačih ljubiteljskih skupin gostovala tudi slovenska gledališča, glasbeni ansambli in druge skupine. Osrednja prireditev pa bo po dolgoletni tradiciji spet veliko pevsko srečanje pod naslovom „Od Pliberka do Traberka", ki bo letos prirejeno že trinajstič ter bo kakor zadnja leta združevalo koroške slovenske pevske zbore z obeh strani meje. Prežihova obletnica pa ima oziroma bo imela odmev tudi na knjiž- Pod geslom „Ljudje naj pojo" bo v Šentvidu pri Stični prirejen letošnji lt. Tabor slovenskih pevskih zborov. Prireditev, ki sodi med največje tovrstne manifestacije — saj je na lanskem jubilejnem 10. taboru sodelovalo okrog 200 pevskih zborov, bo potekala 21. in 22. junija, vendar so priprave že zdaj v polnem teku. Umetniško vodstvo pevskega tabora je prevzel znani pevovodja in diri- nem področju, kajti posamezne slovenske založbe bodo za to priložnost izdale razna Prežihova dela in knjige o Prežihovem Vorancu. Tako je pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani že izšla zanimiva faksimi-lirana izdaja treh Prežihovih rokopisov. Izbor ki obsega novelo „Greh na odoru" iz zbirke Samorastniki, črtico ..Solzice" in literarno reportažo ..Gosposvetsko polje", je uredil Drago Druškovič, ki je napisal tudi spremno besedo (ponatisnjena je v Koroškem koledarju za teto 1980 — op. ured.), v kateri je obširno osvetlil literarno zgodovinsko plat vseh treh objavljenih tekstov. Prežihovi rokopisi so izšli kot 17. zvezek posebne zbirke faksimiliraneh dokumentov iz slovenske literature z naslovom Mo-numenta litterarum Slovenicarum. Lep prispevek k Prežihovi obletnici pa je tudi nova izdaja njegovega znanega vojnega romana ..Doberdob", ki je bil izbran za knjigo četrtletja pri stovenskem knjižnem klubu „Svet knjige". gent Marko Munih, ker je dosedanji umetniški vodja prof. Radovan Gobec ob svoji lanski 70-letnici odložil to funkcijo. Letošnji 11. tabor bodo slovenski pevski zbori posvetili slovenski ljudski pesmi, ki je slej ko prej živa in močna — ne samo v matični Sloveniji, temveč tudi v zamejstvu in širom po svetu, povsod, kjer živi slovenski človek. O tem bo pričala udeležba na letošnji prireditvi, saj bodo poleg zborov iz cele Slovenije sodelovali tudi slovenski pevski zbori iz Koroške, iz Italije in iz Madžarske, prvič pa bodo na taboru udeleženi tudi rojaki iz Amerike, ki jih bo zastopal pevski zbor Glasbene matice iz Clevelanda. S tem bo geslo tabora „Ljudjc naj pojo" uresničeno in prakticirano v najširšem okviru — na vseslovenski pevski manifestaciji, ki bo združevala na tisoče pevk in pevcev. Organizatorji te vsakoletne pevske manifestacije so sklenili, da se bodo ob vsakem taboru spomnili obletnice kakega pomembnega slovenskega skladatelja ali kake pomembne kulturne in družbene obletnice. Tako bodo na primer prihodnje leto, ko bomo obhajali 150-letnico rojstva znanega slovenskega književnika Frana Levstika, razpisali natečaj za vokalno skladbo na besedilo tega velikega moža Dolenjske. Na letošnji prireditvi pa bo spomin veljal našemu nedavno umrlemu pevovodji, harmo-nizatorju in skladatelju Pavletu Kerti jaku ter bodo vsi sodelujoči zbori skupno zapeli njegovo in našo „Rož, Podjuna, Žila". Leto 1980 so v Franciji razglasili za „leto nacionalne kulturne dediščine". V tem okviru nameravajo po vsej državi od najvišje vladne ravni pa do krajevnih forumov ter posameznikov izvesti najrazličnejše akcije, s katerimi zasledujejo dva namena: bogatitev kulturne dediščine z reševanjem in skrbjo za staro ter z iskanjem in odkrivanjem še neznanega pa tudi nastajajočega ter posredovanje kulturnega bogastva Francije teko domačinom kot tujcem. Vse to pa naj bi prispevalo k oblikovanju in poglobitvi spoznanja, da je vsak Francoz odgovoren za nacionalno dediščino, zato jo mora spoznavati in jo tudi posredovati drugim. Pravzaprav je letošnje „teto kulturne dediščine" le nekakšno nadaljevanje akcije, ki so jo Francozi sprožili že leta 1964, ko so si zastavili zahtevno nalogo, popisati tako imenovano ..legalno kulturno dediščino", se pravi vse pomnike in vsa umetniška dela, za katera velja zakon o varstvu kulturne dediščine. Ta nenavadni ..inventar" danes obsega: 4 milijone umetniških del, ki jih hranijo muzeji, 31.000 poslopij in 112.000 drugih objektov, ki so zaščiteni z zakonom o spomeniškem varstvu (skupna površina vseh teh objektov je 1.740 hektarov), 900.000 dosjejev, ki jih hranijo arhivi (skupna dolžina polic in kartotek znaša 1.500 kilometrov), 400.000 filmskih kolutov, ki jih hrani nacionalni kinematografski center, 20.000 arheoloških najdišč itd. Poleg tega je popisano tudi precej drugega kulturnega bogastva, ki z zakonom ni zaščiteno. kot npr. 200.000 poslopij, 1,5 milijona umetniških del, 200.000 arheoloških najdišč itd. Pri tem pa se Francozi zavedajo, da je kulturna dediščina „živa" stvar, ki se vsako leto obogati in poveča (muzeji dobijo na teto skoraj 3.000 novih del, police v arhivih se povečajo za 60 km). Zato hočejo letošnje „leto kulturne dediščine" izkoristiti predvsem tudi v tem smislu, da bodo razvili trajen odnos do tega narodnega bogastva. Solidarnostna razstava v galeriji Hildebrand V celovški galeriji Hildebrand je bila konec minulega tedna odprta razstava skupine umetnikov, ki s tem manifestirajo svojo solidarnost s slikarjem Linthalerjem, ki je lani z nekim kritičnim plakatom določene kroge tako razburil, da so zagnali proti njemu gonjo, ki se je končala z obsodbo umetnika. V širši avstrijski in tudi mednarodni javnosti je bil dogodek komentiran kot prvi primer v Avstriji, ko je sodišče poseglo na področje svobode umetniškega izražanja. Otvoritev razstave je bila povezana z bralnim nastopom Antonia Fiana, ki je bral iz znane literarno-kritične revije „Fettf!eck". O „za-devi Linthaler" pa je v galeriji predaval dr. Robert Saxer, ki je dogodke okoli Linthalerjevega plakata kritično osvetlil tudi že v posebni publikaciji. Razstava v galerji Hildebrand bo odprta še do L februarja. Prispevek mtadine k pogiobitvi sosedskih odnosov Pred nekaj tedni je bila pri krajevnem odboru Zveze siovenske m adme v Šentjakobu v Rožu na obisku deiegacija občinskega komi-e]a Zveze sociaiistične miadine Siovenije z Jesenic. Zastopniki obeh miadmskih organizacij so se pogovarjati o možnostih in obiikah tesnejšega sodeiovanja in se v tem okviru dogovoriti tudi za konkretne akcije. Med drugim je biia na tem sestanku sprožena tudi pobuda za obiikovanje siovenske knjižnice v Šentjakobu in so se tudi že pogovarjati o otvoritvi take ustanove, ki so jo predvideti za 8. februar, forej za siovenski kuitumi praznik. Za reaiizacijo te zamisii je jeseniška miadina sprožita široko akcijo zbiranja knjig oziroma potrebnih sredstev za nakup knjig, govornih piošč in kaset, ki bi jih potem podariti novi siovenski knjižnici v Šentjakobu. K sodeiovanju v tej soiidarnostni akciji je jeseniška miadina povabita podjetja, vzgojnovarstvene ustanove in šoie, knjižnice ter družbenopoiitične in druge organizacije; predvsem pa so se v akcijo vkijučiie osnovne organizacije ZSMS. Pobuda jeseniške miadine je brez dvoma iep prispevek k obogatitvi in praktični izvedbi zamisii o sodeiovanju med obmejnimi občinami z obeh strani meje, konkretno med občinama Jesenice in Šentjakob, ki že daij časa boij aii manj uspešno gojita sosedske odnose. „Ljudje naj pojo" Dr. Anton Svetina 4 Prispevki k zgodovini Šentruperta pri Beijaku V škofijskem arhivu v Ljubljani so ohranjeni urbarji, ki so jih sestavili za župno nadarbino v Št. Rupertu leta 1572 takratni vikar Sebastian Močeradnik, leta 1582 in ieta 1609 pa takratni vikar Sebastian Molb-wurmb (tudi Molvvurmb in Moltvvurmb). V urbarju-iz leta 1582 je vikar obrazložil vrednost denarja, ki je bil takrat v obtoku, takole: 90 oglejskih novčičev je vrednih 240 belih denaričev ali en goldinar v kovancih, to je 60 krajcarjev. En krajcar je bil torej vreden en in pol oglejskega novčiča. Po) oglejskega novčiča je vredno toliko kot en črni denarič, en oglejski novčič (Agler) je torej vreden dva črna denariča. V urbarju iz leta 1609 navaja vikar Molbvvurmb, da so ..pri nas na Koroškem" štirje oglejski novčiči vredni tri krajcarje. Če so ti urbarski vpisi točni, se je vrednost domače valute napram vrednosti oglejske valute nekoliko zmanjšala, po naši današnji terminologiji devalvirala. V urbarju iz leta 1609 so naznačene tudi mere za žito: tri dvoriščne mere (Flofmass) ali tri vedra merijo en beraški četvertak (vierling). V urbarju iz leta 1582 pa je bilo predpisano, da morajo vsi vikarji beljaškega cerkvenega okrožja dati vikarju sv. Miklavžu na nedeljo Ouasimodo geniti vsak po 4 krajcarje, cerkovniku pa vsak po 2 krajcarja. Vsak teh vikarjev je tudi obvezan, da pride na dan sv. Rešnjega telesa in na dan Šmiklavža k cerkvi sv. Miklavža v Beljak. Kakor je bilo že zgoraj povedano, tudi v dobi protireformacije v župniji Št. Rupert še dolgo ni prišlo do verskega pomirjenja. Na gradu Landskron je gospodaril kot oskrbnik Krištof Schneevveiss, vnet protestant, ki je imel zaslombo pri svojih protestantskih gospodarjih, grofih Khevenhuller, in se ni brigal za nobene predpise protirefor-macijske komisije. Značilno po svoji vsebini je že pismo, ki ga je pisal dne 27. marca 1601 oskrbnik Schneevveiss vikarju župnije Št. Rupert Sebastianu Moldvvurmu o zahtevah župne cerkve v št. Rupertu: 1. Ker je inventar župne cerkve star in ga je potrebno obnoviti, ni stvar gospoščine, da bi kaj prispevala k tem stroškom, temveč je treba nov inventar plačati iz cerkvenega denarja. 2. Ni stvar gospoščine, da bi morala po sodnem biriču siliti prebivalstvo k temu, da bi hodilo v cerkev; župnik ima cerkovnika, ki naj po starem običaju zvoni. 3. Pravilno je, da cerkveni ključarji porabijo denar za cerkvene potrebščine. 4. Lastnik gospoščine je odklonil vsakršno podporo vikarju v št. Rupertu. Vikar in škofijski komisar v Šmiklavžu Anton Strohmeier pl. Eberau je poslat teta 1612 stolnemu kapitlju v Ljubljano statistiko, iz katere je razvidno, da je bilo tega leta v župniji Št. Rupert od 108 kmetij 56 katoliških in 31 protestantskih. Istočasno je Strohmeier poročal stolnemu kapitlju o težavah v cerkvenih zadevah beljaškega cerkvenega okrožja in je med drugim navajal, da je dal oskrbnik grada in gospostva Landskron Krištof Schneevveiss nasilno in brez dovoljenja pokopati na pokopališču nekatoliško mater in dva otroka ter da se noče odzvati vabilu protireformacijske komisije, da bi prišel na zaslišanje v Gradec. Slično poročilo je poslal leta 1612 stolnemu kapitlju v Ljubljano tudi vikar v št. Rupertu Moltvvurm; v tem pismu navaja, da živi v župniji še vedno mnogo protestantov in našteva osebe višjih stanov, ki živijo v njegovi župniji, to so: Oskrbnik grada Landskron Krištof Schneevveiss, ki sam drugim vernikom pridiga, protopisar koroških deželnih stanov za mitniške dohodke na Jezernici Jakob Otto, žena in otroci komornika Zachariasa, ki je sam zbežal iz dežele, ter svobodnjak Mihael Kochel ali Mo-ser, ki druge hujska. Vikar Sebastian Moltvvurm pa je moral na ukaz ljubljanskega stolnega prošta Andreja Kralja sestaviti poseben seznam protestantov v svoji župniji, v katerem med plemenitaši našteva iste osebe, kakor so zgoraj navedene. Molt- vvurm navaja, da ti plemiči menijo, da jim ni treba hoditi h katoliški spovedi in obhajilu. V župniji je še 58 luteranov s svojimi družinami, med njimi 8 kočarjev. Ob Osoj-skem jezeru živi v koči brat Moltvvurmove-ga cerkovnika z imenom Urban Schuster, ki je hudoben in zloben luteranec in ki na zvit način brani pokornežem, ki hodijo k maši in so pristaši katoliške vere, da bi hodili v cerkev ter jih zmerja; tega zlobneža bi se moralo zapreti, ker se vsi katoličani zoper njega pritožujejo. V začetku leta 1618 je bil postavljen v župniji št. Rupert nov vikar Blaž Schvvar (Zver), ki je izstavil reverz o svoji nastavitvi vdovi Regini Khevenhuller, ki je bila po smrti svojega moža Jerneja postavljena za varuhinjo svojih nedoletnih sinov Ivana in Bernharda. Pokojni Jernej Khevenhuller je imel tele naslove: Graf zu Franckenburg, Freyherr auf Landskron und VVehrnberg, Freyherr auf Hohen Osterwitz und Carls-berg, Erblandstallmeister in Karnten, Einer Er. Landschaft daselbst besteltter Lands-obristen und Burggrafen zu Clagenfurth (grof Frankenburški, baron na Landskronu in Vernberku, baron Visokoojstrški in Karls-berški, dedni deželni dvorni konjušnik na Koroškem, postavljen deželni polkovnik koroških deželnih stanov in grajski poveljnik v Celovcu). ('Dalje v N O N Č A VAS .Smrf ye ^rosiia Ogtašamo se z našega kraja z botj žatostnimi dogodki, ki sicer niso čisto novi, vendar pa je potrebno, da se o njih nekaj napiše. Letošnja zima ni huda samo po mrazu in snegu, temveč je huda tudi po svoji krutosti — v zadnjem času je zima — beia smrt iztrgata iz naše srede kar štiri vaščane tako, da nekateri pravijo, da je smrt dobita staino bivaiišče v Nonči vasi. ZVEZA KOROŠKiH PARTiZANOV vabi na spominsko svečanost ki bo v nedeijo 3. februarja 1980 ob 11. uri ob grobu narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža na pokopaiišču v Svečah v Rožu. Spored: poiaganje vencev, nastop domačega pevskega zbora, govori in recitacije Počastimo spomin naših mrtvih junakov, ki so darovati živijenje za svobodo v borbi proti fašizmu. Giavni odbor Zveze koroških partizanov Pavel Bajželj umrl Decembra se je za vedno poslovil od nas Avgust Mikic pd. Pvažejev Gustl v Starosti 81 let. Vse njegovo življenje je bilo polno dela in sreče, pa Čeprav je bil „samo" hlapec; najprej pri kmetu, pozneje pa pri grofu. Z izrednim optimizmom je prenašal tegobe življenja in vzel vse za dobro. Bil je bolj srečen kot mnogi drugi, pa čeprav ni podedoval niČ drugega kot dobro voljo in smisel za humor. To svojo „srečo" pa je dajal in želel tudi drugim. Po trudapolnem delu na kmetih in potem po širnih grofovih gozdovih, ki mu ni prinesla drugega kot pa srečo — dolgo življenje — je šel v zasluženi pokoj. Za svoja Stara leta si je uredil svoj dom pri Božiču v Nonči vasi in ostal tam do svojega „odhoda" oziroma smrti. Božičevi so mu dali zavetišče in potrebno oskrbo do zadnjega, pa čeprav je prej služil drugim. S pokojnim Guštinom je legel v grob pravi original delavca — proletarca, katerih je le še malo. Naj si v miru spočije svoje ude v domači zemlji, sorodnikom pa naše iskreno sožalje. * Med božičnimi prazniki in novim letom smo se poslavljali na nonča-vaškem pokopališču od Jop Martina, ki nas je mnogo prezgodaj zapustil in legel v grob. Pokojni Tinej se je rodil pred 52 leti v Repljah pri Štampuhu. Učit seje šel za zidarja in uk je tudi uspešno zaključil. Ker pa pri nas v domačem kraju ni dovolj delovnih mest, je moral, mladi zidar Tinej iti za kruhom v 'druge kraje. Odhajal in prihajal je vedno, dokler ni odšel za vedno. Okusi! je vso trdoto življenja v polni meri in je verjetno tudi zaradi tega ostal sam na svoji življenjski poti. Rad in veliko je delal, ne le zase, temveč tudi drugim je rad pomagal. S svojo pridnostjo si je ustvaril dom, ki mu naj bi bil zavetišče za poznejša leta. Z leti pa si je nakopal srčno bolezen, na katere posledici je nenadoma umrl. Rajni Tinej pa je imel še eno dragoceno lastnost — ostal je kljub raz- nim pritiskom na delovnih mestih, zaveden Slovenec. Ni se dal zastra-šiti, ostal je trden. Rad je prihajal na naše prireditve, jih posnemal na trak in posredoval drugim. Številni žalni gosti so mu svoje spoštovanje in priljubljenost izkazali na njegovem pogrebu. Naj mu bo domača zemlja iahka. Svojcem izrekamo naše globoko sožalje. Teden dni po novem letu pa so zvonovi v Nonči vasi zopet žalostno oznanjali, da je za vedno odšel od nas Franc Fantič pd. Klokarjev oče iz Nonče vasi. Pokojni je bil pol delavec pol mali kmet. Ker njegova kmetija ni bila toliko velika, da bi preživljala njegovo številno družino, si je moral poiskati zaposlitev še izven doma. Delo je dobil v pivovarni Sorgendorf in se tja na delo vozil dolga leta. Vsak dan pa je moral, ko se je vrnil z dela, poprijeti še doma za razna opravila, da se je Znano je, da v Sloveniji in v Jugoslaviji organizirajo v spomin na razne dogodke v zadnji vojni takoimenova-ne spominske pohode. Slovenski planinci na Koroškem se jih radi udeležujemo. To so tradicionalni spominski pohod na Stol in mednarodno znani Trnovski maraton, ki je največja smučarska prireditev v Jugoslaviji. Na pobudo Slovenskega planinskega društva pa je lansko leto Slovenska športna zveza skupno s planinskim društvom organizirala tekmo tekačev in pohod na Bleščečo planino pod motom .Ari-hova peč'. Arihova peč zaradi tega, ker je pod Arihovo pečjo 9. februarja t945 bilo zverinsko pobitih 8 borcev in bork od nacistične policije. Trupla teh borcev so nacisti razstavili ob cesti med Šentjakobom in Sentpetrom, da bi s tem ustrahovali ljudstvo, da ne bi več podpirali partizanov. Tudi letos se bomo koroški Slovenci udeležili omenjenih pohodov. Prvi bo Trnovski maraton 10. februarja na Črnem vrhu. Množični maraton bo pote- tako lažje prebijal skozi življenje. Pred leti je šel v zasluženi pokoj z željo, da bi na stara leta lažje in brez skrbi živel in užival svojo življenjsko jesen. Prikradla pa se je zahrbtna bolezen in ga spravila v prerani grob. Pokojnik je bil mirne narave in dober sosedom in drugim. Naj mu bo domača zemlja lahka. Svojcem izrekamo naše globoko sožalje. * V nedeljo 13. januarja pa smo se zopet zbrali na pokopališču v Nonči vasi, da se za vedno poslovimo od Alojza Ricdla, po domače Simonovega Lojza. Pokojni je izhajal iz zavedne in znane Simonove družine. Bil je že iz mladih let težko bolan. Kljub bolezni pa je po svojih močeh pomagal na domu tako svojemu očetu, sedaj pa bratu Francu. Pred dnevi, v 47. letu starosti, pa mu je odpovedalo srce in mnogo prezgodaj smo ga položili k večnemu počitku, k svojemu očetu in bratu. Veliko ljudi ga je spremljalo na njegovi zadnji poti. Pevci so mu v slovo zapeli doma in ob odprtem grobu ganljive pesmi. Domača zemlja naj mu bo lahka. Svojcem in sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje. AT. kol po poteh, ki so jih med narodnoosvobodilno borbo prehodile enote 9. korpusa. Drugi bo spominski pohod na Stol — 16. in 17. februarja. To je pravtako množična manifestacija v spomin in počastitev borbe jeseniške čete dne 20. februarja 1942 z nemškim okupatorjem. V tej borbi je padel en partizan pa tudi Nemci so imeli mrtve in ranjene. Ob tej priložnosti je bila požgana tudi Prešernova koča na Malem Stolu. Naša domača prireditev .Spominski pohod Arihova peč" pa bo 24. februarja s štartom pri Polancu na Hod-nini. Tu bodo prišli na svoj račun smu- ZSM Krajevni združenji Bii-čovs in in Šentjakob v Rožu vabita na KONCERT ČiLSKEGA LJUDSTVA Nastopa čiienska skupina „Victor Jara" iz Budimpešte v četrtek 31. januarja 1980 ob 20.00 uri pri Mikiavžu v Bit-čovsu. Prisrčno v«!?!jeMl/ čarji-tekači in pa seveda pohodniki, slednje bo pot vodila od Polanca na Bleščečo planino, kjer kraljuje slovenska planinska postojanka .Koča nad Arihovo pečjo". Planince in športnike vabimo, da se udeležijo teh jubilejnih prireditev, ki hkrati koristijo tudi zdravju in počutju po znanem načelu, da je v zdravem telesu zdrav duh. Na teh pohodih pa se spominjamo tudi težkih časov, ki jih je naše ljudstvo moralo prestati v neenakem boju z največjim sovražnikom človeštva — fašizmom. — Ne moti jih dvojezičnost — G!o!?o^o je pretres!« vest, je w!w«l! terfe« ne?Mtfo?7M «twr! P«fe! B%jže/j, veliki prfj«te!j ^oroššnA Slovencev v s!«!?!!? Irt tčo^rlčt e«sll). 3 tem jtočewo poverf«tf, J« se je pogojni s p«s^o v ro^l !*orf! n« Ao-ros^etn z« osvoboditev Izpod nacističnega jarma. T«d! po vojni je M neb«) let med n«ml. Z!«st! Aož«n! g« !m«mo v dobrem spomin«, s«) se je v glavnem zadrževal v Aož« v občini Sentjabob. Po povratb« v svoj domač! braj Stražišče pri Aran)«, pd je se rad prib«)«! med svoje nebdanje prljdte/je In zndnce nd Aoros^enz, meti baterlm! je Imel v posebni čdsfl „part!z«nsbo mdmleo" Strovčevo Afojcljo nd Rebi, b! jo je Ime! tabo rad bot svojo lastno mdter. Večbrat jo je povabi! nd svoj dom v Aran)« In t«d! dr«g«če Izrdžd! Itvdležnosf Jej srčni ženi, Pl že neb«) let počlvd nd rožesbem pobopallsč«. Pdve! Pdjželj je «mr! sordzmerno mlad, sdj je Pl! star Pomdj 3$ let. V oPčlnl Ardnj je Ime! celo vrsto /«nb-clj. Pl! je ndčelnlP orMelPd zd dr«ž-Pene s!«žbe OPLO Ardnj, dolgoletni čldn mestnega In oPčlnsPegd Pomltejd ZAS Ardnj, predsednlb oPčlnsPegd oJPord ZZP NOV Ardnj Idr. Aot že omenjeno je svoje prljdte-!je nd AorošPem rdd oPlsPovd! In vsi so se veselili njegovegd oPlsPd, sdj je Pl! človeP, Pl smo gd vsi sposto-Vdll predvsem Zdrddl njegove sbrom-nostl In preddnostl sPdpnl stvdrl zd Poljše In prdvlčnejše življenje. l^dvld Pdjžljd n! več med ndml. Z njim smo t«d! PorošPl Slovenc! zg«-P!!! vellPegd In zvestegd prljdteljd. Od poPojnegd smo se poslov!!! mln«- OSREDNJA PiSARNA V CELOVCU bo odprta vsak četrtek od 9. do 12. ure. V političnih, gospodarskih, narodnih in drugih vprašanjih bo na voljo tajnik ZSO dipt. inž. Feiiks Wieser OKRAJNA PtSARNA PLtBERK postuje vsak torek od 9. do 12. ure. V pisarni bodo: 29. 1. 1980 tov. dipl. inž. Feiiks Wieser narodnopolitična in druga vprašanja 5. 2. 1980 tov. dipi. inž. Franci Einspieler gospodarska in kmetijska vprašanja !o soPoto nd poPopdllšČM v Bltnjdp pr! Ardnj«. OPrdnlll gd bomo v čast-nem spomin«. Zen! In otroPom Izre-Pdmo nase gloPoPo soždlje. Napisi padajo Že večkrat smo poročati, da so na delu sile, ki bi najraje vse kar spominja na Slovence ali na slovensko preteklost, odstranile. Pri tem pa igra gotovo vlogo tudi cerkev. Že večkrat smo poročali o odstranitvi fresk iz naših cerkva. Naj samo omenimo freske sioven-skega koroškega akademskega slikarja Petra Markoviča v koroških cerkvah, ki so v teku zadnjih let popolnoma izginile. Celo v domači fari v Rožeku, kjer je Markovič doma, niso prizanesli njegovim freskam in so jih odstranili. Zanimivo je vedeti, da je večina Markovičevih fresk po koroških cerkvah preživeta Hitlerjevo strahovlado in še celo nekateri slovenski napisi so se ohranili. To kar je pozabi) uničiti Hitler, pa sedaj uničujejo razni avstrijski ..znanstveniki", češ da so pod sedanjimi freskami (po navadi gre tu za freske, ki imajo sioven-ske napise ali je to res naključje?) dragocene freske iz prejšnjih stoletij. Takšen primer ..restavracije" cerkve smo doživeti pred nedavnim v fari Šenttomaž, kjer se je „ restavracija" cerkve osredotočita predvsem na to, da so temeljito odstraniti slovenski napis pri vhodu na pokopališče. Nedolžni napis „Bog jim daj večni mir in pokoj" je bit prvi akt „obnove" cerkve v šent-tovrencu, sedaj pa je v načrtu še odstranitev freske Jakoba Brotla iz leta 1889 z napisom: „Za tri dni boš za menoj prišel". Temu načrtu, ki ga je stavit deželni konservator dr. Hartvvagner župnemu upravitelju, so se farani uprli in tudi delno uspeli, tako da bo freska z napisom ostala. Protestno pismo je v imenu faranov napisala dr. Katja Sturm-Schnabl. Farani bodo sedaj še zahtevali obnovitev zgoraj omenjenega napisa, ki je že „padel". Vsekakor je to eden izmed mnogih sramotnih dejanj, ki jih pripadniki večinskega naroda izvajajo nad manjšino. Pripadnikom manjšinskega naroda ukrasti zadnje njegove dobrine, pomeni biti skrajno trdočuten in nekulturen. Stovensko prosvetno društvo „Edtnost" v Ptiberku vabi na KONCERT moškega pevskega zbora „Vres" v nedetjo, 27. 1. 1980 ob 19.30 uri pri Schvvarzinu v Ptiberku. Prisrčno vabljeni/ Spet sankanje naObirskem Preteklo nedeljo 20. januarja 1980 je športna sekcija Slovenskega prosvetnega društva „Obir" na Obirskem izvedla VII. Sankarsko tekmo. Medtem ko je rahlo naletaval sneg, se je v spretnosti te vedno bolj priljubljene zimske športne discipline, torej v sankanju pomerilo točno 100 udeležencev! Za obirsko progo po stari Rtačevi poti, ki je dolga okoli 1200 metrov in deloma precej strma ter naporna, je bila to doslej rekordna udeležba. Sankaši so prišli iz vseh grap domače občine Železna Kapla-Bela, s sosednjega selskega Kota, Kaple ob Dravi, šmarjete in tudi iz malo bolj oddaljenega Bekštajna. Naše športnike smo po starosti in spolu razdelili v osem kategorij, dodali pa letos prvič tudi skupino za tekmovalce s športnimi sankami. V vsaki skupini so najboljši trije dobiti pokale, katere so podarile razne domače ustanove, domači podjetniki in slovenske kulturno-poli-tične organizacije na Koroškem. (SPZ, ZSO, Slovenski vestnik, NSKS, Naš tednik, Naša knjiga, Zveza slovenskih žena, Zveza slovenskih zadrug, Slovenska športna zveza, Posojilnica Železna Kapla, Posojilnica Borovlje, Zveza slovenske mladine ter Kovačeva gostilna na Obirskem) Naj se vsem še dodatno na tem mestu zahvalimo za njihovo darežlji-vost. Prav lepa hvala tudi vsem domačinom, ki so odlično pripravili progo ali na kakršenkoli način pomagati pri organizacijski izvedbi tekme. Četudi je v istem času televizija prenašala Stenmarkov in Križajev slalom za svetovni pokal, se je večina Obirčanov spravila na domači športni dan, bodisi kot tekmovalci bodisi kot gledalci in navijači. Cilj je iz leta v leto vedno bolj privlačna točka. K že rednim gledalcem se pridružujejo vedno novi domači radovedneži in tuji simpatizerji. Tveganost je za tekmovalce neomejena, odvisna od osebnega poguma. Zato tudi nekatere pinese okoli zadnjega ovinka kot raketne izstrelke. ..Prekucneži" žanjejo občudovanje pri gledalcih. Kovačevo uto na Rtačevem Mlinjaku so lačni in žejni obiskovalci preimenovali v Jeseni hotel", ki servira od klobase, obložene žemlje, krepkega čaja do razposajenosti, domače kapljice, smeha in petja vse za pester potek tako masovne obirske društvene športne pireditve. Favorit Milan Hribar je žal bil poškodovan, tako da ni mogel sodelovati in morda ponoviti lanskoletne zmage. Najboljši dneva je posta) Fridl Unterweger iz Bekštajna. Letos smo prvič izvajali elektronsko merjenje časa z izposojenimi selskimi napravami. Rezultate navajamo na 8. strani! Udetežujmo se spominskih pohodov C v o&čnnzn hi min*** „$icvcn$hih ^sctsicpnihcv * Žrelec je bi) do leta 1973 obiina, ki bi jo po takratnem stanju ie teiko 3e priitevaii jezikovno meianemu ozemlju nale dežeie. Potem :ta mu bi!i priključeni občini Medgorje in Radi$e. Zlasti na Radilah :e je do dane: ohra-niia :ioven:ka govorica kot !e maiokje na Korolkem. in tako :e je zgodiio, da je Zreiet danes spet dvojezična občina. Vedno spet gotovi krogi poudarjajo -žalostno dejstvo*, da v občinskem odboru ni nobenega ..Slovenca", ki bi menda edini mogel resno in prepričljivo zastopati pravice in interese naših ljudi. Na drugi strani smemo tudi ugotoviti, da isti krogi do ddnes še niso mogli nakazati primera, v katerem bi občinsko predstavništvo ali uprava pripadnikom slovenske narodne skupnosti slabše ustregla kot ostalim občanom. Pa tudi Slovenci so v občinskem zastopstvu, in nekateri še zelo zavedni Vmes, ki svoje narodne pripadnosti pred nikomur ne skrivajo in ki se za našo stvar postavijo povsod, kjer je treba. Skoda je le, da ti ljudje od nekaterih ,boljših" Slovencev do danes Se niso mogli dobiti legitimacije za to, da so tudi dobri in zvesti člani slovenske narodne skupnosti v koroški deželi. V prvi dobi po združitvi treh občin res ni bilo vedno lahko v centru najti razumevanja za potrebe v obrobnih, gospodarsko in komunalno-politično morda nekoliko zaostalih predelih. Danes pa lahko rečemo, da se je tudi v tem marsikaj spremenilo; ni več tolikšne ločitve med „zunaj" in ,znotraj" ter med .zgoraj" in .spodaj". Združitev občin je med tem našla pot tudi v zavest ljudi. Da živijo v občini tudi Slovenci, večina in deloma tudi tisti, ki sicer niso ravno prijatelji Slovencev, sprejemajo kot dejstvo, ki ga je pač treba vzeti na znanje. Res pa je, da se o delu v občini in za občane iz teh krajev v slovenskem tisku zelo malo ali skoraj nič ne poroča. Imamo tudi le malo primerov, ki bi bili za tisk zanimivi, kajti pri javnih občilih je povpraševanje po spektakularnih akcijah ali posebnih dogodkih pač vedno večje, kakor po vsakodnevnem, trudapolnem delu. Primerov, ki bi bili za tisk .zanimivi", pa je v Zrelcu bore malo. Vendar to ne pomeni, da tukaj ne bi bilo različnih mnenj ali da ne bi prišlo tudi do sporov. Na vseh straneh pa se — z zelo redkimi izjemami — trudijo, da pridejo do vzajemne rešitve še prej, preden to postane za kogarkoli prestižno vprašanje, kajti potem je vzajemna rešitev še tako nepomembne zadeve mnogo težavnejša, včasih celo nemogoča. Za radiške zastopnike v socialistični stranki, to so član občinskega pred-stojništva Ludvik Ogris in občinski odbornik Andrej Ruttnig ter v frakciji še Tomaž Ogris, brez pomislekov lahko rečemo, da zanje stoji v ospredju politični uspeh v prid domačih ljudi, ki so jim dali zaupanje, ne pa strastno iskanje pozornosti v široki javnosti. Slovenci občine Zrelec simpatizirajo predvsem s socialistično stranko in se v njo vključujejo. Za ljudsko stranko ni znano, da bi v svoje vrste sprejela kakega zavednega Slovenca v občini; od svobodnjakov kaj takega niti pričakovati ni, pa tudi komunisti v tej ob- -T.) Iz Melvič in okolice V Zilji v bližini Šmohorja je bil včasih zelo razširjen star običaj, da so otroci pred svetimi tremi kralji hodili od hiše do hiše in zapeli pesem „Mi želimo vsi skupaj...". Na žalost pa zadnja teta ta lepa in stara navada, zaradi okoliščin v katerih živimo, vedno bolj izumira. Zadnji Ziljani, ki se še držijo te navade in pojejo to znano staro pesem, so iz melviške fare. Tam še hodijo sveti trije kralji v spremstvu župnika Safrona Rudija od hiše do hiše in zapojejo zgoraj omenjeno pesem; voščila pa povejo v nemškem jeziku tako da pridejo vsi na svoj račun — tudi Ziljani, ki ne razumejo oz. nočejo razumeti slovenskega jezika. Da pa je nekaterim slovenska pesem trn v peti, je najlepši dokaz, da so slovenski napev, ki se je do pred nedavnim še pel v brški fari, prefunkcionirali v nemškega. Za to .reformo" ima zaslugo neka učiteljica. V sosednji brški fari so torej slovenščino oziroma stari slovenski običaj odpravili. Menda je učiteljica še ponosna na to. Če sedaj primerjamo obe fari, melviško in brško po efektu, pa moramo ugotoviti, da .jezikovna reforma" ni prinesla zaželjenega uspeha, in da so melviški sveti trije kralji več nabrali denarja kot brški, kar pomeni, da so jih ljudje bolj prisrčno in z veseljem sprejeli, saj so peli v jeziku, ki so ga vajeni iz rodu v rod. Upravičeno se sprašujemo, kakšen pomen ima to, da se avtohtonemu ljudstvu odvzame še tisto zadnje na katerem visi in kar ljubi. Ljudje, ki so zmožni takšnega dejanja, so v očeh pripadnika manjšine ali poštenega demokrata nekulturneži in zlobneži. čini Slovencev še niso odkrili. Socialistična stranka z županom dvornim svetnikom dipl. inž. Ernestom Dober-niggom na čelu ima v občinskem svetu dvotretjinsko večino, namreč 17 mandatov, ljudska stranka jih ima 5, svobodnjaki pa enega. 6 Na zadnji občinski seji v decembru, ki je bila zaključna za leto 1979, so najprej obravnavali rutinske stvari, kot so odobritev zapisnikov, poročilo o pregledu občinske blagajne, potrditev izvolitve občinskega poveljnika gasilcev in njegovega namestnika, imenovanje članov raznih komisij in podobno. Večje zanimanje je bilo pri določitvi občinskih davkov, dajatev in pristojbin za leto 1980. Predsednik finančnega odbora Poschinger je pri tej točki dnevnega reda uvodoma poudaril, da se je socialistična (rakcija povsod tam, kjer ima neposreden vpliv na določevanje cen, trudila tako zvišanje odvrniti, da ne bi prišlo do prevelike obremenitve občanov. Prišlo je do nekaterih neizogibnih podražitev, cena vode pa se je v Zrelcu znižala. Na predlog občinskega odbornika Sturma bodo kmetje bolj oddaljenih krajev v bodoče deležni posebne podpore v tej obliki, da bo občina zanje krila višje vozne stroške živinozdravnika. Soglasno je bil sklenjen tudi provizorij letnega proračuna za prvo četrtletje 1980 in načrt službenih mest. Deljena pa so bila mnenja pri razpravi o namestitvi nove snažilke v ljudski šoli na Radišah. Širša razprava se je razvila okoli vprašanja ljudske šole na Radišah, ki ima v šolskem letu 1979/80 zaradi močnega upadanja števila učencev spet samo en razred. Radiški zastopniki so bili mnenja, da enorazredna dvojezična šola otrokom tega kraja ne more dati tistih možnosti, ki jih imajo učenci višje organiziranih šol. (Skupno z županom so torej intervenirali tudi že pri deželni vladi.) Zelja Radišanov, da bi se spet odprl drugi razred — kot se je to zgodilo pred letom dni — se pri trenutni pravni situaciji ni mogla uresničiti, ker obiskuje šolo le 22 otrok. Radiški mandatar ljudske stranke, ki ga očitno moti razmeroma visoko število prijav k dvojezičnemu pouku, je sprožil debato o razpustu šole. Priključitev te šole ljudski šoli v Zrelcu vendar ne pride v poštev, pa tudi združitev radiške šote z medgorsko ali šolo v Podkrnosu ne more položaja odločilno izboljšati, kajti prevoz in čakanje ter dolge poti bi za otroke, starše in ne nazadnje tudi za občino prinesli precej dodatnih obremenitov. Misel na razpust šole je bila torej zavržena. Zupan pa se je obvezal, da bo z intervencijo pri pristojnih mestih skušal doseči, da bi lahko čim prej začeti z že obljubljenim dodatnim poukom za učence četrte šolske stropnje, ki bi se v posebnih urah mogli pripraviti na prestop v višje šole. Z letnim poročilom, razmišljanji in čestitkami ob koncu leta so župan in frakcijski vodje zaključili leto 1979. ožo SPD „Srce" gostovato v Prevatjah V nedeljo 20. januarja je bil v Prevaljah slavnostni koncert v okviru katerega sta oktet Poljana in koroški vokalni kvintet obhajala 15-lctnico svojega obstoja. Kakor je že navada, se ob takšnih pomembnih prireditvah povabi tudi druge oziroma sosednje pevske zbore. In tako sta na tem koncertu sodelovala tudi komorni dekliški zbor iz Dravogra- Stovensko prosvetno društvo „Danica" v Šentvidu v Podjuni vabi na 8. PLES „DANICE" v soboto 2. februarja 1980 s pričetkom ob 19.30 uri pri Vogiu v Šentprimožu. igrajo „Fantje iz Podjune" Na programu bo še vrsta presenečenj. Prisrčno M^ljenz/ da in mešani pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva „Srce" iz Dobrle vasi. Pobudo za ustanovitev obeh zgoraj omenjenih jubilejnih zborov je dal nam vsem dobro znani pevovodja Albin Kranjc, ki še danes vodi oba zbora in ki je hkrati tudi pevovodja mešanega zbora SPD „Srce". Vsekakor je bil s tem dan povod, da naše koroško pevsko društvo sodeluje na tej jubilejni prireditvi in to ne samo zaradi tega, ker tovariš Kranjc vadi naše pevce, marveč tudi zaradi tega, ker med pevskimi zbori iz Podjune in Mežiške doline obstojajo tesne prijateljske vezi. Avdicijo za izbor prvih pesmi pred 15 leti je izvedel koroški rojak in zbiralec slovenskih ljudskih pesmi prof. Kramolc Luka. Oba zbora ki sta skupaj z gosti iz Dobrle vasi in Dravograda navdušila polno dvorano obiskovalcev, sta v 15 letih plodnega dela posnela tudi več oddaj za radio in TV, imela pa sta več sto nastopov po Sloveniji in v tujini. Žitara vas - občinska seja Zadnja seja žitrajskega občinskega odbora preteklo sredo 16. januarja, se je v glavnem odvijala v okviru perečega problema šolstva. Tozadevna diskusija je bila zelo ostra, vendar je končno prišlo do pomiritve oziroma soglasnega sporazuma, ki je razburkane duhove spet pomirit. Soglasno je bilo sklenjeno, da bo šentlipška ljudska šola ostala do izgradnje nove ljudske šole v Zitari vasi, dvo-razredna, kar je tudi izredna želja staršev otrok. Nadalje je bil sprejet predlog, da dobijo prosto vožnjo v šolo tudi otroci šenttipškega šolskega območja, ki na željo staršev že več tednov obiskujejo ljudsko šolo v Zitari vasi (teh otrok je dvanajst). Če pristojne oblasti tega ne bi dopustile, kar je malo verjetno, je občina pripravljena na lastne stroške prevzeti prevoz otrok. Veljava izvedenih predlogov naj bi trajala do tistega časa, ko bo zgrajena šola v Zitari vasi. Občinski odbornik Enotne liste, šolski ravnatelj Kukoviča je v svojih izvajanjih nakazal vzroke, ki so privedli tako daleč, da je prišlo do takoimenovane „šolske vojne". Korenina vsega zla je namreč bito nerazumljivo zadržanje šentlipške-ga šolskega ravnatelja Loistrika, ki je več kot mesec dni preprečeval, da bi otroci SPD „Trta" imeli v šentlipški šoli vaje za folklorni večer. To je bil tudi glavni vzrok, da so starši otroke predirigirali v žitrajsko šolo. Seveda so še prej prosili za dovoljenje župana Posoda, ki je želji staršev (Eltern-recht) otrok ustregel. Med številnimi točkami dnevnega reda, ki so bili na programu, so na seji obravnavali in sklenili redni obračun za leto 1980 v višini 7,072.000 milijona šilingov. Ker ima občina Zitara vas veliko denarno breme z gradnjo ljudske šole, je prišla še posebno do izraza šted-nja. Seveda se odborniki dobro zavedajo, da brez pomoči dežele, izgradnja šole ne bi mogla biti uresničena, zato je pomoč s te strani neobhodno potrebna. Slovenski prosvetni društvi „Radiše" in ..Bisernica" v Celovcu vabita na KONCERT ČILSKEGA LJUDSTVA Nastopa čiienska skupina „Victor Jara" iz Budimpešte v torek 29. januarja ob 19.30 uri v Kuiturnem domu na Radišah. Ceiovčani, ki nimajo prevoznega sredstva, se zberejo ob 18.45 uri pred Zvezno gimnazijo za Siovence. Prisrčno Vaientin Poianšek 'H c::./':'.: -BRATOVSKA- t.dei „Samo prinesel jih je in rekel, da Matevž to pošilja. Naj jih nosiva midva z očetom in prodava ostale drugim ljudem. Čevlji so bili res imenitni, lepo so se svetili kakor taka gosposka lakasta obutev!" Domen je dejal: „Jaz mislim tako, da so bili čevlji res Matevževi in