St. 50. V Gorici, 19. decembra 1879. Tedaj IX. „Sofia" izhaja vBak petek 3 in velja a poSto prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto ...... f. 4.50 Pol leta ...... 2.30 6etvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznamlibin prav tako pri „jjo- slanicah" se placuje za navaduo tristop- no vrsto: 8 kr. ce se tiska 1 krat ZaveCe 6rke po proatoru. SOČA Posamezne stetilke s* dobWajo po 10 soldo? t Gorici t tobakarnici t go-sposki ulici bliKO „treh kron". ia na starem trgu.~ V Trstu t tobakfcroi-ci „Via deila ca senna 3". Dopisi naj se Wagovoljno posiljajo uredniBlvu „8o5e(( v Gorici 7 Mailing-o.T tiskarni, naro&nina pa opravniitTU,,SooV na Korenji ˇ Sticia-ri hiii it. 263 II nadgtr. Rokopisi so iio rraCajo; dopiii naj m btegoroljii? frankujejo. — Pelilcon in drugira nept?moinim •• atroGnfai raila, akoii oglait pri arednifttvu. Na&e zaliteve* Od kar je bil iz Saksonskega v Avstrijo pre-seljeni ministerBeust izjavil, da bod.e Slovane na stiMio pritiska.l —kar je potem tudi strogo spol-novai — nismo siisali §e od nobenega avstrijskega . ministra za nas Slovane tako tolazljiviu besed, kakor ! jih je izrekel predsednik sedanjega uviuisterstva, grof j Taaffe, o priliki, ko se je v poslanaki zbornici ra~-pravljal vladni predlog za podaljsanje vojne postave za prihodnjih 10 let. Kakor smo porocali radnjic* v clanku iz dtiav-nega zbora, tvdilje poalanec ToimiScuk, kateri, kakor se je bahal, sieer ni Nemec, a vendar ustavoverec, pa bi bil raje Nemec kot Slovan — da bi ne bilo mo-gofie viadati v Avstriji, ako bi bili Nemci na zid pri-tiskani, in da je treba toraj z Nemci mir storiti. Ha to je plemeniti grof Taaffe povedal ruten-skemu nemcurju, kar mu je slo; — a njegov ostri, za drzavnika nenavadno odkritosrcni govor ni zadel samo Toina2ceka, ampak vse ustavovurne To maze, ka-tere je kar groza atresia, ko so sliSali iz ust prvega kroninega zaupnika, da je vlatli reBna volja, pravicnej biti vsem avstrijskim nwodom, — tudi Slovanom. Prva osupueuost se je pa kmalo spremenila v straSoo razburjeuost, ki se je potem preselila tudi v vse ustavoverno casopisje. V strastuih claukih napada to voditelja notranje yolitike, — ee§, da namerava prekucuiti sedanjo ustavo na korist Slovanom vsled tajne pogodbe s Cehi, kateri bi drugaee ne bili usto-pili v ddavni zbor, ako bi ne imeli v tern oziru mi-uistrovih obljub. Seveda je to le prazno natolcevauje, a nam je zopet neovtiljivi dokaz, ,da nein&ka ustavo-verna stranka nece miru in sprave med avstrijskimi narodi, ampak da boce ona sa*na gospodovati, druge narode nadvladati in tlaciti. in zatoraj je poravnava s tako, po njeiuh vodjih zapeljano stranko nemogoca. Avstrijski Slovani pa pozdravljamo Taaffejeve zlate besede z odkritosreno radostjo ter jih jemljemo kot poroStvo, da vlada izvfide slcdnjid po ustavi zagotov-ljeno enakopravuost, katera je spala do zdaj le kot irrrtva crka na papirju, ter izpolui sprelepo naroeiio naiega velikoduSuega vla<'n-ja, katero je dal svojim zaupnikom z be.edami: 8iTar dite mir mej mojimi narodi 1" Da bi enakopravnost dosegli, podali so aeski poslanci njegovemu Velieanstvu yosebno sponienieo, v LISTEK. Zivopisee v 6emej gori. Kar moglo je oro^ja"pripasati za pas, Pod prapor v Cernej gori je Slo na kne^ev glas. Na§ zivopisee je z drugimi Cernogorci §el tudi v tabor i knez mu je poklonil moSnjic!) dukatov. V Cernej gori so vsi, ki gredo na vojuo, borilei. Vsak vlaCi toraj ^abo streljiva i druzih za vojno potrebnih reei, kolik->.- more, 2enske hode za borivci iu one jim dona§ajo hrane i druzih potrebnih stvari in opravljajo ob euem na bojnem polji zdravni§ka opravila. Samo kne^ev §otor in samo ono, €esar knez potrebuje, pre-na§ajo za njim na konjih. Mariiranje ni lehko, ker v onih krajih o cestah §e govoriti ni. I konjici sami raorajo Cesto raz konja stopiti, ter ga morajo po stranskia stezah na odlo(Jeno mesto privesti. Kedar je treba derofie potoke bresti, je konjniku njegov kouj prav v veliko sitnost i nadlego. Ka§ Zivopisee ni toraj obzaloval, da mu je v hudej nevihti njegov „ze-leuko1* utekel, ali ^aloval je nad cekini, ktere mujeze-lenko odnesel. Ker je na§ 2ivopisec Bkne2ev mu^" bil, dobival je tudi zadosti mesa, a to je moral po izgubi omeojenih cekinov veckrat brezi scli u2ivati. Za vojno der2e se cernogorske dru^ine skupaj, ter se veiste v tako imenovana bratstva. Taka brat-s|va Stej6 po puskah. i Cem vi§e pu^ek ima, tem viae kateri bo razlogene tirjatve Ceskega naroda. Mi ne l vemo, ali nameravajo tudi na§i slovenski poslanci se-staviti in predlo^iti enako spomenico, ?in fieravno si ne vsojamo pravicc, podajati jim posebiiih vodil o tej I stvari, zdi se nam vendar pjimerao, da tudi mi izie-demo svoje menenje o tem, kar sme in mora zubte-vati naSe ljudstvo v dosego narodne enakopravnosti. Ker tudi mi, kakor Cehi, ue zahtevamo zavratne preuravnave ustave, ampak djanstveno izpeljavo po njej nam zagotovljenih pravic, sufie se vse okoli raz-upitega in tolikokrat prc^vekovanega clena 19. temelj-nega prava od 21. decembra 1867. Ta 6len glasi se tako: »Vsi narodi driiave imajo enoiste pravice, in vsak narod ima nedotakijivo pravico do varstva in gojitve svoje narodnosti in svojega jezika, Drzava priznava enakopravnost vseh deielnih jezikov v Soli, uradu in javnem i5ivljenju". To naj bode nasa magna carta, naSe z 1 a t o p r a v o, in ministerstvo naj nam izpelje na-tanjko to pravo; mi druzega gled6 r.wnopravnosti no zalitevnmo, tedaj ne scgaiuo niknkor izokvira avstrij-ske ustavo, — ampak sum v tern zmislu popoluo-ma ustavoverni. Kali bog no uzivamo od te enakopravnosti vdja-nju ekoro niC, ker v srclnjih Solah vlada le ueutiki, v uradih pa le nemSki ali laSki jezik; djanstvenc raz-mere bijejo po tem takem postavi v obraz, h to ne more nadalje ostati. Mi zahtevamo torej, da ministerstvo po upavni poti, po razglasih preosnnje srednje Sole pri nas v Gorici tako. kakor smo predlagali v prejSnjih clankh, ki smo jih piiobCili pod naslovom: Kako naj se poiestnikom bremena zlaj§ajo? Zna biti pa, da se nam vtegne oporekati, da tega ni mogoce koj izpeljati, ker uemamo zidosta spo-sobnih u<3iteljev in ucnih sredstev. Temu od-govarjamo, da to ni istina, ker profesorjev slovenskih z ispitom imamo v vsaki stroki §e prevec, saj neka-teri izmed njih se na sluzbo iakajo; toraj ucnih moci imamo. Kar se pa ucnih knjig tice, jih imamo nekaj prav dobnh, in kolikor jih §3 pomanjku^, priskrbele bi se gotovo v enem letu, naj le ministerstvo odloci za to potreben denar ter raspise potem konkurz za napravo raznih §olskih knjig. Kar se tice politifinih it sodngskih^uradov, zahtevamo vpeljavo slovenskega 'ezika v vse te urade na Slovensko-GoriSkeni. Tudi to so da lahko nemudoma je na dobrcm glasu. Kne^evo jospodstvo opira se zlasti na to, da Steje njegovo brats vo tisoc" in sedemsto pu-§ek. Veckrat so praiali Crno^orci naSega ^ivopisca, koliko pusek da ima njegovo »ratstvo, i ko jim je povedal, da pri nas biatstev niaa,v da pa imade Stiri brate, to je bilo zadosti, da io Cernogorci dobrovolj-no z glavo priterjevali, kajtiv Cernogorci so Stirje bratje §tirje meScevalci! Ustanova teh bratstev Bla je za naSega 2ivo-pisca kakor tudi za druge dobovoljce prav neugodoa. Ker se niso pri^tevali k nobeiemu bratstvu, niso mo-gli tudi od nobeuega bratstva nifiesar, nisoli, ni vode dobiti. Sol nose sabo Cernogorci vsak le za svoje bratstvo. En saui polirek vote moral je eakrat na»4 Zivopisee za sreberno dvajsetio kupiti in enkrat moral si je pozlrek vode od knea samega izprositi. Cernogorski knez Nikica ni samo pervi, ampak on je tudi najpriljudniSi mo^wsej deieli. Cernogoree imenuje ga Je redko knezom, sajti navadno mu pravi gospodar. Cernagora poznadele njegovo voljo in on pozna skoro vsacega svojega der^avljana. V vojni, kakor tudi v miru poslusa gla svojih vojvod, ali sko-raj vedno ima on zadnjo beseo, ktera vse odlodi. 'V vojni pred vsemi spred, cuva ^eudarle, kolikor je mogoce Mvenje pojedinca; v politekeu svetu, kder sma-trajo ponoani vojvode svojo Cenogoro za nepremag-Ijivi stoier sveta, plane on s trepko svojo besedo v resne posvete, — i ko.icem lprcev izverSe vojvode samo to, kar knez ukaze. On »a T. ir) prav. Pod .odstvod tega cvoj^a kneza marfiirall so Clernogorci na IJostar. Voji-e ^godba m ZBane, Muk- dognati, ker imamo politiskih, slovenskega jezika zmo2-nih uradnikov zadosti, da se le ti poklicejo na pr&va mesta. Gledt sodniSkih uradov je pa Btvar Se h2ja, ker so vsi sodniki v slovenskih soduiSkih uradih Slovene! in svojega jezika popoluoma zmoini ; za te 'i-rade ne treba druzega kot doticnega ukaza, in koj go bode slovensko uradovalo. Kar se tiee okro^ne sodnije v Gorici, so tudi pri tej sodniji trije de2elni svetovalci, ki umejo slo« venski jezik v govoru in pisavi, tem bi nedelalo slovensko uradovanje nikako situosti. Glodo porotnih Bodnij pa bi morala biti za slovensko stian osnovana posebna slovenska porotna sodnija iz samih slovenskih porotnikov, katerih nam tudi ne manjka. Gled6 sledniic me^tno-poobla^enu Nodnije v Gorici bl se morala okolica goriSka bu nje loCiti in osnovati za okolico posebna okrajna sodnija, — kakor jo to tudi v Hariboru, — in pri tej naj bi so imenoval za sod-nika mo), slovenskega jezika popjltiotna ziuo^en; potem pojdo vse brez nikakih over, Te so nase pohlevno Lelje, ka tore nam vlada lahko spolni, ako ji je na tem, da stori vse goriike Slovence zadovoljne in da se oni fie trdnejSeoklenejo Avstrijo, prcljubljene nam skupne domo vine. Saj bo le na zudovoljuosti uarodov trdno slonela Avstrija v zmislu vedno resnicuega gesla pokojnega cesarja Franca I: „Justitia regnorum fundamentum". Dopisi. S kanalskih hribov 10. dec. (lzv.dop)Bus-ka okupacija.; „Stra§!io!" bi si mislil kteri vse, karjeruskega, mrze^i Lah, osobito Birredentara koje-mu ..e moreS hujscga strahu na steno narisati, kakor ce mu Rusa v podobi pred o5i postaviS. Toraj ni iu-da, da bi ga groza mamila, ko bi za „So5ott segel, pri pogledu zgornjega napisa. ^e bi gledal ? svoji burni domi§ljiji cele bataljone v dolge vojaSke halje zavitih medvedobmdeev mrgolecih ko iistja in trave, svetlo bruSenih bajonetov ko strna po sirocih njivah in na konjih te stra§anske cloveSke spake — ruske kozake z dolzimi sulicami. Mraz bi ga po vseh udih spreletal, nehote* bi se v gorki plajSfi zavilin odstra- tar paSa §el jim je nasproti z veliko armado. Vstiski morali so se Cernogorci umikati. Nazaj gredofi moral! so se Cernogorci noc i dan s Turki na ftvenje i smert boriti. Tem bojem storil je. konec strahoviti ztnago-nosni pomor v Volcjem dolu. „Napred Cernogorci If vzkliknol je knez svojim junakom — nnejmamo Sto vi§e izgubiti, nego cerljeno svoje lice, koje mozemo trerai persti pokriti". — Pokanje pu§pk preneha i pod uzasnim vojniSkim rjovenjem piano Cernogorci kakor razljuCeni levi na prepiasene Turke ter s haudjarji svojimi tisoce njih do proroka k otcem odprave. Ka tem cudnovatem potu ukazaljeknez nasemu ^ivopiscu, da namala umirajofiega Sernogorskega mla-den6a, ki se je s cudovito jnnakostjo proslavil. Poleg druzega tezko ranjenega mladenfia padel je ta mla-denefi te2ko ranjen na tla na visocem pedevji. Ker je bila velika sila, pustilo ga je tamo njegovo bratstvOi misled da je mertev. Ko se zopet zave, bila jeno6 in on zapazi pod peievjemipo bliznjih verhovih neStete ognje turSkih straz\ Gorefia 2eja ga tare. OzerSi se zapazi poleg sebe postavo svojega mladega tovaru§a, ki je v grOznej grozuici stokal po vodi. Mladenec ob-ve^e, kakor je mogel i znal, s kosi svoje koSulje naj-prej svoje, potem pa rane svojega tovaruSa ter otide na tiho po vodo. Disievalo je in od turSkega ognja svetela je Spilja napolnjena * vodo. SerSno zleze mladi Cernogoree sreCno do ene Spilje ter svojo bufio z vodo napolni. Ko je Uze sko-raj srefino priplezel na stermo pe^ino, zapazi ga tur-Ska strata. Strei izbrdi turSki tabor, mlad3«$c dospe pa meju tem na varno svoje mm^ yifatotoffa W< bu bi koaaaj dihal. Toda ne boj se, dragi LaSe, ce prav Se CakaS svojega Mesijo, naj ze'bo ta piSkonogi I Garibaldi ali kdo drugi. Pomiri se, kaitl vretlr. tega I clanca ne piSe kak raerodajni politikar, niti pre- I kucijski duh^negonedolzm bribovec, miroljubna duSa, | ki si ne 2eli v svoje tihe kiaje kozakov vajenih svo- I jim „stepara V a Se manj kacih bersaijierjev iz blaze-ne in vendar ne Se odreSene Iialije, mariveS je in I ostane zvesti Avstrijanec ter, ne bodi Bogu oponoSe- I no — §e celo moli za sreco i blagor svojega cesarjn! I —" Toraj Se enkrat; strah ta, izrodek preaapetosti in I rslavizma, na stran! — PoSteni slovenski bralec pa I br2 uganil, o kakoSni okupaciji da ma mislim tu j nekaj vrstic podati. I Nobenemn ni neznano in inarsikedobo Se dclgo I dolgo pomnil, da nas jc Rus pretekle dneve a celim I arsenalom svojih ziaiskih baterij tako iznenadno za- I jel, da je vse mraza pokalo in bilo je na dnevnem | Tedu — Sklepetanje z zobmi. Clevk bi b?i misM, da | je bil kar na enkjat tija kam v nwlo s«ce Sibinje | zaneSeb. Na'prej je several slue svoje nvzle pyouir I je v podobi anega in ledu po vseh krajih razposlal, I ki bi glavni naskakajoci bojni sili pot odprli in gla-dili, nam pa ceste in zelcznice se snezenimi ba.ika I dami zaprli, da bi se z zivezem za obsrdni s»an oskrbeti ne mogli; prav kakor ze s»'aia vojaSka ma-nevra zahteva. Kmalo nato je burja priv'hrala s celo | svojo aimado na ledenrm vozu s kiilatimi konjioki naprezenem s tako straSanskim pihom in ropoiom, da se je vse pved njo kadilo. Pljuvala je kakor iz vseh Uhacijevih zrel ostre puSice v nbiaz \>»cm»u. ki bi se bil prrdrznol &e z njo posknsiii na otiprtrm polju. Brusila je pri vsatem vodenem uiika Irdene niece. I Vse poti je malo da ne zaprla in obcevalue zvezefa- j ko pretrgala, da sosed soseda skoro ni vec pozi«i>1. Sama pa je Se celo po Sirocih resarskih cr Se mitnine ni marala placati, ktero vcnda»- vsak pohlev ni hribovski „koSat* vcslno odrajtuje. Dili smo v pravcm zasednem stanu nekaj dni. Vsak se je v svoji trdnjavi branil, kakor je vcdel in zn&l. Se tu ga mm. da ni bilo tako zavetoega kotica. ne tako utrjenegtv faborja, kamor bi te mrazne sile «e bile nasle poti. Kakor je po biibih treslo, oi bilo m>*xilo tudi skcz trojne Sipe. Dasi so nekteri p.-'ci na Vv«o moc knrili, le malo je zdalo. Ce si se us-.del Jc taki razboljrni peci, bil si lahko po eni strani malo da ne tako p>~- | Ceo ko sv. Lovrenc, a po drugi le mrzel ko led. Ni f.uda, da po Se toko zakurjenih prostovib ni bilo imv gofie vefi ko 3-4° R tnploie doscci. EakoSen nr.az pa je moral biti po nezakurjenih hraun'h, to si brafecne bo samo ciislil, gotovo je tudi ve5 ali manj Luiil. Dosti je, Le rrLein, da krop v kaki pof.odi zvrier na tak kraj prineSfn, je bil diug« jutro z ledenc sko.jo prevleCea. Zvunaj pa jc bilo 12-150 R in §e ve6 mraza ves ta Cas na dnevnem redu. PriSlo je ze tako daleL, da si skoro ziva dasa ni upala ve^ na dan, kajti nosi, uSesa, prsti itd. so bili malo bolj varni pred ljutim mrazom, da ne bi pocepali ko nekdaj v Bosni pred turskim handzarom. Bu-ja ie skoro ni pustila veL dihati. R^dek je bil junak, ki bi se bil upal tej sili se izposlaviti, ki pardona ni'i ni data niti \zela. In Setabi si bil moral svetopisrmski izvek prav v besednem pomenu k srcu'vzeU: „Kder s»oji, naj gleda, da ne pade;" kajti mod vibarnega navala bila je presilna, tla pregladka. — Da, bila bi v svoji nudr svojemu tovaruSu vode, kteri se k malu Se precej I okrepfia. Nekoliko minut pozneje pb?zalo je nekoliko I Turkov proti skalovju. MladeneC uvidi pogibelj, pri- I Septne svojemu tovaruSu, da mu drugo puSko nabaSe. I Ko so zafieli plezati Turci na skalovje, stegnol je do- I bro mirjeni strel pervega od njib na tla, ikmalu po- I tern zgrudil se je dragi Turek na zemljo. Vsledsmeili I dveh svojik bojnikov se Turci preplaSe. Po kratkem I posvetovanji zacno z nova plezati na skalovje. Mlade- I nee ustreli i sprednji Turfiin padne i kmalu za wjini I zgrudi se po drugem strelu drugi Turek mertey na I Oa. Ctirje streli in rjoveoje Turkov privabe pod steno j Se druge vojnike i castnike. Zadnji so uvideli, da se I zamote samo po enej strani priti na skalovje, ostavili j so vsako daljujo plezaojs ter so postavili .stra2e, ki I jo imele iuvati ono skalovje do dfneva. I Ko je ranjeni mladened uvidel, kaj da seje pod I steno kzgodilo, postavil je s tovaruSem svojim svoje I samokrese i pugke v namer. Utrajena in vsled izgube I kervi oslatyjeha sta kmalu oba zaspala. Ko se izbudi, I je bil dan. Pogleda i .zapazi pri sebi svojo mater i I avojo sestro, ki ste ponj priSle. Pred dnevom nasko-iili so Cernogorci Turke, Turci ^ se umaknoli nazaj I m udje bratstva, kteremu sta ona dva mladenca spa- I dala, poiskali. so svojih ranjencev. I Tse to je knezu pravil mladeneC, ko ga je ft- | vopisec malal. Njegovo oko je zasijalo, njegova lica je Se enkrat oblila rudeiica, suhe rudece ustnice so hlastno pripovedale cudovito dogodbo, saj nesel je v prezgodnji grob tolazilo, da bode v podobi i pesmih Se-dolgo zivel pri svojih rojacih. Ker ni bilo upati, da yojna kmalu kon5a, osta- I Vii je nag iivopisec slavao Ceraogoro. Cernogorci pa j brezobzimosti celd drzavnega pravdnika s ,casnikom vied brez vsega pameJnega razloga konfiscirala !• Pad, to je bila prava ckupacija! — Verjamem, da Se celo turSke §irokohlacne2e bi bila ta sila tako pretresla njibovo fanatidno krv tako ohladila, da bs bili pri taki okupaciji na vsak icsen npor pozabih. Tako je nrprijetni Rus svoj teren, da se ? vojaSkem duhu iz»»zim, cnrniral ter kolikor jemogel dalec avojo snezeno plahto raztegnol, po kteri se je burja vo-zila, mendft domorja in globokonoter v b§kode2elo. S tem je dal nepokojnim labom predokus blaiene Sibirije. Prava kazea za irredentarje! — A kaj tima-rajo za to! — Oni se bodo s polmmi trebuhr za kra-trkfas na saneb voaili in pri tem delu se^Se celo z ruskimi kozubi sprijaznili, mej tem ko vsled s!abih 1-tin se-tradani rev*?zi laSke planjave pn medh po-lenti in slabem ognju se stiskaje premisljnjejo zimske kratko«j,se svojih severnih in polarnih bratov, po noci pa saniojo o Ameriki ali novi Franc Joirf-evi dezeli. Malo al niC bolje se godi hribovcem sosebno iis*im, ktere je ta nenavadna zima nepiipravljene naSla. Edni se niso z drvami oskrbeli; driigim je 2ive2 ze sadaj skoro poSel. Dobrebibile plehke obli-c!ce, a pridelalo «e jih je po malem. Tretji so rahlo obledeni nekaj tudi zato, ker so tovarne s svojimi lahkimi cunjami domado trdno in gorkorobo izpodri-nile. In sedaj pride ncntmiljeni Rus s svojo okupa-cijo. Da bi nam bil saj kaj medvedjih ko2 in rokovi<* poslal, toda Se napovedal se ni. Kar iznenadil nas je. Taki» je burja veliko njib nepripravljenib zasedla. Tu-di se ni pu*tilovz njo pogajati in paktirati v tem za-I ?ednrm stanu. Se tako zasuknjeni diplomat bi ne bil | nic opravil. Kdino, kar bi bil dosegel, bilo bi morda j to, da bi mu bila glavo na pravo strau zasuknilal Siccr pa bi bil ostal brezvspeSno pri svoji zeleni mi- | zi zadovoljno si roke mencaje» da je v gorkem in da i nima s temi mizlimi faktorji kajopraviti. Sploh tisti, ki nosijo mehke roelce v mehkih rokovicah, ne pri-dejo radi v dotiko s to severno furijo, ki gore in dole z ostro ledeno metlo pometa. To veselje je za kmeta 1 ________^^ (Konec prib.) IZ riimorja, 16.dec. (Izv. dop.) Obfino nevoljo naroda naSega provzrodilo je bilo v novejtsera dasu ob-. okfc»bra t 1. v plemeniti stan z aaslovom pi. BSocebranB povzdignjen. Ponosni smo na verlega rojaka in destitamo mu iz vsega srca: Na tnnuga leta! Zdravstvene razmere v Gorici meseca ok-\obra 1879. Zdravstveno stanje je bilo v tem mesecu povoljno. N4yec boleznije prihajalo od piehlijenja. Nevarnih nalezljivih bolezni ni bilo lazun v dvch slu-fiajih difterija, toda se srefinim izidom. — Umerlo jih je v fern raesecu 51; mozkih 27 in iSenskih 24. No-vembia meseca 1878 jih je umerlo 53; mozkih 29, lenskih 24. Rodilo se je novembia meseca t. 1. 32 otiok mozkega in 19 zenskega spola; skupaj 61; mej temi 2 nezakonska, 1 mozki in 1 j&enski. Ljudski mis^on se jc zaCel dne 14. t. m. v goiiSki prvostolni ceikvi s6 4 govori na dan; en go-vor je samo za zenske, eden samo za mozke, en go-vor pain en dvogovor za mesano obfiinsivo. Mi-sijon vodijo oo. jezuiti po nacinu, ki je bil do zdaj menda samo §e v Italiji v navadi. Dvogovovi y cerkvi, pri katei-ih poducuje uCcnik z «nega odra nevedne-2a na drugem odru, so v na§ih krajih Cisto nova pri-kazen, s katero se vsaj mi nikakor ne moremo spri-jazniti. Dele2ili smo se pazljivo dveh takih dvogovo-,rov, a videli smo, da je bilo obakrat vec smeha mej ranogobrojnim obcinstvom, nfgo kaj druzega — in to se nam v veil bozji ne zdi prav dGstojno. Sploh ne razumemo, zakaj se italijanske Sege, — katere vteg-nejo biti v biazeni deieh na svojem mestu ter se tain morda bolje vjetnajo z ljudskim duhom, kakor pri nas — tirajo brez yse potrebe v na§e cerkve. Te baie propaganda, naj bo uie za kar koli, je po na§em me-neneji eisto od vec.Pa.ne, da bi naskedo krivo raz-umel :|] mi ne govorimo iz liberaluSkega BtaliSca, ,am-pak odkritosrCno po istinitem vtisu, iismo ga od mi-aijonskih dvogovorov domov prinesli. Sicer smo sHSali v enakem zmislu soditi tudi veljavne [duhbvnike, za-rad cesar se nadejamo, da se ne bo nikdo spodtika) nad na&ini nedol^uimi opazkami.] Nesreda. S Krasa se nam pi§e: Dne 16 -t. -m. se je zgodila pri nas vepa aefiFeCa, io ekorQ bi .rekel, le po zanikeraosti. M. A. posedla je svojega triletne-ga otroka kognjisei in glak.strifieyim (sbsedp.) Qtrok se zaCne z ognjem igrati in kojse mu vriarae krilico. Pomofi je bila^malu pri otrdku — a vendar p^epoz-no. Mati priurja domov Se le, ko zaslisi krlk. Gtrbk je vsled opekline v nekoliko urah duSico izdibnol. StarSi! kedaj bo.-?te imeli vendarv<'5o pozbrnost na svoje otrpke? saj vendar imate .dovelj takihi:2a-lpstnih izgledov pred ocmi! Na5 Ktas je par tednov sem, nam taki tempe-raturi nenavajeiitin, prava Sibirija. Suega imarao do-velj, burja razsaja straSansko, mraz je tak, da ni; bilo uze veliko let tacega. Toplomer je kazal nekega due uni teden — 80 R pod niclo. Bilo je sicer tudi druga leta mraz — a morda le kake tri, fitiri dnevo in o svojem Casu — letos pa traja ule vec tednov in zdaj, ko se ni nastopil zimski cas 1 Goveja kuga na Kranjskem, hvala Bogu, po-nehava. Zdaj je samo Se v dvoh vaseh novoraoSkega in v eni vasi (eruomaijskega okraja. Zahvalnice so poslali miniet. predsedniku gro-; m Taaffe-u za njegovo odkritoin kiepko izjavo, da se Slovaui v Avstriji ue smejo dalje na steno pritis-knM. — narodni odborniki ljubljanskega mesta in nuiogi obfiinski zastopi s Kranjskega. Kaj pa nase po-1*1 iCuo diuStvo, .nasi narodni veljaki in zastopi, kje so? Man je na Goriskem oinerivelo u2e vse narodno gibanje, ter ugasnila zadnja iskrlca nekdanjega tako 2arecega narodnega delovanja? Solsko. Ker m je g. uCitelj Val. Kumar od* povcdal vodstvu 3 razreduo dr^avue de&ke Sole (nek-daj normalke, pozneje vadnice) v Gorici, postavljen je na njegovo mesto g, Anton Hribar za zataoga voditelja. Samoumor. Predpreteklo saboto se je v Pod-gori v uvoji lobi z vrco obesil neki &imon Jenko, 22 letni delavec v Kitterjevi pupirnicl. Nesre5ue2, o kojetn se prav nid ne, sluti, kaj ga jo v obupgnalo, je sin kranjske rodbino, katera pa \\U vec lot v Pod-gor! stanuje. Delavec je bil marljlv in polten, ter je imel tudi dobcr zaMu^ek; otofccn pa jo bil vednoin vi'Ckrat se jo \m\M, da mu ni vec zivcti. — Ilittor-jevi uradniki in delavci so ga spruinljali v vellkem Stevilu k zadnjcmu pofiitku. Bevft ˇ Jatri. So mije mpr4a, ,kakpr pi nas na Goriskem, je revSciua vdled straSno slabe letino zadela naSe isterske brate. nSiromaStvo je zlaatl v srednjej Istri vsled tcga iiepopisno, lakota trka usSe zdaj na duri tisuc in tisufi dru2in in preti u2e.s:daj uniCiti njih mnogo, nenavadno huda zima jej pomaga zdatno v njenein ialostnem puslu. Do srea morajo pretresti vsakega rloveka 2alostne prikazai, kakor se zdaj povaodi po srednjej Istri nahajajo, na glas Boga prosi'ce, da bi jih Cim preje ro5il.iz.te .doline solza, prikazni, kojim bi bila nagla smrt prijetna, da.bi bili le hiranja in taoega zivotarjenja kmalu veSenil" — Tako popisuje odbor, ki se je ustanovil v podporo stradajocim pod predsedstyom g. c.ik.«profesorja Frana Matejci^i-a v Paziau in kojemu tajnikuje na§ rojak profesor Ivan BerbuC, v svojem oklicu do usmilje-nih bratov na Slownskem, fertostne razmore v, srftd-njej Istri, nujno proseL, naj se povspd nabirajo mi* lodar; v denarju in 2ivezu vsake vrste v ppmofi ne* sveCnim tatuoai-jim siromakom. ^alibog, da z GoriS* kega ni pricakovati posebne,pod pore, ker imamo doma v premnugih krajih silo poinajitti in podpirati in k^r sami prav tezku pr,iiakujemo, da .nam prihiti .vis. vlada na pomoc z izdatniaii jaynimi ,zapo6etji; dru-gaCe bo tudi pri nas mnogo stradanja, ie ne io kaj hujega. Spomin na kranjske Janeze. Gosp. Fran HIavka je uredilin izdal v Narodni tiskarni" v Lju-bljani tiskano prav lien o knjtfico nSlavnostni sprejem slovenskega peSpolka Kuhhovega St. 17 v Ljubljana dne 26. in 27. novembia 1879" katera obsega na 34 straueh osmiuke, poleg kmtke zgodovine Kuhno-vega polka zanimivi popis, kako je bil pre,teVle dni ta polk vrnlvsi se iz Bosne povsod sijajno spre-jet in slavljen od Trsta .do Dunaja. Knji^ica sklepa^z Resmanovo pesnijo nKubnovska.a Ceua 15 uovCiC^vje jako nizka. — Solska veselica. Prejolismoter javljamodru-gim .obSiuam v izgled in posneraapje: PodpisaUi krajni 'gqlski svet priredi v nede^o — jlrie 21. dec. ob 3. uri popoludne vesetico tukajSno .Solo pbiskajofiini ubo-zim Solarjem in Solaricam v dvorani ;gostilnice p. u. g. viteza, pi. Scaramauga- — Solski ,svet je v ta namen pobiral dobrdtne da-rove ; darovali so p. n. gospodje: Vitez pi. Scaramanga 25 gld., vitez pi. Yalen-tiusetiilz 25 gld., pi. gospa-Reineit-20-gW?, #itez,pl. Bosi^io .10 gld., Hell in Fenderl iz Trsta.lO gld., DivOstertag -5 gld., Delena & gld., «<)$pa Kpzler 5 gld., R. MahoiCic 5.gldM'N. N, 5 gld., liprgUi 4 gld., Fabiani 2 gld., Jo2ef Rencelj 2 gld. Gospa jEiifciifia MahorciC Z gld., IvanCic 1 gld., neijemenovani 1 gld., Stanicu 1 gld., Woh^em^hl gld., Fr. Leban 10., Cvek 1 gld., Ant, Leban 1 gld., Oetoni 50 ^t., ,K, N.SOkr. Gospodifrii uCiteljici Cazafura In Pitamic sti po-roagali izdelovati Solski deci obleko. S to svoto se je nakupila ubogim otrokom zim-ska obleka in se bode delila ubogej luladiui. Blago-duSne p. n. sezanske gospe bodo pa tudi priskrbele, da bode vsa Solska mladina pogostjena in z vsako-jakimi darili obdarovana. Podpisani krajni solski swt smatra si torej za prijetno Uolznost, vsem dobrotnikom in podpornicam v svojem, kakor tudi v iraehu solske dece najtopiejSo hvalo izrecl. Ob jednem podpisani krajni solski svet uljudno yautksvefouej razdelitvi vse p.o. dobrotcike in do-brotuice. — Krajni §olski svet Y Sezani due 14. decembra 1870. Mailingova tiskarna v Gorici spreraeni z novim letom svojo finno in se bo imcnovala zanaprej: HilarijAnska tiskarna. Titoo poro&lo. Y Gorici 18. dec. Gorica ne pamti tako slabega trga o sv. Andre-ju, nego je bil Jttos. Krivo je nekoliko tej slabej kup-cijifgrdo pa salamcii^ko mrzlo vrerae, a veta je krivda v pomanjkanju denara pri sedanji oWni mizerijl. Vsa podjetjat kakor azitui davek (dac) glavna trafika, pod-jetje sejmnih prostorov imajo prav pri IctoSnjem sv. Andreja trgu lelik razlofiek v dahodkih od druzih let. Kaj pa se druga trgovina in obrtnija? Gene raznega Waga so veSiuoraa ostale ncsprenunjene, pa vsaj ni prav ta mesec ui najmaiij§e kupeije. Leliko si je mi-sliti, da so hranii pri raznih trgoveih polni shranjene-ga gorskega sira, slanine inmasla; dotftui gospodarji pa so priniorani vzeti potrebao za z1ve& na up. Sle-defie cone se zaznamujejo uze od 21. rovewbra naprej: K o I o n i j a I i. Kava mofca gl. 154—156, Ceylon gl. 158—168, druga gl 124—130; Fdrto*iko gl. 150—1?6; Malabar gl. 124—132; St. Domingo gt. 116—122; Kijoimgl. 128—132; srednji gl. 102—110; sladkor fin gl. 55—56; Melis gl. 52—53; tolcen gl. 50—51. Sadje. Ro2iLigl. 13-14; mandelji gl. 122—124; grozdje suho (uva passa) gld. 33—35; -sultanina gld. 44—48. Mast, s i r i n o 1 j e. Maslo gl. 88—92; ame-rikanska mast gl. 58—55: doinaca slanina gl. 68—70. amerikanska gld. 58—60; pijadentinski sir star gam 1.40—168; pekorin gl. 112—116; bov§ki leto§nji gi. 56—60; olivno najfineje olje gl. 76—78; srednje gl. 60—62; Corfa gl. 54-56; Raguza gl. 47—48: istri-jansko gl. 49; Petrolej v sodLih gl. 17.50—17.75, v sabojib gl. 1950—20. Vse navedene cene pr. 100 kil. L ito, moka in ri2. Pseniealiekt. (100litrov) gl. 9.80—10.40; sirkgl. 6.30—6.80; rez gl. 6.60—6.80; jecmen ce! gl. 6t pehan gl. 10.40—10.80; oves gl. 4.— ; fizolgl. 4.10—9—11; ajda gl. 5.60. Kdoi hoce preraCunit na staro mero, naj racuni 31 litrov star pol. pri ovsu 5 litrov ve6, Biz je od 20 gl. do 26 najfineji. "Moka I gl. 24.70; II gl. 22.50: III gl. 21,30; iv. gl. 20.50; V gl. 17.—; VI gl. 13.—; otrobi debeli gl.35.20; drobni gi. 5.—, pr. 100 kil. Spirit in vi'no. Domaee 2ganjeHek5gI. 68—72; Spirit ranniran gl. 42—43; vino farlansko Crno gl. 29—30 ; belo gl. 24—26; ribola od 20—25 uvazena razna vina kakor kraujsko (dolenj&ko), stajersko, oger-sko, laSko in celo tirolsko po razlicnih cenah in po kakovosti. Seno in slama je bilQ prodano od 1 gl. do gl. 1.25 za 56 kil., krompir letosnji po gk_4.50 do 5.,— pr. lOOkil. javna zaiivala. Podpisani smatram~si vjposebno dol2ttost,^izre-& najiskrenejso zahvalo vis. spoitovaneinu gospodu d.ra Josipu Kenda-u, ajdovskemu zdravnikn, ka-teri je se zoano svojo • spretnostjo in z vestoim nrar-Ijivim prizadeipnjem dognal, da je moja, po dolgi, trra.eseCni bolezni v smrtni ncvarnosti leZeia. soproga meni iu kceli rodbini v neizmerno radost srecao in si-cer popolnoma okrevala. Ker ne morem gosp. zdravnikn svoje fhvaleznosti po zaslugi in tako dokazati, kakor 2eiim, kli5pm iz dna srea: Bog ga zivi mnoga leta in ga osreci z naj-obilnej§im blagoslovom. , V Berjak nad BihenbergonTdne 10. dec. 1879 France Lerjal posestnik. Listuica urednisWa. i»scbno dnbrih numiznih nozev z ror«m iz , ^ bfifitnija-srebra iu pnivo-auglex.ko ostriuo; \ "% '¦L 6 najfinojih \ilic britanija-srebro tiz cnega «a- \-r.% =* int'jra l:osa; i = -2 4- G nttjiinejih britanija*zlic, masivnih; I S w'" (» „ „ ilit'ik za kavo; r as ^ 0" G „ „ nozuilt podstavkov; /^i.'*! 1 „ „ znjewaln. za juho, tnnsiven; I ' N §* 1 „ „ „ za inlcko „ I © J" < G nnglu&kib Viktorija tas; najiineje ciziliranih: \ p- a.'c3* 2 okusna saloiiaka svecnika: J J* g" « 1 brituuija-srebern zvoncek se srebro-glasom; / a K i „ „ i>losct'k za kruJi, masiven; ' ** Vaek 42 kemadov jo izdelanih iz najfinejega, pravega br;tsinija-srubrar ki je edina kovina, koja ostane vedno bola ter se tudi 25 let rabljena, ne razlocuje od pra-vega sn-bra; zattt se garantllje. Y dokaz, da raoje o-zcanilo ne sloni na nolboni slopar*iji zavczujein so javnor da brez ugovoi-a nazaj vzaraeni hlago, ce bi komu ne bilo po volji. Jaz zavracam na mnoga zabvalna pisma, ki so mi dosla in koja bom za-poredoma objiivil. Kdor hoce tedaj dobiti dobro in zanesljivo blago za svoj dcuar in ne kako slepar-sko saro, naj se obrue samo do. A..FRAISS, Rothentbunnstrasse 9* nasproti knezoSkofijske palace na Duiuiji. g| Zoper vsaki kaselj! Kyjl prsne bolesti, praskanje v goltniku, zagerljenje, za-^i slizenje, pljuvanje krvi, nadubo, oslovski ka§elj, jetcni rL\ kaselj" je "Mayer-jev S beii prsiii simp najzanesljiveji in najbolj§i domafi pripomocek. Pravi dotiva se samo pri A. FBAKZONI Pontoni-jeva Iekarnica y Gorici. i M 4 as M 1 crno vino Msto naravno } I a ne oddaja je manj, nego po 56 litrov skupaj. Alojzij Bader. S •* - i -. u> H^ !! Skoraj zastonj!! ~&§ Zavoljo nedavno na ni& priSlo velike P4BRIKE ZA BUITA-KUA-SKEBKO, oJ.laje se sledefiih 42 KOSfADOV, Izredno dobrih recij od BltirANIJA-SREBKA samo za gld. 6.75, koi jedva ietrti del troskoT izdeloTanja, tedaj skoraj zastonj, in sicer: G kom. vrlo dobrih nam«Znill noLeV, z rocni- V e jjf'e? kom od btitanUa-srebra, » pravo anglcski- ~ -'p*01 g* xai sreberno-jckleniml ostrlnaroi. x ° Sfl^ 0 kom. jako finih britaiiija-srebro, iz jedoe- 1 g'.g 6D gako^ J 3* .2. J 6 kom. teskili 2UC Za jeUl od britanija-srebra. J "* "g g'1 ^ 6 kom. /.He Za kaVO od britanija-srebra, naj-l > 0 L• S *t bolj-i: kvalitete [ Si tc- 9tS i masivni zajemalec za mleko od brit -srebra. 1 ce:ki /ajeilialeC Za jUhO od briian-srebr e podstavkov za noze od briUnija-Hrebra. 6 k„m. Viktorija-podstavkov, anocizenm 2 krasna nam. S\x4llika od britanija-srebra. 1 salon,ki namiZUi ZVOntek od britanija-un bra arfbrnega glasu. 1 prCL'l'jOValnik Za &*J od britanija-srobra, z Tuikom aii vo4aloro. r* a 5 to 42 kom. Vsch teh 42 roiij jo izdoiano iz najflnej^oga britanija.gre-bra, ki jc na I'blem »vetu jedina kovina, katcra ottane vecno bela, irt he od iinm-pi »rebra tudi po SOletnem rabljonju no more razlo-eiti, ZA KAIL SE OAKANTUJE. Sa.,lov in jodini kraj za naro^ila v c, k. av8tro-og«r*klb prOvincijah; General-Depot dsr I, e&;l, Britannia-Silber-rabriken.: uiau it Ktum, Wien, I. Elisabethstrasse 6. I'oSitja no prctl poJtnemu povzutju, - - lofitniiia za v*«h 42 ko-madov znaia 36 kr. v van krajo Av^tro-Ogerskf. prevzame podpisani slovenskega, ncm§koga in italijanbkcga jezika teoreti6no in prakticno zmo^ni ucitelj. On prevzame dva aii tri otroke prernoz-nili starsev v popolno odgojo in prchranenje. Ker je njegova Jiisa jako prilezna in v zdravi iegij ima dvoriSee, vrt in prav blizo tudi sadui vrt in vinograd, je gotovo za ta namen jako pripravna. Podpisani bode za to skerbel — in luhko uze naprej zagotovJja — da bodo otroci, tudi ce niso posebno nadarjeni, dobro napredo-vali in da se nauce zraven matcripga tudi §e enega zgorej omenjenih jezikov, Kdor zeli kaj veu pozvedeti, naj se biago-voll pismeno aii osebno oberniti do 3Iatija Leban-a uCitelja v Konchi-ju ua triiuorskem. Javna iasjava.. Blago, prejeto od zapuscinnkoga oskrbnistva no-davno propale velike tovorniee lgrac, prodalo se je za -t. del pravc vrednosti. Za neverjetno ntajhno ceno 2 gld. U5 kr. dobi vsakdo rfedecih 58 koiliadov krasnib i-gract aposobnih za decke in dcklice vsake starosti; po-IiIjt?jo se proti poStncmu povzetji; to je: 1 Parisko Variete-glcdiSee, prav dicno in zaniraivo okincano. 1 Carobno skrinjico, obsegajoto ujetega paso, kateri hoie oobegniti. 1 Sv. Miklavza. 25 krasnili kiniev zabozicno drevesce, najnovejSe bazc. 1 kitajca, veduo delavnega in smeh vzbujajocega z niekati'/mom. 12 kiasnih svetnikov za bozicno drevesce. 1 japanskl kioskv umetno delo, obsegajofie kolibrija, ki se giba in prcpeva. 1 pajucelj, umetno napra%ljfB, zna vsake bazeumetnij. 1 gozdni skrat, kazoc jezik na povelje. 12 pisanlh svet'ic za razsvecavo. 1 pnnca V k«ciji, elegantno oblecena; kedarsevozi, triplja in npije. 1 statorimska kotija z vprego oSkomadov, stane gamo gl. 2.95. Povrhu pa dobi prav l^F* Zastoof *^B in brez doplaci.a vsak pri prejemu take igraske zbir-ke 1 darilo obstojede iz 4 iidnili, v jeklo rezanih slik. Te siike so dobro posnete iz slavnih umetni§kih del in ae sposobijo zlasti za okineanje soban aii pa za darila odraslim. NaroCiia naj se blagovoljno po§iljajo pod naslovom: An das Exporthaus international- Waaren, Wien, Stad*, Heinrichshof, Magazine 8—9. Dobre, pravidne, uepokaiene voscene svede, za katere dajejo poro§tvo, iz uajbolj§ega eistega ce-betnega voska, katere izvrstno iepo in prav poCasi gore, piodajata po najnizjej ceni. P. & R. Seemann w Ljubljani. ayatelj in odgovorni urednik; J02EF ZEL — Tiskar; MAILING y Gorici,