Izhaja vaak Ootrtok
□ Kfci/MiSl »O	ufKAVA:
Trst, Via F. Filzl 10/1., Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 18/11 - Postni predal (casel-la postale) Trst 431. — Poit čekovni račun: Trst, 4t. ll/64«4
PoStnina plačana ▼ gotovini
Posamezna št* 30. mm Ur
trimesečna lir 32» - polletna lir 800 - ietna lir 1100. — Za inozemstvo; trimesečna iir 500 - polletna lir 1000 - letna iir 2000. Oglasi po dogovoru
Spedlziorac in abb. postale I. ir.
ŠT. 115
TRST, ČETRTEK 2. AVGUSTA 1956, GORICA
LET. V.
MEDNARODNI SPOR ZAVOLJO SUEŠKEGA PREKOPA
ŠIBKI EGIPT tf BORBI PROTI ZflPflDHIM VELESILAM
Preklicane obljube - Zapostavljeni narodi bodo zmagali
Ko je Abd El Naser junija 1952 s pomočjo vojske strmoglavil sprijeno dinastijo in postal gospodar Egipta, je proglasd! kot cilij narodne revolucije dvoje:	dežela	se	mora
najprej osvobodili katerekoli tuje nadvlade in se nato gospodarsko osamosvojiti in preroditi.
Prvo je Naser dosegel pred enim mese cem, ko je poslednji angleški vojak zapustil ozemlje okoli Sueškega prekopa, tako da je Egipt stopil v /krog popolnoma neodvisnih in samostojnih držav.
Gospodarski in socialni preobrazbi dežele je pa liotel položiti temelj z zgraditvijo sil nega jeza ob Nilu piri Asuanu. Tu naj bi se dvignila ena največjih elektrarn na svetu. Njena pogonska sila bi morala omogočiti Egiptu, da si ustvari sodobno industrijo, in z ogromnimi množinami vode, zbranimi izza jeza. naj bi se obenem malo po mailo spre' menili nepregledni puščavski kraji v rodo vitna polja.
Strokovnjaki so izračunali, da bi težka in drasa dela pri Asuanu trajala približno 15 let in stala Egiptu več kot e^o milijardo in pol dolarjev ali 950 milijard lir. Vsi so mnenja, da bi se silni strošek bogato izplačal, ker bi asuanski jez spremenil gospodarsko in socialno lice države.
Egipt šteje danes 22 milijonov prebivalcev, ki se naglo množijo, a žive v pomanjkanju in kulturni zaostalosti. Kar je orne zemlje, je sicer izredno rodovitna, saj daje vsako leto dvojno bogato žetev, vendar je je za prebivalstvo očitno premalo. Če bi iz asuanskega jeza speljali vodo po prekopih v puščave in razvili mamo tega še industrijo, bi Esript lahko redil še enkrat toliko ljudi, Ikot jih danes. ■
Vprašanje asuanskega jeza je torej naravnost življenjske važnosti za Egipt. Nič čudnega, da ga hoče Naser za vsako ceno in čimprej rešiti.
TEKMA MED ZAPADNJAKI IN RUSI
Ker pa mlada egiptovska država nima sama dovolj denarja, je bila prisiljena iskati posojila v tuj:ni. Za izgradnjo veličastnega jeza in elektrarne so se zanimali ravno tako Rusi kot Amerikanci in-Angleži. Eni in drugi so hoteli priti, g tem da pomagajo Naserju, do vpliva v Egiptu in arabskem svetu.
Naser se je slednjič odločil za zapndnja-ke. Sprejel je ponudbo Amerike, Velike Britanije in Mednarodne banke, da mu posodijo potrebni kapital.
Vse je bilo že lepo dogovorjeno in v načelu urejeno, ko so Amerikanci in Angleži pred enim tednom kar iznenada izjavili, da ue dajo Naserju niti ficka. Za voditelja
egiptovske narodne revolucije in države je bil to pravi udarec v lice. V očeh svojega naroda in inozemstva je Naser po zmagi iz i. 1952 doživel prvič težak politični poraz!
Zakaj sta Wa«hington in London že obljubljeno posojilo kar naenikrat odbila? To se je zgodilo zastran tega, ker je bil Naser sicer pripravljen plačevati za posojilo vse zahtevane obresti, ni pa hotel vzeti nase prav nobenih političnih obveznosti, se nravi, da se ni maral v nobeni obliki priključiti zapadnemu taboru. Ostati je hotel politično popolnoma neodvisen kakor svoj čas Tito, ko so mu Amerikanci dajali pomoč v boju proti Stalinu. Naser je takisto želel biti nevtralen v sporu med zapadniin in vzhodnim taborom.
To je bil njegov glavni greh. Najinteligen-tnejše glasilo italijanskega kapitalizma II Corriere della Sera je napisalo', da gre nev-iralnosit dandanašnji samo v prid komunizmu in Sovjetski zvezi. Doslej so Amerikanci in Angleži z »meniško potrpežljivostjo« lo nevtralnost prenašali, toda vse kaže, da je zdaj »mera polna.« Washington in London sta s svojim sklepom proti Naserju hotela dokazati svetu, da se »nevtralnost vec ne izplača.« Narodi naj se odločijo, da krenijo na levo ali na desno. Zategadelj je odločitev Amerike in Velike Britanije, »zgodovinslki dogodek velike važnosti.« To je prvi korak, a ne poslednji. Sledili mu bodo še dmgi, v bodočnosti tudi proti Titu in ostalim nev-ralcem, ki so doslej samo gospodarsko izkoriščali zapad, a pri tem dejansko podpirali zunanjepolitične cilje Sovjetske zveze. Stojimo pred »zdravim preo/kretom« zap'id ne politike.
NASERJEVA ODLOČNA OBRAMBA
V	zahodnem svetu so bili državniki pre piičani, da bo moral Naser pod strahovitim
udarcem Washingtona in Londona kloniti. Kako naj se mož uspešno brani? Sam je Lrez denarja, pomoč, ki jo nudi Moskva, je pa zavita v meglene besede, saj je sovjetski zu-nanji minister Šepilov celo izjavil, da se i gradnjo asuanskega jeza nikamor ne mudi,
Toda Naser je z drznim in nepričakovanim dejanjem iznenadil vso mednarodno javnost. Izdal je zalkon, s katerim je družbo sueškega prekopa kratko in malo — podržavil. Vsi bodoči dohodki, ki jih bo prejemala družba od prevoza ladij skozi Sueški prekop, se bodo uporabili za gradnjo jeza pri Asuanu! Družba ima letno okrog 100 mi-Ijonov dolarjev dobička, v 15 letih zbere 1 milijardo in 500 milijonov dolarjev, torej natančno toliko, kolikor je potrebno za dozidavo asuanskega jeza. S tem bi bilo vprašanje tudi brez pomoči zapada zadovoljivo rešeno.
Proti temu Naserjevemu zakonu se je na zapadu dvignil pravi viliar ogorčenja. Medtem ko to pišemo, zborujejo v Londonu zastopniki Francije, Velike Britanije in Amerike, ki ugibajo, kaj bi bilo potrebno ukreniti proti Naserju.
Nekateri menijo, naj se uporabi sila in, če treba, ozemlje spet vojaško zasede. Vendar stvar ni tako enostavna, zakaj Naser je izjavil, da bo na silo odgovoril s silo in da bodo Egipčani branili »do poslednje kaplje krvi« svojo neodvisnost. Iz tega bi se utegnil izcimiti oborožen spopad, v katerega bi bile zapletene tudi druge države in med njimi Sovjetska zveza.
Ker se zapadnjaki morajo takemu spopadu brezpogojno izogniti, Naserju ne grozi resna nevarnost, da bi ga Angleži in Francozi napadli. Razen tega so Amerikanci uporabi sile odločno nasprotni.
Glavna zila svetovne trgovine
Toda šibki Egipt ima na razpolago tudi gospodarska sredstva, s katerimi se lahko uspešno brani.
Skozi Sueški prekop prihaja skoro vsa nafta, potrebna Veliki Britaniji za njeno močno razvito industrijo. Od 28 milijonov on petroleja, ki so jih Angleži lansko leto uvozili, je šlo nad 20 milijonov skozi Sueški prekop. Po daljnovodih sta pa pritekla z Iraka do obal Sredozemskega morja samo dva milijona ton nafte.
L. 1954 so plule skozi prekop ladje 46 različnih dežel, vendar se nobena država na svetu ne poslužuje sueške morske poti v toliki meri ikot Velika Britanija. Tudi Ameri-
ka prevaža čedalje več blaga skozi Suez, v zadnjem času 12 do 13 milijonov nafte letno, toda Združene države niso tako odvisne od uvoza kot Anglija, ker imajo tudi na lastnem ozemlju številne petrolejske vrelce, mnogo zemeljskega plina in velika ležišča rudnin in premoga. Angleško gospodarstvo je pa dkoro popolnoma odvisno od uvoza surovin in hrane.
Kaj bi se zgodilo, če bi Naser zaprl angleškim ladjam Sueški prekop? Velika Britanija bi zavoljo tega ne propadla, ker bi nafto in ostalo blago lahko pripeljala v svoje Julke okoli Afrike, kakor je delala do 1.
(nadaljevanje na 3. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
DVOJNA MERA ZA ISTA NAČELA
Ker Italijanska kršč. demokracija v obči-i,\i Vahrn ni hotela sodelovati z Južnotirol-sko ljudsko stranko, so nemški domačini izvotlili kot zastopnika tamkajšnje laške manjšine v občinski odbor enega Nennije-vega socialista. Dnevnik Alt o Adiige je bil zastran tega hud in se je čudil, kako se je mogla »globoko katoliška« nemška stranka zvezali z marksistično levico'.
V isti številki lista z dne 22. julija pa beremo, kako- so demokristjani ravnali v neki drugi občini Južnega Ti rol a, v Leifersu: zedinili so se s socialnimi demokrati Saragata fn nennijevci, da pri izvolitvi župana in upravnega odbora skupno nastopijo zoper nemške domačine. Dogovor med marksistično levico in »globoko katoliško« Italijansko kršč. demokracijo je 14. julija odobril sam demokristjanski pokrajinski tajnik za Južni Tirol. Sporazum — beremo v Alto Adiige — je izzval splošno zadovoljstvo, ker je bila z njim »točno dosežena vroče zaželena edinost v ciljih italijanske narodnostne skupine.«
Isto stvar torej list na eni strani graja, na drugi hvali. Kar je dovoljeno Italijanom, bi moralo biti zabranjeno Nemcem, čeprav so eni in drugi katoličani, za katere veliajo ista moralna načela v političnem življenju.
VOLITEV TRŽAŠKEGA ŽUPANA
V tordk se je spet sestal tržaški mestni svet, da poskusi izvoliti župana. Socialni demokrati, ki so v Rimu vladna stranka, so postavili kot pogoj za nadaljnje sodelovanje s Kr^č. demokracijo, da župan ne sme več bili Bartoli in da morajo biti liberalci izločeni iz upravnega odbora.
In res je Kršč. demokracija žrtvovala liberalce ter predlagala, naj prevzamejo vodstvo občine demokristjani, socialni demokrati in republikanci brez liberalcev, čenrav sede niih voditelii v rimslki vladi. Bartolija pa Kršč. demokracija ni hotela žrtvovati.
Na seji, ki je traiala več ur in je zelo burno potekala, ni bil nihče izvoljen za župana. Pri prvem glasovanju je Bartoli dobil 27 glasov, pri drugem 21, pri tretjem 28, vsakikrat torej manj kot absolutno večino, ki znaša pri 60 svetovalcih 31 glasov.
Prihodnja seja bo jutri v petek.
DULLES JE PRILETEL V LONDON
Ameriški zunanji minister Foster Dulles je priletel v London, da skupno z Angleži in Francozi preudari, kaj je treba ukreniti zoper Naserja, ker je podržavil družbo Sueškega prekopa.
Zdi se, da nameravajo slkilicati mednarodno zborovanje vseh držav, ki se v znatni meri poslužujejo prekopa. Tak sestanek bi po našem ne mogel v bistvu spremeniti položaja. Naser ne more več preklicati po-državljenja podjetja, ker bi prišel s tem ob ves ugled v arabskem in ostalem svetu ter se politično uničil.
V	vseh drugih rečeh je pa že tako pripravljen na široko popuščati: delničarjem hoče plačati odškodnino po vrednosti deležev na paniki borzi, vsi uradniki družbe ostanejo
v	službah ter obranijo dosedanjo visoke pla-
če in pravice, plovba se bo kot doslej nemoteno nadaljevala in prekop bo v mirnem in vojnem času dostopen trgovskim in bojnim ladjam vseh držav na svetu.
Če bodo od Naserja zahtevali, naj se na to še pismeno obveže, bo rad storil, zakaj Egiptu lahko le koristi, da se promet po prekopu brez težav razvija, saj bi nosil vladi v Kairu samo lepe dobičke ter ji pomagal čimprej zgraditi veličastni in velevažni jez pri Asuanu.
Več od Naserja ne morejo doseči!
ANGLEŠKI MEŠČANI Angleška delavska stranka, 'ki je prišla po vojni na vlado, je v nekaj letih izvedla v deželi pravi socialni preobrat. Podružabila je obširne panoge gospodarstva, vpeljala zn vse državljane brezplačno zdravljenje in šolanje, zagotovila vsem ljudem preživnino za starost in tako dalje.
Churchillovi konservativci so po zmagi pri sledečih volitvah domala vse te preosno-ve priznali in jih ohranili. Njihovo vladavino nazivajo zavoljo tega »na pol socialistič no«, tako da je Hruščev ob obisku Velike Britanije rekel, da je v srcu prej angleški »konservativec« kot pristaš Delavslke ali Laburistične stranke.
Te daljnosežne reforme so pa stale Veliko Britanijo silnega denarja, ki ga je moralo plačati v prvi vrsti meščanstvo. Vlada je naložila imovitim in »boljšim« slojem zelo neverjetno visoke davke.
Tu samo en primer: 50-leten specializirani zdravnik zasluži letno 8 milijonov lir. Krasen dohodek, bi človek rekel! Toda od tega mora odšteti državi skoro polovico, en milijon plača za razne zavarovalnine, 800 tisoč potToši za svoje osebje in pol milijona za šolanje svojega sina v vzgojnem zavodu. Kar mu ostane je približno toliko, kolikor prejema specializirani delavec. Tako se godi temu zdravniku in tako vsem ostalim izobražencem, trgovcem in višjim slojem.
Ugledni dnevnik Times je pred nefkiaj dne-
vi	napisal, da so ta bremena pretežka, ker jemljejo prizadetim ljudem veselje do dela in varčevanja.
PREVELIKA RLAGINJA
Medtem ko mnoge države iščejo v tujini posojila, da bi razvile svoje poljedelstvo, je predsednik Eisenhovver prosil parlament, naj mu dovoli eno milijardo dolarjev za — zmanjšanje kmečke proizvodnje.
Od 1. 1929 do danes so se namreč v Ameriki pridelki, posebno žito, bombaž in riž, tako namnožili', da je v državi preveč hrane. Ker kmetovalci blaga ne morejo prodati, ga spravljajo v skladišča, kar stane Združene države dnevno 1 milijon dolarjev.
Vlada je pozvala kmete, naj skrčijo orno zemljo. Spremene naj jo v gozdove ali pašnike. Z denarjem, ki ga je prejel od parlamenta, hoče Eisenhower nadomestiti kmetovalcem odpadli dobiček. Ali bi ne bilo bolj pametno, da darujejo odvečna živila revnim in stradajočim deželam in si tako prihranijo vse stroške za vskladiščenje?
JEZUITI
V	Bagdadu, glavnem mestu Iraka, so ameriški jezuitje ustanovili za tamkajšnje arabsko mohamedansko prebivalstvo univerzo.
Vseučilišče bo imeilo dva odseka, prvi bo posvečen fiziki in matematiki, drugi pa sodobni tehniki. Na univerzi ne bo predavanj v bogoslovju.
Zanimivo je, da je tudi nekatoliški abesinski car Haile Selasje poklical v deželo nemške jezuite in jih naprosil, naj mu pomagajo organizirati šolstvo v državi. Jezuiti so namreč znani kot temeljiti in vestni učitelji s stoletnimi izkušnjami in to je za Haile Se-lgsja najvažnejše. Njihova vera ga ne briga.
STEPE SE SPREMINJAJO V POLJA
Ko je Hruščev prišel na oblast, je naznanil, da hoče za vsako ceno oskrbeti prebivalstvo z dovoljno hrano. Izdelani so bili načrti, po katerih naj bi se nerodovitne stepe širne Sibirije spremenile v orno zemljo. Gre za ogromno ozemlje, razsežnejše kot marsikatera evropska država. Pretekli teden je bilo v Novosibirsku zborovanje, na katerem so Hruščevu poročali, da je bilo v zadnjih 2 letih izročenih poljedelstvu že približno 5 milijonov hektarov stepe.
V	teh neobljudenih krajih nastajajo vasi in se bodo malo po malo dvignila tudi mesta. Ruski narod ima na razpolago skoro neomejen življenski prostor.
PAMETEN NAČRT
Z dežele prihaja v mesta, kot je znano, že zjutraj dosti dijakov, ki se sele zvečer vračajo domov. Do prihoda vlaka se potepajo po ulicah ali prezebajo na postajah. Da bi šolarji ne zgubljali dragocenega čas«, marveč se že na postaji pripravili za prihodnji dan, nameravajo v Italiji urediti na večjih postajah posebne čakalnice za dijafe. Po avstrijskem zgledu bodo tu imeli na razpolago knjige, kuhalnike za ogrevanje jedi, kopalnico in zdravnišlko' sobo. Ministrstvo prosvete bo poskrbelo, da je v teh čakalnicah tudi pomožno učno osebje, ki naj di-ja/ke nadzira.
STANOVANJSKA BEDA. V VELEMESTIH
Neapelj je eno najbolj gosto naseljenih mest na svetu. Ker prihajajo z dežele vedno novi priseljenci, so ljudje natrpani tudi v podzemskih prostorih brez oken. V votlinah in malih prizidkih prebiva okoli 8000 družin, Nad 30.000 družin je pa stlačenih v sostano-vanjih, kjer v enem prostoru spi in kuha po več rodbin skupaj. Pomešani so stari in mladi, možje in žene, fantje, dekleta in otrobi. To je ena največjih nesreč za Neapelj.
ZAGONETNA VILA
Ameriška veleposlanika v Rimu, znana gospa. Klaira Luče, ima svoje stanovanje in urade v razkošnem dvorcu Taverna. Pred kratkim je pouil glas, da se je diplomiatinja nič manj kot zastrupila s svinčenim arzenalom.
Tega da je kriv — strop v njeni spalnici, od koder je padala stara barva, ki jo je veleposlanica vdihovala. Strokovnjaki so izjavili, da je to nemogoče: gospa Klara bi morala barvo z žlico jesti, da hi se zastrupila. Gospa je na vsak; način bolna in se mora zdraviti.
Istočasno je zgorela polovica gaja, ki obdaja prekrasni rimski dvorec gospe Klare. Zares zagonetna vila!
POROKA
Prijatelj našega tista iz Ljubljane dr. Aloj ■cii Rustja se je pred kratkim poročil z g. Slavico Bavčar. Čestitamo!
NOVICE
RAZPRAVA PROTI ŠKEDENJCEM
Tržaško porotno sodišče bi se moralo pre-lelklii teden odločiti, ali priznava veljavnost londonskega sporazuma, po katerem ne sme-joi obliastva nikogar preganjati zaradi dejanj, ki jili je zagrešil v politični borbi za državno pripadnost tržaškega ozemlja. Tako se glasi 6. člen, ki ga je generalni komisar Palamara priznal in uveljavil s posebnim odlokom na našem področju.
Če bi sodišče Palamarovo odredbo spoštovalo, bi se bili Škedenjci vrnili k svojini družinam že predpreteklo sredo zvečer. Sorodniki in prijatelji so jih čakali pred sodno palačo, da jih po 16 mesecih objamejo, a so se hudo razočarali: sodniki so namreč izrekli prav salomonsko razsodbo. Sklenili so, da bodo o veljavnosti londonskega sporazuma in Palamarovega odloka sklepali pozneje, za sedaj naj se pa zaslišijo še vse prijavljene priče.
To se pravi, da bo razprava trajala še kak teden. Škedenjci, ki sede že 16 mesecev 'po krivici v ječi, in njihove družine naj torej še naprej trpijo in se žalostijo.
Sklep sodišča je izzval v naši javnosti splošno nevoljo. Čemu mučiti toliko družin, ko bodo obtožence navsezadnje morali vendarle oprostiti.
JAMSKI LJUDJE
Na Francoskem se je našlo 9 oseb, med njimi en živinozdravnik in trije vifokošolci, ki so sklenili, da se za 2 tedna umaknejo v gozdno duplino. Preizkusiti so hoteli, kako so živeli ljudje v kamniti dobi in ali bi se mogli ohranili pri življenju, ako bi bodoča atomska vojna uničila obstoječo kulturo.
Slekli so se, ovili v ovčje kožuhe ter se nameslili v gozdni rupi. Sklenili so, da se bodo hranili samo od tega, kar jim nudi narava. Poglavitna jed so bili polži, grizli so korenine in različne trave, lovili po potokih ribe z golo roko in ulovili tudi kakega zajca. Prve 3 dni je bilo zelo hudo, vendar so vsi ostali pri življenju. Nihče ni obolel, a tudi prehladili se niso. Samo trebušček se jim je zelo stisnil v 2 tednih so zgubili povprečno po 11 kg na teži. Bolje torej, da ne pride do atomske vojne.
NAS PRAV MALO BRIGA
Pretekli teden so v Ameriki izbrali izmed 72 tekmovalk najlepše dekle na svetu. Zmagala je 20-letna hči protestantskega pastorja Carol Morris. Druga je Nemka, tretja Švediinja, četrta Angležinja in peta Italijanka Galli. Katera je najlepša, nas malo briga. Bolj važno je, katera je najbolj pametna in najboljšega srca. Večkrat se namreč primeri, da je dekle prav lepe postave največja — goska.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlji:
BO UPRIZORILO V SOBOTO, 4. AVGUSTA OB 21. URI NA DVORSCU GOSTILNE VI2INTIN (na trgu) V NABRE2 NI
dramo Ivana Cankarja
MARTIN KAČUR
SODNIKI V KRILIH
Italijanske odvetnice in pravnice, navzoče na mednarodnem zborovanju pravnic v Benetkah, zahtevajo od države, naj jim odpre pot tudi do vseh služb na sodnijah. V današnjem času, ko se povsod priznava popolna enakopravnost obeli spolov, je predlog utemeljen in bo zato prodrl. Tako bo Italija dobila s časom sodnike v /krilih.
NEUMNO SE JE POSTAVLJAL
Nad ljudskim kopališčem Licola v Neaplju je v četrtek letal pilot Barbato. V zraiku je delal take umetnije, da je zlasti ženski svet navdušeno ploskal in mahal pogumnemu zrakoplovcu. Pri enem njegovih drznih ovinkov je pa tako nizko priletel, da je s kolesom trčil v skupino deklet in razčesnil glavo 14-letni Mazzocclii. Letalca so kajpada takoj zaprli.
PIKA JE PIKNILO!
Navadno beremo, kako skušajo ljudje iz ječe pobegniti, ne pa. da se trudijo, kako b: noter prišli. In vendar se na svetu tudi to primeri. V Nici živi Jakob Pik, ki s svojo beraško pokojnino ne more ne živeti ne umreti. Piknilo ga je, da je najboljše, alko pride v zapor, kjer bo imel hrano in posteljo.
Šel jc zdoma, pustivši gospodinji listek, da ji ne bo plačal najemnine. Ko je dva dni zaman čakal, da ga zgrabi policija, je jezen stopil v restavracijo in si naročil razkošen obed ter nato izjavil, da računa ne bo poravnal. »O nič ne de« — je dobrodušno odvrnil gospodar —i »saj vidim, da ste revež!« Pik je naredil zatem tretji poskus: podložil je policaju nogo, da je mož telebnil vznak na tla. Ko stražnik vstane in
(Nadaljevanje s 1. strani)
1869, ko so prebili in odprli Sueško ožino. Toda škoda, ki bi jo trpela, bi bila ogromna.
Pot iz Indije in dežel ob Tihem oceanu do raznih evropskih pristanišč je namreč, če gre okoli Afrike, 8 do 15 tisoč kilometrov daljša kot ona skozi Suez. Kolika zguba časa in denarja!
Če bi se položaj zaostril do skrajnosti, ima lorej Naser tudi zelo učinkovito gospodarsko sredstvo pri roki, s katerim se lahko bojuje.
PRAVICA JE NA STRANI EGIPTA
In kaj je Naser pravzaprav zagrešil, da mu nekateri groze z oboroženo silo in da sla Velika Britanija in Francija položili roko na vse egiptovske državne in. zasebne bančne vloge? Na svojem ozemlju je podržavil zasebno podjetje!
Kako se morejo Angleži nad tem zgražati, ko so pred nekaj leti oni sami podržavili v svoji deželi cela industrijska področja z neštetimi tovarnami? Človek se sprašuje, zakaj bi ne smel Naser ravnati enako v prid svojega ljudstva.
NESREČNI OČE
Posestnik Scarabattolo iz okolice Padove je ravno končaval orati s traktorjem zemijo okoli domače hiše, ko mu priteče nasproti 2-letni sinček Renzo ter se tako nesrečno zaplete v kolo, da je revček končal spodaj. Obupani oče je potegnil izpod stroja popolnoma zmečkanega otroka.
»IMAM ŠTIRI ŽENE«
Črnec Jakob Mugvzo je tako blazno divjal po ulicah Pretorie, glavnega mesta kolonije Rodezije, da je s svojim motornim kolesom ogrožal življenje mimoidočih. Ko ga je sodnik imel kaznovati, je Jakob za javkali: »Imam 4 žene in 18 otrok. Ne kaznujte me, ker moram skrbeti za 23-člansko družino«.
Kljub 4 ženam bo Jakob sedel 14 dni v | ječi.
vidi pred seboj bednega Pika, ga le vljudno opomni, naj drugič bolj pazi.
Piku ni preostalo drugega, ko da se vrne k stari gospodinji in pri njej naprej strada.
Res je sicer, da je bil prekop zgrajen s tujim, v prvi vrsti s francoskim denarjem. Dela so stala 400 milijonov zlatih frankov. Pozneje so stopili v družbo še drugi inozem-ci: v zadnjem upravnem svetu podjetja je sedelo 16 Francozov, 9 Angležev, 5 Egipčanov, 1 Amerikanec in 1 Nizozemec. Toda tujci ne upravljajo prekopa iz golega člove-koljtibja, temveč vlečejo iz podjetja silne dobičke: 100 milijonov dolarjev na leto, od katerih prejme Egipt le 7 odstotkov. Kapital, vložen v prekop, je že zdavnaj izplačan. V domala enem stoletju se je popede-setoril ter omogočil tujim delničarjem, da žive po velemestih zapada brez dela v največjem razkošju.
Revni Egipt ni mogel vložiti v prekop mnogo denarja, pač pa je stavil na razpolago delavce, od katerih je med 10-letnimi deli zgubilo 25.000 svoje življenje. Če bi Naser ne dal delničarjem niti vinarja odškodnine, bi to ne bila nobena socialna krivica. Kljub temu jim je zagotovil, da jim bo izplačana polna vrednost njihovih delnic po današnji ceni na pariški borzi.
Pravica je na strani Naserja in zato bo v borbi, ki so mu jo vsilili, prav gotovo zmagal.
V'
Šibki Egipt proti zapadnim velesilam
ZLiHtihi	frT'izufrlti>fju
BAZOVICA
Naša vas postaja čedalje bolj privlačna izletniška točka. Vsak dan in posebno še ob nedeljah ter praznikih stoje pred vaškimi gostilnami vrste avtomobilov ter drugih motornih vozil, na katerih se pripeljejo številni Tržačani uživat nekaj svežega zraka. Priznati moramo, da so naši gostilničarji v po vojnih letih mnogo naredili za izboljšanje svojih obratov. Toda veliko več bi se dalo še napraviti, če bi oblastva, predvsem pa Urad za tujski promet, pokazala za ta del tržaškega Krasa vsaj malo več razumevanja. Bazovica ima danes vse pogoje, da se razvije v živahno tujskoprometno središče, kar bi brez dvoma koristilo ne samo Bazovcem, temveč vsemu tukajšnjemu gospodarstvu. Da do tega pride, je prvenstvena dolžnost tržaške občine. Ta bi morala izvršiti v vasi nekaj malenkostnih, toda neobhodno potrebnih javnih del. Potrebno je predvsem, da se temeljito uredijo vse ceste, da_ se izpelje kanalizacija, posadijo drevesa, postavijo na nekaterih mestih klopi in javne pipe. Stroški bi ne bili veliki in bi se v kratkem času prav gotovo sami izplačali.
Prej ali slej bi morali tudi razširiti telefonsko omrežje, saj je ta naprava danes neobhodno potrebna.
Upamo, da se bo nova občinska uprava nekoliko več pozanimala za našo vas, kakor se je sedanja. In prav to je bil namen zgornjih vrstic.
NABREŽINA
V sredo je okrog 100 deklic iz devinsko-nabrežinske občine odšlo na poletno letovanje v Forni di Sopra v Karniji. Isti dan se je vrnila skupina 100 dečkov, ki so prav tam preživeli mesec počitnic. Kolonijo je tudi letos organizirala naša občina. Denarna sredstva je dal na razpolago Urad za kolonije pri tržaški prefekturi.
Ravnatelj kolonije je letos učitelj g. Miro Tavčar iz Devina.
DEVIN
V drugi polovici maja je skupina delavcev Selada pričela kopati jarek, koder pojdejo vodovodne cevi na devinsko železniško postajo. To delo je bilo nujno potrebno, ker so vse hiše oh poti na postajo brez tekoče vode. Po večletnem posredovanju je občinska uprava lani končno izposlovala od obla-stev potrebna denarna sredstva in tako omogočila zasebnikom, da si napeljejo vodo v hiše.
Nekoliko neTodno je le, da so z deli pričeli prav v začetku turistične sezone, tako da je vsa pot na postajo že več ko dva meseca razkopana, kar silno ovira promet. Veliko bolje bi bilo, če bi dela izvrševali postopno: izkopali naj bi nekaj metrov jarka, vanj postavili cevi ter jih takoj zagrebli. Te dni so pripeljali cevi in upamo, da jih bodo kmalu položili. Vsekakor bi bil čas, da se to važno delo enlkrat za vselej zaključi.
Preteklo nedeljo je precejšnja skupina Devinčanov romala na Sv. Višarje. Vreme je bilo lepo in vsi so se prav zadovoljni, čeprav nekoliko trudni in ciknjeni, vrnili domov.
SESLJAN
O Sesljanu kot središču tujskega prometa smo že večkrat pisali. Danes se k tej zadevi vračamo, ker se nam zdi potrebno, da ponovno o njej spregovorimo.
Vsi strokovnjaki za tujski promet enoduš-no soglašajo, da je razvoj turizma v Sesljanu odvisen od volje devinskega princa, ki je lastnik skoraj vse tamkajšnje obale. Če bo la nekaj naredil, bo obrodilo bogate sadove za vse, v obratnem primeru se pa ne bomo premaknili z mrtve točke.
Princ je sicer letos nekaj res ukrenil ob morju, vendar nas to pri najboljši volji ne more zadovoljiti. Kalkor smo že pisali, je princ ustanovil na slikoviti ravnini ob morju, ki jo obdaja okrog 100 metrov navpično dvigajoče se skalovje, taborišče, namenjeno tujcem, ki ne morejo ali se nočejo nastaniti
v	hotelih. To so tako imenovani »eampings«, •kjer potnik lahko zelo poceni prebije počitnice. Tako taborišče je v Sesljanu poslovalo že nelkaj let, in sicer v gozdičku pri Kraljevi gostilni.
Zdi se nam, da je prinčeva zamisel popolnoma zgrešena, ker prostOT ob morju nikakor ni primeren za taka taborišča. Mirno lahko celo trdimo, da se je letos najlepši del sesljanske obale spremenil v pravcato »cigansko taborišče«. Neprijetno in mučno se počuti človek, ko v tem romantičnem kraju nenadoma zagleda pred seboj vrsto šotorov, raznih barv in velikosti, okrog katerih si na pol nagi ljudje kuhajo kosilo ali pomivajo lonce. Nikjer ni nobenega drevesa, nobene niti najmanjše sence, tako da mora bili življenje v šotorih podnevi nemogoče. Ne-laleč od taborišča je moderno opremljena restavracija, ki so jo pa namestili kar v bivših ameriških barakah. Na račun restavracije smo slišali marsikatero pikro pripombo. Ljudje se pritožujejo, da so cene previsoke in da je kuhinja slaba.
Pred vhodom v park pa sameva zapuščeni in opuslošeni hotel, ki bi moral biti duša tujskega prometa v Sesljanu. To stavbo bi moral princ čimprej obnoviti, nato urediti bližnji krasni park ter razna danes zapuščena igrišča. Le na ta način bo prispeval k razvoju tujskega prometa, od katerega bi lahko živelo precejšnje število domačinov.
LONJER
V	noči od ponedeljka na torek nas je nepričakovano obiskala naša stara znanka — burja, ki je s precejšnjo silo divjala do srede. S hudim vetrom niso prav nič zadovoljni naši kmetovalci, ker jim povzroča precejšnjo škodo na povrtnini in trtah.
Čudno se sliši, toda burja je spravila v bolnišnico tudi našega domačina 28-letnega Justa Pečarja. Mladenič se je na motorju vozil proti Opčinam, ko se je zaradi močnega sunka vetra prevrnil z motorjem ter obležal na cesti. Ob nezgodi je zadobil razne udarce po vsem telesu in se bo moral nekaj dni zdraviti v bolnici.
Želimo mu, naj čimprej okreva!
Že nekajkrat smo v Novem listu izrazili željo, da bi tržaška občina ponovno uvedla službo poljskega čuvaja, ki smo ga v Lo-njerju imeli do septembra 1943. Čez dober mesec bo začelo zoreti grozdje ter bomo že mislili na spravljanje jesenskih pridel-
kov. In prav ta čas so na delu poljski tatovi, ki povzročajo kmetovalcem občutno škodo. Zalo' bi bilo zelo koristno, da bi vsaj za ta čas imeli v vasi poljskega čuvaja. Ko smo prosili občinsko upravo, naj ugodi naši želji, so nam vselej odgovorili, da ne potrebujemo čuvaja, ker imamo mestno in gozdno policijo. To drži, toda ti ljudje izvečine sploh ne poznajo naše vasi in njene ljudi. Kako naj ti čuvajo naša polja, če ne poznajo njih lastnikov? Tudi do 1. 1943 smo imeli mestno in gozdno policijo, toda poleg te je bil še poljski čuvaj, ki je vestno izvrševal svojo službo in s katerim smo bili vsi zadovoljni. Kakor slišimo, so nekatere podeželske občine že zdavnaj uvedle to službo. Zakaj je noče vzpostaviti mestna občina, ki ima prav gotovo večje denarne možnosti, kakor male ter uboge podeželske občine na Tržaškem?
BARKOVLJE
V	začetku preteklega tedna je pri nas in ob vsej obali do Gnljana vladalo veliko pričakovanje za ljudsko veselico, ki ga je v dobrodelne namene priredil Italijanski rdeči križ. Časopisi so nekaj dni prej pisali o dogodku dolge članke ter vabili Tržačane, naj se veselice udeleže v obilnem številu. V Grljan in Sesljan je vozil poseben parnik. Miramarski grad je bil krasno osvetljen z žarometi in v tamkajšnjem parku se je ob zvoku lepih melodij vrtela tržaška gospoda. Prekrasno je bilo opazovati čudovite igre umetnih ognjev najrazličnejših barv. Vse obrežje je bilo lepo okrašeno in so za to priliko bili določili tudi posebno nagTado za tistega, ki bi najlepše okrasil svoje obrate.
Prvo nagrado (30 tisoč lir) je prejela re-slavracija Tritone, drugo pa bencinska črpalka Aquila. Mnogi udeleženci pa niso bili prav nič zadovoljni s to veselico, češ da so bili tako ples v Miramaru kakor tudi vse druge zabave dostopne le petičnim gospodom.
JEZERO
Po imenu sodeč bi človek mislil, da je naš kraj dežela jezer, deročih rek in mrzlih potokov. Toda čeprav naši vasi pravijo Jezero, nimamo niti rek niti potokov, ampak le smrdljiv kal, ki bi ga morda kak od vina vesel Tržačan znal zamenjati z jezerom. Doslej nimamo niti tekoče vode, ki bi jo v današnjih vročih dneh krvavo potrebovali.
To smo ponovno napisali, da ne bodo oblastva pozabila na vodovod, ki so ga nam obljubili in ga nestrpno čakamo. Čas bi bil, da bi končno pričeli z doli ter nas rešili strašne muke, ki jo že težko prenašamo.
OPOZORILO
Kmetijsko nadzo’ništvo spo-oča, da je od Ministrstva zra kmetijstvo in gozdove prejelo vsoto 600 tisoč lir, ki je namenjena izboljšanju tuka šnje ko-košereje. Nadzorništvo sedaj pripravka podobni osnutek raznih izboljšanj, ki ga bo čimprej objavilo.
OBVESTILO
Šolsko skrbništvo sporoča, da so v risalnici Realne gimnaz-je v ulici Lazzaretto Vecchio 9/II objavljene prednostne lestvice prosilc-v za poveij -na In nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jedkom za šolsko leto 1956/57.
Prednostne lestvice bodo pa vpogled vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 9. avgusta t. 1.
Mi fri že fJoVfu»fi ul
tt aVočn/nB ?
ribi t:
IZ PEVME
Naša vas je v nedeljo svečano proslavila praznik sv. Ane, svoje zaščitnice. Ta dan je bil letos temboilj slovesen, ker nas je obislkal nadškof msgr. Ambrosi, ki je podelil okoli 40 otrokom zakrament sv. birme. Pevmčami so hoteli visdkemu cerkvenemu predstavniku izkazati vso čast in spoštovanje. Postavili so mu dva slavoloka, enega v začetku vasi, drugega pred ce<rkvijo z napisom »Pozdravljen nadpastir«. Vsa vas je bila okusno okrašena, posebno pa še cerkev, ki je že sama po sebi lepa in zares umetniško poslikana. Pred slavolokom so sprejeli nadškofa in njegovo spremstvo vaščani. V imenu vernikov |j2 j© pozdravil domači župnik, nato še bir-inanka, ki mu je poklonila lep šopek cvetic. Pred sveto birmo je nadpastir v lepem go-\oru poudaril življenjsko pomebnost naše sv. vere, nakar je po naše govoril še kanonik dr. Kjačič. Vsa slovesnost je potdkla v najlepšem redu. Z lepim petjem so se prav posebno izkazali naši cerkveni pevci, ki so prejeli od nadpastirja javno pohvalo. Vsi so bili z velikim dnem zadovoljni: nadpa-stir, verniki, predvsem pa birmanci in njihovi botri. Tudi ob tej priliki je marsikdo spoznal, da le vera ustvarja v človeku zares živo notranje zadovoljstvo in srečo.
V	teh toplih dneh vsi Pevmčani živo občutimo krivico, iki nam jo je povzročila Ustanova treh Benečij s tem, da je zaprla dohod do najbolj svežega studenca v naši vasi, to je onega v Plazu. Odkar obstaja naša vas, smo Pevmčani vedno uživali hladno studenčnico. Sedaj pa pride napol državna ustanova in nam s posebno ograjo zapre dohod do studenca! Pa recite, da to ni vnebovpijoča krivica, ki bi je ne smel zagrešiti niti surpvi zasebni lastnik, kaj šele ustanova, ki uživa bogato državno podporo.
IZ PODGORE
Tiho in na skrivaj je pred nekaj dnevi obiskala našo predilnico posebna štiričlanska komisija visokih uradnikov ministrstva /a industrijo iz Sovjetske zveze. Več ur si je temeljito ogledovala ustroj naše tovarne. Zdi se, da so se gostje posebno zanimali za novi rayonski oddelek. Po ogledu je komisija odpotovala zopet v Milan. V nekem go-riškem baru si je zaželela »vodke«, a iker je ni dobila, je nadaljevala svojo pot.
Zanimanje ruske industrije za našo pod-gorsko tovarno je vsekakor pomebno in bo verjetno obrodilo tudi praktične koristi.
Ob istem času je obiskal svoje podjetje tudi lastnik predilnice g. Foniella. Preučil je zdravstvene razmere, iki so se zaradi ne* zdravih plinov v novem tovarniškem oddelku zelo poslabšale. Ravnatelj podjetja in kemik Bader sta mu vso stvar temeljito pojasnila, nakar je g. Toniella pisal županu dr. Bernardisu pismo, v katerem pravi, da je vodstvo podjetja že marsikaj ukrenilo, da se nevarnost za zdravje delavstva in podgorskega prebivalstva omeji, a da bo v bodočnosti napravilo še nove koralle, da se nevarnost sploh odstrani.
Delavstvo in prebivalstvo sedaj napeto pričakujeta, da se moška beseda in svečana obljuba zares čimprej uresničita.
ŠTMAVER
Štmaverci se veselimo sedanjega prelepega vremena, čeprav nam vročina povzroča posebno pri živini marsikatero skrb in muko. Zato smo zadovoljni z vsako vestjo, ki se tiče napeljave vodovoda v Osla v je in v našo prelepo vas. In res je pretekli teden prefektura odobrila siki ep mestnega sveta o gradnji vodovoda na Oslavju in v Štmavru. Uradniški konjiček, iki je sicer zelo počasen, je torej zopet napravil korak naprej. Pregovor pravi, .da, tudi kdor počasi gre, pride do svojega cilja. Taiko bo tudi z našim vodovodom. Upali smo sicer, da bodo že poleti začeli z deli, a smo se tudi to pot zmotili. Zato naprošamo gospoda župana, naj poskrbi, da se čimprej opravijo vse birokratske formalnosti. Drugače bo dr. Bernardis doživel sramoto, da se ne bo njegov načrt uresničil niti v drugem četrtletju, če nam bo po prihodnjih volitvah še županil.
Precej veselja in zadovoljstva imamo letos z breskvami, ki se tudi dobro prodajajo. Saj je njihova cena primerno visoka, tako da z njimi zares nekaj zaslužimo. Tudi trt« dobro kaže in, če nam tudi za naprej prizanese s točo, bo trgatev kar dobra.
SOVODNJE
Naš občinski svet je na eni svojih zadnjih sej odobril nakup nove opreme za anagra-fični urad, kar bo stalo občino 340 tisoč lir. Svetovalci so tudi sikleniii popraviti pot z Vrha do zagrajske ceste, ker se, kakor snto že poročali zadnjič, predvidevajo v letošnji jeseni velike slovesnosti na Vrhu sv. Mihaela in v Sredipolju. Občinski svet je preučil tudi načrt, po ikaiterem naj bi se razširilo šolsko poslopje v Rupi, kjer naj bi ustanovili otroški vrtec. Glavno breme za gradnjo vrta, ki bi stal pet milijonov, bi padlo na občino, saj je ONAIR pripravljena prevzeti nase le opremo, ki bi stala en milijon. Ker pa izkazuje občinski obračun tudi za leto
1955	nad sedem sto tisoč lir primanjkljaja, lii bil izdatek 4 milijonov za našo revno občino vsekakor precej obremenilen. Upajmo, da bo občinska uprava s posredovanji v Rimu končno vendar uspela dobiti primerno državno podporo, da bo mogla izvesti vsa večja javna dela.
OB 400-LETNICI SMRTI SV. IGNACIJA
Dne 31. julija t. 1. je minilo 400 let, odkar je umrl ustanovitelj jezuitskega reda sv. Ignacij Lojolski. Gorica mu je posvetila svojo morda najlepšo cerkev. Ta stoji na lepem Travniku pod goriškim gradom. 400-letnico bomo Goričani slovesno obhajali v /ačetlku jeseni.
IZ TRŽIČA
Prejšnji četrtek so naše ladjedelnice proslavile, kakor vsako leto, delovne jubileje 43 dolgoletnih uslužbencev, ki so v njih odslužili skupno 1285 let. Slavnostni govor je imel inženir Smeraldi. Slavljencem je čestital zaradi vestnega dela v podjetju ter jim izročil v ovojnici prilično nagrado v denarju.
Naša občinska uprava je izdelala celoten inptliriraciiski na^rt za rižamsko polje (Lisert). Na tem področju mislijo postopno zgraditi
nekaj tovarn, kar bi bilo koristno tudi za ves slovenski Kras.
Dne 5. avgusta bodo pri nas splovili 10.900-tonslko potniško ladjo, ki bo vozila na progi Italija—lEgipt. Nosila bo ime »Auso-nia«. Botrovala ji bo gospa Karla Gronchi, soproga predsednika republike.
Lastnik nove ladje, ki je zgrajena na najmodernejši način, je pomorsko društvo »Adriatica« iz Benetk; dolga je 159 in široka 21 m.
KRMIN
Krminski konzorcij za obrambo proti toči je tudi letos s streljanjem preprečil, da bi toča povzročila polju večjo škodo. Od 30. maja do 17. julija so pri nas izstrelili na 49 postajah 800 ralket. Najhujša nevihta je bila 17. junija. Tudi to pot je toča povzročila le 10 odstotkov škode na pridelkih v Dole-nju in 5 odstotkov v Angorisu. Po zaslugi raket je bil tudi Števerjan v vseh letošnjih nevihtah obvarovan pred točo.
Tehnični urad za obrambo pred točo v Benetkah je poslal medtem našemu konzorciju 50 raket nove vrste, da se preizkusi tudi pri nas njihova učinkovitost, ikakor se je preizkusila že v Veroni.
DVE ŽRTVI SOČE
Soča je zlasti za mlade ljudi prevabljiva, da bi v njej ne iskali osvežitve v toplih julijskih in avgustovih dneh. Vsako leto pa zahteva bistra hči naših planin tudi svoje žrtve. V zadnjih dneh sta v soških valovih pri Sovodnjah utonila mlad vojak iz notranjosti države in 21-letni ognjegasec Vincenc Pecol iz Moše. Naj jima sveti večna luč!
PROSLAVA ZAVZETJA GORICE
Pripravljalni odbor je razglasil spored proslave 40-letnice zavzetja Gorice po italijanski vojski leta 1916. Prvi dan proslave bo
8.	avgusta. Pred prefekturo na Travniku so že postavili dva visoka stebra iz jekla, zgrajena na račun rimske občine za obešanje zastave. Eden izmed njih se nahaja dva metra od mesta, kjer je do prve svetovne vojne bil spomenik sv. Ignacija, katerega so pozneje prenesli v večjo bližino travniške cerkve. Pred nekaj dnevi pa je italijanski tisk sprožil misel, naj bi se spomenik pomaknil še bliže cerkvi. Ždi se pa, da sta stebra rešila tudi spomenik sv. Ignacija pred novim prenosom. Tako vsaj javlja travniški župnik v pismu, v katerem obvešča javnost o obno-
vi	zakristije in stopnišča cerkve.
Drugi dan proslave bo 12. avgusta. Posvečen bo spominu italijanskega rodoljuba Karla Favettija. Slavnostni govor bo imel pesnik Biagio Marin. Podobne proslave se bodo nadaljevale tudi še v novembru, ko bodo prišle na Kras tisočglave množice izletnikov in bojevnikov iz vse Italije.
OBVESTILO ZA SOLNIKE
Na razglasni deski didaktičnega ravnateljstva iol s slovenskim učnim jezikom — Gorica, ul. Croce 3, je ministrska odredba štev. 6500/11/SP’ z dne 18. 6.
1956	o nameščanju učiteljstva na večernih Šolah za leto 1956-57.
Clen 8. odloča, kako je treba vložiti prošnje. Rok zapade 15. 9. 1956.
ROMANJE NA BARBANO
V	nedeljo, 11. avgusta, bodo slovenski verniki z Goriške°a roma'l na Barbano. Kdor se želi udeležiti romanja, naj se vpiše pri fotografu Stefanu Kleindinstu na Travniku. Potnina stape 400 lir. Odhod s Travnika bo ob 6.30.
ŠEMPETER SLOVENOV
Pired [kratkim se je zbral v Sv. Kvirinu ob Nadiži poseben odbor, ki je pripravil vse potrebno, da se pri Sv. Kvirinu obnovi stara navada »šagre« v prvi nedelji avgusta. Na starodavni praznik prodajajo znano »beneško gubanico« in vino »čividin«, ki ga pridelujejo v domačem kraju. Od vsepovsod pridejo k Sv. Kvirinu na »šagro« izletniki. Letos jih bo- zlasti veliko s Kobariškega in Tolminskega ter Goriškega in Tržaškega. Prav je, da se držimo svojih starodavnih običajev in da jih oživljamo, kjer smo jih zaradi napačnega pojmovanja napredka že opustili. Eden najstarejših je omenjena »šagra«, ki bo po več letih zopet enkrat v Sv. Kvirinu, kjer SO' se skozi stoletja zbirali pod košato lipo naši pradedje ter vodili svojo obširno samoupravo.
PRAPROTNO PRI SV. LENARTU
Povsod se najdejo neprijatelji in rušilci zdravega kmečkega zadružništva. Dolgo časa so ljudje v Albani godrnjali, da ni pri tamkajšnji mlekarni vse v redu. Sir, ki so ga lam izdelovali, je postajal vsak dan slabši. Ker niso mogli odkriti pravega vzroka, so po večini krivili mlekarja, da ne zna delali sira. Posebno so se zaganjali proti njemu nekateri močnejši kmetje iz okolice, ki so bili, kakor se je pozneje izkazalo, resnični krivci vseh nerednosti in goljufij v mlekarni. Nekateri večji kmetje so namreč posnemali mleko doma ter oddajali mlekarni vodeno brozgo. IMUekar1 jih ni mogel razkrinkati, ker je bila zadružna posnemalnica mleka pokvarjena. Ko pa je mlekarna kupila novo, so
Komaj poldrugo »to let tega je bil Rojan še oddaljeno predmestje Trsta, kamor so hodili meščani kaj radi na nedeljske »fraje«. Danes pa je Rojan že zgneten v”morje trža-ših hiš kakor vsi nekdanji predmestni deli. Zginile so stare »fraje« pod košatimi lipami bahatih gostiln; ni več nekdanjih gozdov in paštnov po brežinah. Ostali so le spomini na stare, lepe in patriarhalne čase.
Nekoč je bila tržaška okolica vsa zelena. Zelenelo je posebno dosti cerov. Tudi po ro-janskih bregih je skozi njih vejevje brila kraška burja in pihala v nižino, koder so sc od Rojana pa tja do ulice Valdirivo parile močvare in soline. V Rojanu spominja na te cere ime ulice »Cerreto«.
Rojan je mnogo mlajši od Trsta, ki so ga bili ustanovili že »tari Kami. Ime Rojan se prvič omenja v listini od 25. aprila 1392, v kateri neki Miha Trina priznava, da je prejel v zakup vinograd od tržaškega meščana Franca da Rimini. Drugič beremo to ime 1. 1463 za časa vojn z Benečani^ Takrat so Tržačani postavili osem utrdb izven mesta. Ena teh je stala ob koncu ulice Geppa »nedaleč od Rojana«.
Ime Rojan se da lahko tolmačiti iz besede »roja« (roggia). Med openskim hribom in škodkiljo teče — danes seveda pokrit — potok Martežin. Od struge so napeljali rojo
končno odkrili grdo in nepošteno izkoriščanje tujih žuljev. Vsi krivci so morali plačati po 5000 lir globe. Morda je bila kazen še prenizka, zakaj sleparili so dalj časa zaporedoma.
IZ DREKE
Na svoji zadnji seji v mesecu juliju je naš novi občinski svet sklenil podaljšati dve občinski cesti. Občini so že obljubili 18 milijonov lir posojila po nižjih obrestih, da bo mogla v najkrajšem času izvesti to velevaž-no javno delo, ki bo znatno koristilo celotnemu gospodarskemu razvoju občine in okolice.
IZ KLODIČA
Predpreteklo nedeljo so v Klodiču slovesno obhajali god svojega zaščitnika sv. Jakoba. Da bi povzdignili praznik, so se vrnili začasno domov celo nekateri izseljenci iz Belgije, služeči si trdi vsakdanji kruh v tamkajšnjih rudnikih. Saj je znano, da so Klo-dičani še na poseben način zvesti starim običajem svojih pradedov in očetov. Za njih je žegnanje ali šagra nekaj svetega. Po stari navadi so iz veselja in Židane volje zažigali kresove, pa tudi zavrteli so se mladi in stari v večernem hladu na prostem.
KRAVAR
Kravar pri Sv. Lenartu je bil z odlokom, ki ga je podpisal predsednik republike, po-\ išan v samostojno župnijo. Prvi župnik nove župnije v Beneški Sloveniji je postal mladi in podjetni g. Jakulin Jože.
Naša fara naj v najlepši slogi s svojim župnikom živi, se razvija in napreduje!
ali umetno strugico, da se je vodia stekala na mlinska kolesa. Martežin se je izlival v morje tam, kjer stoje danes skladišča nove luke. Skoro vzporedno s tem potokom je šumljal Starobrelki potok ali Ključ, ki je prišel v morje pod današnjo postajo; prej je tam stal »novi lazaret«.
V	zvezi z nekim lazaretom se Rojan zopet omenja leta 1769. Lazaret je bil sezidan blizu starodavne cerkvice sv. Petra, ki so jo na samem zgradili že okoli leta 1050. Mandri-jaTske hiše so torej stale že v prav stari dobi na mestu današnjega Rojana. Omenjeno cerkvico so pozidali spet leta 1769. Od takrat se je ohranila v Rojanu še do prve svetovne vojne »velika šagra« in potem ples pod lipo. Rojančani so se radi zavrteli, moški z mogočnimi »frkindiži« iz vidrine kože na glavi, ženske pa v pečali s petelinčkom na vrhu in v svilenih rutah, ki so jih z bogatimi čipkami zatikale za pas.
Rojančani se takrat niso šteli za meščane: ampak za nekaj vmes med temi in med vaščani. Trst se je namreč delil v mesto, v predmestne »kontrade« in v »vile«. Te slednje so bile vasi z lastnimi župani, kot na orimer Ščedno. Vseh kontrad in vil je bilo 23 in so segale tja do Proseka in Bazovice. Meja med rojanskim predmestjem in trža-
IZ ČEDADA
Veliko veselje je zavladalo v našem mestu, ko smo zvedeli, da je ministrstvo za pošto odobrilo 36 milijonov lir za zgradnjo novega poštnega poslopja, ki bo opremljeno tudi s pripravami za telekomunikacijo.
Novo poslopje bodo zgradili v sredini mesta blizu trga sv. Frančiška. Novi poštni urad je za naše mesto nujno potreben, saj je bil dodanašnji premalo prostoren in za potrebe modernega prometa nepripraven.
IZ RABLJA
Na Strmcu pod Mangrtom smo pred nekaj dnevi pokopali zavednega Slovenca Va-lasa Franca. Obilna udeležba pri pogrebu je pričala, kako smo potkojnika vsi vaščani spoštovali. Podlegel je zastrupitvi s skvarjenim mesom. Z njim se je zastrupila tudi njegova žena. Nekaj dni pred tem žalostnim dogodkom pa je odšel k vojakom njun sin, ki ju je pustil še zdrava. Mladeniču vsi želimo, da, bi z božjo pomočjo prenesel težek udarec, pokojniku pa naj sveti večna luč.
Rudarji iz Rablja so si v predpreteklem tednu izvolili notranjo komisijo.
Pri teh volitvah je s 477 glasovi zmagala CGIL. medtem ko je pri zadnjih imela le 375. CISL je to pot dobila 252 glasov.
2ABNICE
To nedeljo priredi videmski kolesarski klub 204 km dolgo tekmo s Predila do Vidina. Zmagovalci bodo nagrajeni z denarjem in s pokali. Pri nas je že živo poletno življenje; prišlo je že zelo veliko letoviščarjev in tudi število romarjev na Sv. Višarje se vedno bolj množi. V kratkem pride na sveto goro tudi večje število tržaških Slovencev.
škim mestom je tekla nekako od trga pod Štorkljo po ulicah Anastasio in Pauliana do postaje.
Rojan je živel dolga leta svoje posebno življenje. Po mestu so pravili, da je tam pri cerkvi sv. Petra zbirališče coprnic in čarovnikov. Znana je bila neka Marija Batistič, žena zidarja Franca. Na glasu je bila kot mogočna čarodejka. Imenovali so jo »striga dei dodixe moreri«. Stanovala je namreč s svojimi mačkami in mrtvaškimi lobanjami v ulici »Via dei dodici moreri«, takrat še imenitna pot v Rojanu, ki je bila ob straneh obsenčena od dvanajstih sikomor; odtod tudi ime ceste.
Ker smo že pri čudnih ljudeh, naj omenim, da so meščani skrivaj hodili po nasvete še k enemu vedeževalcu v Rojan. Ta je pa bil France Fratnik, bivajoč na »scala Santa«. V rdeče pregrajeni sobi, s špičasto kapo na glavi in v plašču s kljukastimi znamenji je kar strah vzbujal. Rojanski bubci so si plašno kazali hišo, kjer stanuje »coprnik«.
Pred malo več (kot sto leti je bilo tudi ro-janske romantike in strahov konec. Hiše so začele rasti kot gobe po dežju. Na mestu stare cerkvice so postavili novo v čast sv. Mohorju in Fortunatu, ki jo je 1. 1858 posveti! škof Jernej Legat. Zanjo je dosti prispevala družina Wassal, iz česar sklepam, da so se bogati trgovci začeli že tedaj naseljevati v Rojanu, ki je postal v prvi polovici pretek-lega stoletja pravi mestni okraj.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
I*. B.	m)	(Zgodovinska	slika)
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Zakaj nimamo slovenskih popevk?
Znano je, da so med' najbolj priljubljenimi oddajami slovenskega in italijanskega radia v Trstu — in to velja tudi za druge radijske oddaje — popevke, to je pesmi, ki jim pravijo Italijani ».anzo-nette«, Nemci pa »Schlager«. Odtod se je udomačila tudi v slovenščini beseda »Slager«, ki pa ima nekoliko zaničljiv prizvok, ker pomeni pesem brez k -ke umetniške vrednosti. Morda so zaradi tega zaničljivega pomena take pesmi med slovenskimi skladatelji na slabem glasu, tako da jih nobeden ne mara zlagati. Posledica je, da sodobna slovenska glasbena kultura skoro ne pozna takih vedrih pesmi in take glasbe. Slovenske radijske posta e si mo. ajo pomagati s tujimi pesmimi, italijanskimi, nemškimi, francoskimi in angleškimi, oziroma ameriškimi.
Mišljenje, da so take popevke, o/.i oma lahke glasbene s.varitve zaničevanja vredne ip nekak glasbeni »kič«, spada med zakoren njene napačne pojme, ki se jih Slovenci cela deset.etja krčevito d -žimo, ne d'a bi pa bili v tem tudi dosledni- Hočem reči, da se taki glasbi sicer posmehujemo, hkrati pa ne pozabimo odpreti radia, kadar so na p ogramu domačih ali tujih radijskih posta , ker ustrezajo pač okusu povprečnega rad jskega poslušalstva in ker jih rad posluša za razvedrilo tudi tisti, ki sicer zna ceni i Bee hov nove ali S štakovičeve timfonije. In res ni mogoče zanikati, da pomenijo resnično razvedrilo in -največkiat tudi glasbeni užitek ter da je že davno zastarelo pojmovanje, da nimajo nobene cene. Največje in najboljše radijske in teltvizij ke pos a-je se zato trudijo, da bi bili njihovi programi lahke glasbe čim boljši in vedno novi. Njihovi strokovnjaki potujejo po EviOi. i ip študirajo program drugih postaj ter lahko glasbo drugih r arodov, da bi izboljšali lastne sporede. Tudi slovenske posta e posvečajo tak m programom presej skrbi. Nikomur pa ne pride na mi el, da bi bilo treba vzpodbuditi slovenske skladatelje, naj bi začeli tudi oni zlaga.i take pesmi i-n glasbo.
Bilo je sicer nekaj poskusov tudi na radiu Trst A, a ti so bili ponesrečeni. Besedilo pesmi je bilo namreč prevedeno iz tujih jezikov in tudi napevi so bili tuji. Vse skupaj se je slišalo v slovenščini m-kam nenaravno in prisiljeno, zlasti ker tudi pevke niso bile kos svoji nalogi. Za tako petje je treba imeti posebno tehniko in tudi posebno barvo glasu Tako se dogaja, da poslušamo rajši tuje pesmi in tuje radi ske sporede, kar pa tu, kjer smo man.ši-na, za naše ljudi ni narodno najbolj vzgojno. V preprostem človeku se pojavi neopravičeni občutek, da smo Slovenci premalo kul urni, da bi lahko ustvarili tako glasbo, in da zmorejo to samo bolj »fini« narodi.
Marsikdo meni, da bi lahko glasbo in popevk mogle odlično nadomestiti narodne pesmi. Toda med umetnimi modernimi popevkami in narodnimi pesmimi je bistvena razlika, četudi so v bistvu -nas a e iz iste potrebe in opravliajo isto funkcijo. Narodne pesmi niso namreč nič drugega kakor »'ah' a g'as-ba« .oziroma »popevke« preteklih dob, ko so neznani ljudski skladatelji in pevci izrazili v njih splošno ljudsko razpoloženje. S stališča glasbene tehnike in kulture se te pemi seveda ne morejo merti s skladbami kakega Schuberta ali Wrlfa, vendar imajo svojo ceno. Radi jih poslušamo, toda p eveč so naivne in preproste, da bi lahko izražale tudi čustva in razpoloženje modernega, pa četudi preprostega človeka. Iz te potrebe po novi »ljudski glasbi« oziroma pesmi so se rodile in se še porajajo moderne popevke. In iz tega razloga čuti tudi slovensko občinstvo potrebo po taki vedri glasbi in pesmih.
Ne gre za to, da naj taka glasba pri našem ljudstvu nadomesti potrebo po umetn ško popolne š h »resnih« skladbah, ampak za to, da naj bi nam naš umetniki ustvarili lastno, tuji enakovredno glasbo. Nikjer na svetu narodne pesmi preteklih dob ne na-
Lep uspeh naiega rojaka
Priljubljeni kulturni delavec in glasbenik, naš go-riškl rojak prof. Minko Rener, je imel v Torontu dva orgelska koncerta. Zadnjemu nastopu je prisostvoval kakih dva tisoč poslušalcev, med njimi torontski kardinal Guigan in pet škofov. Oba koncerta sta odlično uspela.
Prof. Rener je do pred nekaj leti deloval pa Goriškem. Vzgojil je izvrsten mladinski in številrp mešani zbor ter bil dirigent orkestra bivšega Slovenskega mladinskega gledališča v Godci. Napisa' je več uspelih skladb, med drugim glasbeno spremljavo za Finžgarjevo ljudsko igro Divji lovec.
domeščajo popevk, le pri nas bi jih morale. To je nesmiselno in zastarelo pojmovanje. Večina tudi ne misli tako. Zato se ni čuditi, če najdemo na spore-iiih prosvetnih prireditev slovenskih društev -na našem ozemlju razne dalmatinske »šlagerje«, ker pač ustrezajo ljudski potrebi po razvedrilu jn užitku Seveda pa bi bilo mnogo bolje, ko bi pri tak h nastopih lahko uvrstili v programe umetniško kvalitetne ali vsaj dostojne stvaritve slovenskih skladateljev.
Mislim, da sem s tem izrazil mišljenje marsikoga, ki tudi čuti potrebo po lahki slovenski glasb!, pa b rad vedel, zakaj nam je naši skladatelji -ne ustvarjajo. Morda bi bilo dobro, d'a bi se oglasil kak glasbenik in nam to povedal.	S.	M.
KULTURNE VESTI
Založba Vallecchi je izdala knjigo pisatelja Vigo-rellija o življenju in delu sedanjega predsedn ka republike. Knjiga posi naslov »Gronchi: battaglie di oggi e di ieri«. V orisu je zajeta politična in socialna zgodovina Italije zadnjega četrt stoletja. Posebno važnost polaga pisatelj na odnose katoliških množic do perečega socialnega vprašanja. Kn iga sicer ni kak uradni življenjepis, a je dober doprinos k razumevanju krščanskega socializma med Italijani.
Na letošnjem Beneškem biepa u lazstavljajc umetniki iz 34 držav. Jugoslovan: ko upodobijajočo umetnost predstav jajo k par Vo in Bakič ip slikarji Marij Pregelj, Mioirsg Prot:č ter Lazar Vukajll-ja. V pariškem paviljonu razstavlja svo a dela tudi Goričan Zoran Mušič. Ta je prejel nag ado beneške občine, medtem ko je Protič dobil nagrado UNESCA.
Zdi se pa, da vzbujajo razstavljena dela starih mojstrov več zanimanja kakor sodobnih.
P.UMiaiACL i/ite&atlca	Mlalcah^eu/i
je hčerka dveh svetovno znanih plesnih umetnikov, in sicer Pije in našega primorskega rojaka Pina Miakarja, katerima je sedaj zaupano p,emo vodstvo v ljubljanski Oper.. Ko je bila stara komaj šest let, je že nastopila v mUnchen-skenr gledališču. Plesala je v viogi malega mulata .Zabi y starem braz ijap-skem baletu Danina. Od takrat do danes je ustvar.la številne težke vloge.
Pred pekaj leti smo jo občudovali v Trstu, kjer je nastopila v vlogi Biljane v Hrističevi Ohr.dski legendi. Istega 1 -ta je gostovala v Miinchepu in Berlinu, kjer je ustvarila izredno težak lik Samoroga v Cocteaujevcm baletu Dama in Samorog. Krna u po tem gostovanju je postala prva plesalka mlin-hepske Opere. Njena umetp ška rast in ugled sta se vedno b lj stop ljevali.
Kljub temu pa ni nikdar pozabila na domovino, kamor je večkrat prihajala joštovat.
V	začetku leošnjega leta je nastopila v glavni vlogi baleta Soba, ki so ga pod vodstvom slovitega koreografa Rolanda Petita uprizorili v Parizu. To je bilo prvo delo s kriminalno vsebino v zgodovini plesne umetnosti. Z isto francosko baletno skupino je gostovala v nekaterih večjih evropskih mestih, med drugim v Londonu in na Dunaju. Povsod je žela velik uspeh Pred kratkim je gostovala na ljubljanskem fes iv ;-1 u, kjer je nas opila v vlogi plesne prvakinje pariške Opere ip Flore v Straussovem delu Nekdanje svečanosti.
Veronika Mlakarjeva je izredno nadarjena umetnica z močno ustvarjalno silo, z odlično tehniko in s prefinjenim estetskim okusom. Kljub temu da je še mlada, že spada med najboljše evropske plesalke. Vse kaže, da jo še čaka b esteča bodočnost.
£!bti in ieiti/ih
5. in (siv ht*
Pred kratkim smo dobili v roke novo dvojno številko tržaške revije »Umana« za maj in junij. Kot smo svoj čas že zapisali, je to najbol ša trž ška italijanska revija. Izdaja jo znana tižaška kulturna in politična delavka gospa Aurelia Gruber Benco.
Revija ima zelo aktualen značaj in posveča veliko pozornost tržaškim jn sp ošno italijanskim političnim in kulturnim problemom. Tak je že kar uvodni članek, podpisan od uredništva. V njem nakezu-je smer, ki bi jo morala zavzeti nova tržaška občinska uprava Temeljiti bi morala na združenih socialističnih silah, ki so dobile v Trstu skupno 22% glasov in ki bi lahko predstavljale povezane s krščansko demokracijo dovolj močan in napreden blok, k bi upravljal občino ip Izpolnil pričakovanje volivcev v socialnem pogledu. »Teh pričakovanj bi socialni demokrati ne smeli ponovno izdati za skledo leče z bogato obložene demokristjanske mize«, se glasi zaključek.
Mod drugimi prispevki najdemo tudi zelo zanimiv članek urednice z naslovom »Zatemnjeno oko«, v katerem govori o razmerju med i alijansko večino in slovensko manjšino na našem ozemlju. Nap san je seveda z italijanskega stališča, a tako, kot pojmujejo ta problem pošteni Italijani, ki bi radi bili pravični do Slovencev. Predvsem v članku ne naj-
demo puhlih nacionalističnih in žaljivih fraz, s katerimi večina tukajšnjih italijanskih časnikarjev p š? o Slovencih in za katerimi jo čutiti zagrizeno, besno sovraštvo nekdanjih fašistov in — strah. Gospa Aurelia Gruber Benco ima pogum, da pogleda stvarnosti odkrito v oči in da prikaže problem v vsej njegovi jasnosti. Zavzema se za bol.še razumevanje in zlasti za boljše medsebojno poznanje med obema narodnostma na tukajšnjem ozemlju in pri tem se obrača predvsem pa Italijane, ker oni so tisti, ki se stikov izogibljejo, kot da bi imeli pri tem kaj izgubiti. Treba je reči, da Slovencem tako prav.čnega članka še nismo brali v tržaškem tisku.
Posebno omembo zaslužijo prevodi zelo lepih pesmi črnskih pesnikov iz Afrike, ki pesnijo v francoskem jeziku. V reviji so objavljene štiri pesmi, med katerimi najbolj gane pretresljivo lepa »Mo i'ev majhnega črnskega dečka«, katere slovenski prevod bomo objavili v eni prihodnjih številk.
Pestre ip zanimive so rubrike o umetnosti in književnosti ter kulturna kronika, ki zavzemajo skoro pol številke.
Prelistavajoč to italijansko revijo človek začuti še večjo željo po dobri slovenski tržaški reviji. Kdaj se pam bo uresničila?	E.	Z.
GOSPODARSTVO
plodov kot prej. Ugotovili so tudi, da so bi-ie rastline bolj zdravo.
Ali se osvetljevanje izplača? Zdi se, da se na Holandskem že izplača ker imajo čedalje več takih naprav. Gotovo pa se bo izplačalo, Iko bo zaradi uporabe jedrne (atomske) energije elektrika mnogo cenejša, kakor upravičena pričakujemo.
IZRABLJANJE METANA V RAVENNI
Družba ANIC, neke vrste podružnica državnega podjetja ENI (Ente Nazionale Idro-carburi), gradi v Ravenni velikanski industrijski kombinat, ki bo začel obratovati 1. 1958. Kot surovina bo služil zemeljski plin ali metan, iz katerega bodo s posebnimi postopki pridobivali umetno gumo (300.000 q letno) in tako ogromne množine dušičnatih limetnili gnojil, da bodo krili vse domače potrebe in da bo ostalo še mnogo za izvoz. Načrt predvideva letno proizvodnjo 6 1/2 milijona q dušičnatih umetnih gnojil. Pri urejevanju kombinata sodelujejo z ANIC dve ameriški veleindustriji, ki stavita ANIC na razpolago razne licence, proizvodne postopke, lehnione informacije in načrte.
AMERIŠKI ZADRUŽNIKI
V	Združenih državah so na vsakih 5 kmetovalcev 3 zadružniki. L. 1940 so imele vse kmetijske zadruge približno eno milijardo čistega premoženja, lani pa že nad 3 milijarde.
dirko po Evropi za amaterje in samost j ike. Vse države so z navdušnejem ;p e.iele to mednaiodno tekmovanje. Prijavilo se je nad 18 držav, toda izmed teh jih bo le 12 nastopalo z najboljšimi kolesarji, ln sicer Nemčija, Belg ja Danska, Fi. ska, Fri.ncija, Italija, Jugoslavija, Nizozemska, Meh ka, Poljska, Romunija in Švedska. Proga, ki je dolga 1.748 km je razdeljena na 10 etap. Dirkati bodo zač li v Zag e-bu in nat° se bodo ustavljali na Reki, v Vidmu, Tri-dentu, Innsbrucku, Ulmu, Stuttgar u, Strasburgu, Nancyju, Longwyju in končno v Charleroiu. D rko so nameravali zaključiti v Rotterdamu, a tamka S n ja oblastva so izjavila, da so njihove ces e namenjene Je lepim avtomobilom in ne znojnim kolesarj m. Dirka se bo začela 8. avgusta in predstavlja odskočišče za marsikaterega mladega tekača, ki upa, da bo potem nastopil tudi na drugih znanih dirkah, kot sta Giro ln Tour.
TENIS
Medtem ko se je zaključilo tekmovanje evropske cone za Davisov pokal, se še vedno nadaljujejo tekme na Zahodu. ZDA so v Vancouveru pemagale Kanado s 4:1. Precej začudenja je povzročil uspeh Kanadčanov, saj jim je uspelo odvzeti Amerikancem eno točko.
Letos septembra se bodo pomerili v Parizu najboljši teniški igralci sveta, kot so: Sedgman, Trabert, Gonzales, Segura ln Cucelli.
ŽITO JE SPRAVLJENOI
Ali si zavaroval žito pred raznimi škodljivci, posebno pred žitnim moljem? Zavedaj se, da ga moraš zavarovati takoj, in ne šele, ko bo molj že povzročil veliko škodo. Žal moramo s stoodstotno gotovostjo računati, da se bo molj tudi letos razpasel med zrnjem.
Žitne škodljivce onemogočimo, če premešamo med žito primeren prah, kot sta »geigy 33« in »ceregamma« je pa še vse polno drugih sredstev, toda zgoraj navedeni sta gotovo učinkoviti in je njuna uporaba enostavna. Na vsakih 100 kg zrnja premešamo 100 gramov enega	teh prahov in	zrnje	nekoliko
premešamo:	če je žito' še v	kupu,	je	mešanje z lopato	lahko bolj temeljito,	če	pa je
zrnje že v vrečah ali skrinjah, zadostuje, da ga premešamo nelkoliko z roko.
Zavedati se moramo, da sredstvo učinkuje največ 6 mesecev. Potem je potrebno dodati novega prahu.
VINO V VROČINI
Vročina bi koristila mlademu vinu v novembru. Takrat bi temeljito povrelo in bi v mrzlem decembru postalo kristalno čisto. Sedaj pa vročina vinu škoduje, ker pospešuje razvoj	najrazličnejših	kvarnih	kali.
Zato moramo v poletnih mesecih s posebno skrbjo opazovati morebitne ostanke vina v naših kleteh.
Kdor ima podzemljsko mrzlo klet, je lahko precej' brez skrbi. Vino pa mora biti zdravo ter spravljeno v zdravih sodih. Kdor ima samio nadzemeljsko klet, [podvrženo vsakemu vplivu zunanje toplote, mora pa paziti, da je vino na vsak način brez drožij in gošče, ki so pravo leglo škodljivih kali. Poleg tega je nujno potrebno, da je posoda polna ali pa da ima tako veho (točilno veho!), ki razkuži ves zrak, preden pride v dotik z vinom. Vendar vse to ne zadostuje. Potrebno je, da vinu vsaka 2 meseca dodaš po eno kocko enososine nq, 1 hi. Glavni sestavni deli enososine so metabisulfil, citro-nova kislina in čreslovina (tanin). Čreslovina vpliva na čistost vina, citronova kislina pa na njegov okus; metabisulfit razvije neki plin, ki onemogoča razvoj kali oziroma jih mori.
Ne dela nespametno, kdor v poletnih mesecih v topli kleti pokrije sode z mokrimi vrečami.	.
KORUZA PETDESETDNEVNICA
ali cinkvanlin je v zadnjih letih vedno bolj redelk pridelek naših njiv, ker ga izpodrivajo zgodnje sorte ameriške križane koruze, ki dajo neprimerno večje pridelke.
Pri činkvantinu kakor tudi pri zgodnjih križanih sortah moramo računati, da je doba zorenja kratka. Zato ne smemo tem ko-ruzam umetno (to je z gnojenjem) podaljševati dobe rasti, ker bi mogoče ne dozorele. Gnojili bomo z gnojnico ali z dušična timi gnojili — solitri že pri prvem pletju in ne šele pri osipanju. Pri osipanju pa moramo tudi biti pazljivi, posebno če so lehe ozke in razori med njimi globoki. Visoko osuta stebla v takih razmerah bodo trpela sušo, ki znatno zadrži rast, kar seveda vpli-
va na pridelek. Torej moraš zgodaj gnojiti in le malo osipati.
OSVETLJEVANJE RASTLIN
Za rast vseh rastlin je nujno potrebna svetloba, ker le talko se stvori v listih zele-nilo-klorofil. Zato ni nič čudneg,a če je marsikdo prišel na misel, da bi ponoči osvetljeval svoj rastlinjak. Mnogo takih poskusov so napravili posebno na Holandskem. Tu imajo mnogo rastlinjakov, v katerih vzgojijo toliko grozdja in breskev, da pridelke celo izvažajo. Z osvetljevanjem z navadno belo lučjo niso imeli posebne sreče. Pomembne uspehe pa so dosegli z rdečo lučjo, posebno z neonskimi cevmi. Ugotovili so, da rdeča luč zelo ugodno vpliva na razvoj rastlin.
Danes so prišli že tako daleč, da so začeli to novost gospodarsko izrabljati. Z umetnim osvetljevanjem, navadno med 10. uro zvečer in 6. uro zjutraj, so dosegli pri jajčevcu (melancane), kumaric in paradižnikih mnogo večje pridelke in lepše plodove, in sicer mnogo prej kot z navadnim negovanjem. Zato so ti pridelki dosegli tudi višje cene. Pri 35 steblih jajčevca so pridelali 10 kg več, pri 35 grmih kumaric 18 kg več in pri 30 steblih paradižnika kar 30 kg več
KOLESARSTVO
Pred velikansko množico, ki je navdušeno ploskala in vzklikala, se je preteklo soboto praznično zaključila največja dirka sveta: Tour de France. Zmagal je neznani, a vztrajni francoski kolesar Ruger Walkowiak. Letošnja dirka je povzročila precej o-gorčenja, češ da so preveč ublažili gorske etape. Vse etape pa naj bi bile prekratke in preveč boga e. Tisk raje p še o premaganih favoiit h, kot so Ockirs, Gaul, Bahamontes in Defilippis, kakor o uspehu mladega Francoza poljskega porekla. Ko so najboljš-tekači ugotovili, da ne morejo yeč tekmovati za končno zmago, so začeli misliti na razne druge bogate nagrade: tako je Ockers osvojil prvenstvo po točkah, Gaul pa gorsko. Zmagovalca ne oblagajo z raznimi hvalami kot za časa Bobeta, temveč ga le bežno omenjajo. Vsi zahtevajo, naj se spet uvedejo krute gorske etape, ki neusmiljeno izločajo neznane tekače, češ da bo drugače ugled Toura propadel Walkowiaka ne smatrajo za najboljšega, saj verjetno ga ne bodo niti uvrstili v francosko moštvo za svetovno prvenstvo. Nekateri trdijo, da je njegova zmaga posledica sklepa, ki ga je sprejel neki znani lastnik podjetja bogatih pijač, kateremu pripadajo Walkowiak, Bauvin in ostali najboljši kolesarji. Lastnik naj bi namreč bil ukazal, naj Bauvin ne ogroža prvega mesta, ker se je bal Belgijca Adrians-sena, ki se je na koncu uvrstil na tretje mesto. Nihče ne pomni tako borbene dirke, kakišna je bila letos. Povprečna brzina se je zvišala na skoraj 37 km na uro! Francozi in Belgijci se pritožujejo nad svojimi voditelji, češ da so ti premalo zaupati neznanim Bauvinom in Adrianssenom. Očitajo jim tudi, da niso znali ukroliti zavisti in nerazumevanja, ki sta stalno prevladovala med tekači. Čeprav so Belgijci zaslužili skoraj 10 milijonov frankov, saj so zmagali v 4 etapah in osvojili prvenstvi v točkah in moštvih, so kljub temu nezadovoljni, ker so preveč trdno upali na končno zmago, ki jo čakajo že 17 let. Francozi so razočarali, Italijani pa naredili več, kot je bilo v njihovih načrtih in Delilippisova di ka jf> precej hvale vredna. Gaulu ne zamerijo mnogo poraza, češ da je premlad in da je bilo njegovo moštvo razkosano. Pomembni so bili tudi nebrzdani Hassen-forder, lahki plezalec Huot, hitri Darrigade in vztrajni svetovni prvak Ockers.
DIRKA PO EVROPI
Po zelo burnih pripiavah je ti eni največjim športnim dnevnikom končno uspelo prirediti krožno
avtomobilizem
V nedeljo so v Le Mansu dirkali za pokal »24 ur«. To je znana dirka, ki je lani terjala 83 žrtev. Številne (nesreče so povzročile precej ogorčenja in od vseh krajev so prihajali pozivi, naj se ta dirka za vedno ukine. Toda kljub temu so prired tel ji vztrajali in potrošili 320 milijonov frankov za preureditev tlaka in za razne obrambne zidove. Ces'o so tako razširili, da je sedaj široka 17 m; znižali pa so jo tudi za 2 m. tako da gledalci lahko gledajo navzdol. Dirke se je udeležilo 49 vozil, na cilj pa jih je prišlo le 14. Ponovno je zmagala znamka Jaguar z neznanima Škotoma Sandersonom in Flockartom, ki sta tako bogata, da sta vozilo dala preurediti petim strojnim tehnikom, ki so delali celo leto. V 24. urah sta prevozila 4.034 km s povprečno brzino lb» km na uro. Za njima sta se uvrstila Moss in Collins na vozilu Aston Martin.
ATLETIKA
Tokrat tudi ženske niso mirovale. Posebno ne Nemke, ki so podrle kar tri svetovne rekorde, ip sicer v štafetah 4x110 y, 4x220 y in na 80 H (Gastlova . Rusinje so pa potolkle višek na 4x100 m.
ANDBEA DORIA
NA DNU ATLANTIKA
Milijonske množice ljudi iz vseh držav te dni budno stoje pri radijskih sprejemnikih in televizijskih napravah, da bi zvedele za podrobnosti ene največjih nesreč, ki »e je kdajkoli zgodila na morju. Odkar je 'leta 1912 prekooceanska ladja »Titanid« trčila v ledeno goro ter se s 1500 potniki potopila v dno Atlantika, ni več prišlo do tako strahotne katastrofe, kakršna je pretekli četrtek doletela eno najmodernejših ter najlepših prekooceanskih italijanskih potniških ladij — Andreo Dorio.
Ko to pišemo, ni še dokončno znano število žrtev. Zdi se pa, da je ob tej nesreči našlo smrt 42 oseb, medtem ko doslej ni še znana usoda 49 potnikov; število ranjenih in poškodovanih pa gre v stotine. Hudo je prizadeta italijanska trgovska mornarica, saj je zgubila ladjo, ki je stala nad 15 milijard lir. Andrea Doria je bila poleg svojega dvojčka Cristofora Colomba ponos italijanske trgovske mornarice. 29.100 - tonska ladja je bila dolga 201 meter, visoka 11 m ter široka 27 m. Zgradili so> jo v Genovi ter je že tri leta redno plula na progi Genova — New Yorik.
Bilo je v sredo preteklega tedna nekaj po H. uri zvečer, ko so nekateri potniki z Do-i’e zaslišali močan krik, ki je prihajal a krova. Nekaj seikund kasneje je vso ladjo pretresel strašen sunek. Ljudi, ki so pravkar legli, je vrglo s postelj; tiste, ki so se zabavali na raznih plesiščih, v kinomatogra-fih ali so kramljali pri čaši kave v bleščečih sobanah veleparnika, je pometalo na tla. Vsakomur je bilo brž jasno, da se je moralo zgoditi nekaj strašnega. Ladja se je koj vsa nagnila na desni bok in ta lega se je pola<rom8, toda nezadržno čedalje bolj slabšala. Položaj je bil tem hujši, ker je tisto noč bila zunaj taka megla, da nisi mo-ffel videti eno ped pred seboj. Toda, kaj se je moglo zgoditi tej veliki ladji, ki bi se naslednji dan morala ob 9. uri že zasidrati v njujorškem pristanišču?
USODNO SREČANJE
Prav iste občutke so morali imeti tudi potnitki švedske 12.000 - tonske ladje »Stock-
holm«, ki je. nekaj ur prej bila zapustila Nevv York ter krenila proti Evropi. Iz doslej še neznanih razlogov je ta ladja trčila v desni bok Andree Dorie, se okrog 10 metrov s premcem zarila vanjo in bi svojo uničevalno pot prav gotovo nadaljevala, če bi njen kapitan ne ukazal, naj stroji z vso silo zavrte vijake v nasprotno smer. Na ta način sta se ladji rešili smrtnega objema, toda usoda Andree Dorie je bila že zapečatena!
To se je zgodilo na Atlantiku, okrog 200 km daleč od New Yorka in v bližini otoka Nantucket. Pomorski strokovnjaki sedaj, ugiblajo, kako je sploh moglo priti do take nesreče, ko sta obe ladji imeli najmodernejše priprave, s katerimi lahko brez nevarnosti plujejo, tudi če je vreme še tako neugodno.
Oblastva so uvedla stiogo preiskavo, katere zaključki niso še znani.
V	ameriških pomorskih krogih ugotavljajo',	da sta	obe ladji pluli izven	proge, ki je
na	tistem	mestu določena. To	pa	bi kljub
Icmu ne smelo biti vzroftl za Koko trčenje. Vsi izključujejo, da bi radarske naprave, ki zaznamujejo tudi najmanjše trdno telo, ležeče v bližini parnika, nenadoma odpovedale.	Poleg	tega sta obe ladji imeli	radijske
oddajnike	in sprejemnike, tako	da	bi lahko
bili vsak trenutek v medsebojnih stikih. Zakaj sta torej kljub temu trčili? To je vprašanje, ki ga bo preiskovalna komisija prej ali slej prav gotovo rešila.
REŠEVANJE POTNIKOV
Poveljnik Andree Dorie, kapitan Calamai iz Genove, trdi, da je talkoj po usodnem udarcu spoznal, da se bo ladja polopila. Prva njegova skrb naj bi bila, rešiti 1.500 potnikov. ki jih je imel na krovu. Zato je ukazal, naj se potniki mirno pripravijo zapustiti ladjo. Nastale pa so težave, ker niso mogli spiistiti v morje rešilnih čolnov. Tisti, ki so bili na desni strani ladje, so se večinoma pokvarili, ker se je ladja čedalje bolj nagibala na desni boik. Ni preostalo drugega, kakor da ljudje zapuste ladjo po
lestvicah iz vrvi. Med tem so po radiu bili že prosili za pomoč vse ladje, ki so plule v bližini, ameriško vojno mornarico in seveda tudi švedski parnik. Ta je brž vkrcal 500 brodolomcev. Kmalu nato so na kraj nesreče priplule druge ladje,, med njimi prekooceanski parnik Ue de France, ki je sprejel na krov nad 700 potnikov.
Na tiskovni konferenci v New Yorku je Calamai odločno zavrnil težko obsodbo, ki jo je izrekla skupina 90 ameriških potnikov z Andree Dorie. Ti so namreč podpisali izjavo, iz katere izhaja, da so italijanski mornarji popolnoma zanemarili potnike ter poskrbeli najprej in izključno- zase. Ta izjava — je dejal g. Calamai — j«>. v kričečem nasprotju z dejstvom, da je silno težavno in skrajno nevarno reševanje potnikov uspelo skoraj stoodstotno. Poveljnik je še dodal, da so skoraj vsi ponesrečenci našli smrt ob strahotnem trčenju in ne pozneje.
IZJAVE BRODOLOMCEV
Ko so v New Yorku zvedeli za strahoten brodolom, so brž sestavili posebno komisijo, ki naj pripravi vse, kar je potrebno za prevoz žrtev v bolnišnice. V pristanišču je čakala vrsta tovornikov z obleko za polnile, ki so v nočnem preplahu zapustili ladjo kar v pižamah. Televizijske postaje so kar iae pristanišča poročale o rešenih in tako pomagale staršem, da so našli otroke, ki so jih /ara dl zmede bili zgubili. Del njujorškega pristanišča se je spremenil v pravcato begunsko taborišče.
Ko so brodolomci odhajali s krovov ladij, so njihove oči zrcalile dramo, ki so jo nekaj ur prej doživeli in v 'kateri je viselo na nitki življenje nad 1700 ljudi.
Okrog njih so se zbrali številni novinarji ter si pridno beležili prve izjave. Nekateri so dolžili poveljnika Calamaiia, da se v najbolj kočljivem trenutku ni znašel, drugi so Irdiili, da je posadka popolnoma zgubila-glavo, tretji od sreče niso mogli govoriti, nekateri pa so- se spominjali le velike zmede, ki je ves čas vladala na ladji.
Zdravnik iz Pensilvanije, ki je pri trčenju zgubil ženo, je pripovedoval, kako je v sosedni kabini prisostvoval smrti ameriškega novinarja in njegovih dveh hčerk, ne
(Nadaljevanji na 10. rtr.)
>lc: i' senci
Erna je skočila s postelje in se ogrnila s haljo. Spet krik! pkle je vztrepetalo. Prav natanko je razločila, da krik prihaja ,z tiste sobe. Hipoma se ji je zahlisnilo: ta človek je Fran Jordan. Sem so ga zaprli s strežnikom vred in — strašno trpi.
Hlastno se je oblekla in šla z električno svetilko iz sobe. Dolga je bila pot po hodnikih in stopnicah na nasprotno stran stavbe. Posebno je morala paziti, da niso zaškripala velika steklena vrata spodaj.
Dobro je poznala grad. Ko je prišla v vzhodni del, kjer še ni >ila, je sledila samo kriku. Vedno bolj se mu je bližala. Vsako sekundo je kirik znova zadonel v noč. Pri zadnjih vratih je obstala. Pritisnila je uho na les in je slišala, kako neki glas mirno in to-Jažljivo prigovarja. Tedaj si je deklica upala potrkati. Ponoviti Je morala trkanje nekaj krat, preden je zaslišala koralke proti vratom. Počasi je zaškrtal ključ v ključavnici in vrata so se napol odprla.
»Kdo ste?« je vprašal inoski glas in sunkoma odprl vrata na ®težaj.
»Bolniška sestra Erna«, je pogumno odgovorila. »Pustite me v sobo, poznani bolnika.«
Strežnik se je obotavljal. Dekle je pa kar smuknilo v sobo. Z enim pogledom je opazila, da je prostor lepo urejen in da se kar sveti od snage. Bolnik je ležal n« postelji. Erna se je kat ustrašila, ko je zagledala njegovo ozko, trpeče lice.
Ali je to še Fran Ronald? Kako se je spremenil! Lica so upadla in rumena, oči ležijo udrte globoko v očesno duplino. Bolnik je sama kost in koža!
Strežnik je postal bolj zaupljiv do nočne obiskovalke, ki je staknila oba zapuščenca v tem osamljenem delu grada. Strežnik je pripovedoval, kako je prišel semkaj z doktorjem Ronaldom in da se je moral obvezati, da pojde iz sobe samo ponoči, ko bolnik »pi.
»Noben človek razen stare gospe in upraviteljice ne ve, da sta tu dve živi bitji.«
»Služinčad se plaši ob vpitju, toda doslej so se zmeraj prikrili, kaj ta krik pomeni.« »Ali vpije samo ponoči?« je vprašala vsa začudena Erna.
Strežnik ji je ponudil stolico poleg postelje in je razlagal: »Veste, gospodična, bolnik dobi napad vsakokrat, ko mu dam zdravilo, ki ga je predpisal doktor Ronald, ali pa, kadar mu on sam vbrizgne neko tekočino. Po takem vbrizgu je ubogi bolnik
TEDENSKI KOLEDARČEK
5. avgusta, nedelja: 11. pobink., Ožbolt
6. avgusta, ponede jek: Vlasta
7. avgusta, torek: Kajetan, Damir
8. avgusta, sreda: Cirijak, Godeslav
9. 'avgusta, četrtek: Roman, Našmir
10. avgusta, petek: Lavroncij, Juriča
11. avgusta, sobota: Suzana. Bolemir
VALUTA — TUJ DENAR Dne 1. avgusta si dobil oz. dal za:
ameriški dolar
avstrijski šiling
100 dinarjev
100 francoskih frankov
funt šterling
nemško marko
pesos
•švicarski frank
zlato
napoleon
625—628 lir 23,75—2440 lir 90—94 lir 147—150 lir 1670—1710 lir 146—147.50 lir 18—21 lir 145.50—146,75 lir 714—716 lir 4900—5000 lir
RADIO TRSTA
Nedelja 5. avgusta ob: 9 00 Kmetijska odda;a;
11.30 Vera in naš čas: 12.00 Oidaja za najmla še;
13.30 Glasba po željah; 15.00 Nastop gojencev g ar-bene šole Prosvetne matpe v Tr tu; 17/0 Kon ert mešanega zbora iz Boršta: 18.30 Koncert p anistke Damjane Bratuževe; 20.30 Donizetti: Lucia di Lamer-moor, opera v dveh dejanjih.
Ponedeljek, 6. avgusta ob: 13.30 Stavki iz Smetanove opere Prodana nevesta; 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska up verza; 21.30 Vokalni kvartet Večernica; 22.00 Iz italijanske književnosti in umetnosti.
Torek, 7 avgusta ob: 12.55 Vokalni kvintet Niko Stritor; 19.15 Zd avniški vedež; 20.30 Srebrna sedmo-rica; 21.00 Rad!jski oder - S. Kociper: Svitanje, drama v 3 dejanjih.
Sreda. 8. avgusta ob: 12 55 Jugoslovanski motivi;
18.30 Radijska mamica; 19.15 Radijska univerza:
20.30 Tercet Metuljček; 22.00 Iz slovenske književnosti ip umetnosti.
Četrtek, 9. avgusta ob: 12.55 Kmečki kvartet iz Doline: 19.00 Čajkovski: Italijanski capriccio; 20.30 Srebrna sedmorica; 21.00 Dramatizirana zgodba; 22.15 Puccini: Sestra Angelica, ope a v enem dejanju. Petek, 10. avgusta ob: 13.30 Glasba po željah;
18.30 -Z začarane police; 19.15 Ra ijska univerra;
21.30 Vokalni kvintet; 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti.
Sobota, 11. avgusta ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 14.45 Ritmični orkester Swinging Brothers; 16 00 Sobotna novela; 16.40 Orkeste«- Pacchiori; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 20.30 M'ški zbor Vinko Vodopivec; 21.15 A. Foerster: Gorenjski slavček, opera v treh dejanjih.
\fPMSMm m ODGOVORI
Vprašanj*: št. 274: Dani je moja ,u.,sija dolgo cvetela; nato so ji začeli oapadati popku Le os pa so j pričeii odpadati, brž ko je začela cvesii. Tudi cvet. niso tako .veliki, kot bi morali biti. Kaj naj ukrenem?
Odgovor: Vaše vprašanje je nekoliko pomanjkljivo, ker niste navedli, ko.iuo je fuksija staia, če s.e ji lani ali letos zamenjali zemljo, kakšuo zemljo ste ji dali, s čim ji gnojite in še kaj drugega. Fuksijam navadno odpadajo po^ki, če ima astlina pr. mao vode, to je, če ni zalivanje redno in zadostno. Lahko pa fuksija tudi trpi lakoto, i er nima v zemlji do volj redilnih snovi, dovolj gnojila. Ni izključeno, da je odpadanje popkov posledica prediha. Cvetica s. na prepihu ravno tako prehladi kot človek. Tuai ni izključeno, da je rastlinica preveč trpela v .e.oš.ij zimi. Mogoče je končno, da so v loncu ka šni črvi. ki izpodjedajo korenine in tako slabijo rastlino. Varujte torej fuksijo pred prepih m; vsako leto ji .menjajte zemljo; najboljša zemlja je cober kompost; preprečite z dodatkom geodrina ali geogamme, da se ne "bodo zaredili črvi; vsak drugi mesec ji pognojite čajno žličko »penflora«; redno zal vaj e in fuksi.a Vam bo v veselje.
Vprašanje št. 275: Ali more delavec dobiti državno posojilo, da si lahko zgradi majhno hišo?
Odgovor: Ni nam znano, da bi država neposredno dajala posojila zasebnikom. V ta namen pa obstajajo razne državne in poldižavne ustanove (n. pr Piano Aldisio), ki nudijo zasebnikom denarna sredstva za gradn o hiš.
Vprašanje št. 276: Na češnjah in hruškah razjedajo liste neki črni črviči, ki so kot mladi polži brez. hiše. Ne pojedd pa celega lista, to je od roba prali sredi ali narobe, temveč samo zgornjo stran li ta. Ka. šen škodljivec je to in kako naj ga uničim? Poskusil sem škropiti z modro galico, žveplati in trosili pepel, a je bilo vse zaman.
Odgovor: Od mnogih strani javljajo, da je letos vse polno teh črvičev. Dolgi so okoli 10 mm, črnikasti in nekam sluzasti. To so ličinke češnjeve listnate osice, ki ima znanstveno ime »eriocampoides li-macina Retz«. Napadajo češnje, hruške in še druga drevesa, redko jablane. Ličinke se iz ež jo iz jajčk in začnejo gristi na listu zgornjo kr ž co in zelepo staničevje, tako da ostanejo od li ta samo rebra s spodnjo kožico. Ko ličinka doraste, se spusti v zemljo, se tam zabubi in iz bube izleti brezbarvna 4 do 5 mm dolga osica, ki začne polagati jajčka. Skoda e posebno občutna na mladih drevesih, ker se n morejo razviti. Proti listnatim osicam oziioma njih ličinkam se borimo z gesarolom (v prahu in tekoč -ni) ali pa z arzenati. Škropljenje z modro galico in žveplanje kori s i pro i glivičnim bol'zn m in prav redko proti živalskim škodljivcem, pepel pa navadno sploh ne zaleže.
El DORI
izdaja Konzorcij novega lista Odgovorni urednik Drago LeglSa Tiska zadruga tiskarjev »Graphls« i o. s. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
(.vadal je vanje z 9.	r.)
tla bi jim mogel pomagati. Uspelo pa mn je rešiti zdravnikovo ženo, ki je imela zlomljeni obe nogi. Dva kolona iz južne Italije in njunega otroka so poslali preko vrvi z Dorie na II e de France, ko je otrok padel iz naročja matere v vodo. Po- 6 urah težkega pričakovanja so starši našli sinčka na isti ladji. Neki fant je pripovedoval, da je kmalu po trčenju skočil v vodo in da so isto nacedile tudi nekatere matere, ki so skupno / otroki plavale proti rešilnim čolnom in se rešile.
30 MILIJARD NA DNO MORJA
Andrea Doria se je 10 ur borila s smrtjo. Počasi, toda nezadržno je voda vdirala skozi široko odprtino, ki jo je zarezal oklop-ljeni premec Stockholma. Ladja se je čedalje bolj nagibala na bok, dokler ni nenadoma za večno zginila v 70 m globoike vode oceana.
Na dnu morja leži sedaj 30 milijard lir. Ladja je bila zavarovana za 20 milijonov dolarjev, to je nekaj nad 12 milijard lir. Preiskovalna komisija bo odločila tudi, kdo naj poravna škodo.
Čeprav se po številu žrtev ta nesreča ne more primerjati s tisto iz leta 1912, bo kljub lemu ostala zapisana kot ena največjih katastrof v letopisih trgovske mornarice.
TOVARNA
Piimcic
KRM IN - CORMONS TELEFON ŠT. 32
ksr
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje i t d. Izvrši vsako delo po naročiln. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
ponoči še posebno divji. Doktor mi je zabičal, da nikakor ne smem prenehati z zdravili.«
Strežnik je prenehal in potipal bolnikovo roko: »Primite sami. Kako neredno mu bije žila! Tako je vedno po vbrizgu; čez nekaj ur nastopi mrzlica in potem začne vpiti, da se mi kar srce trže. Komaj ga tiščim v postelji, tako divja.«
Strežnik je zavzdihnil in se poln skrbi oziral k bolniku.
»Pripravimo mu ovitke«, se je oglašala Erna, »da mu mrzlica malo pade. Pokažite mi zdravila.« Erna je odmašila stekleničko. Gnusoben duh ji je zaudaril v nos, da je hotela že bruhati, kar ji je steklenička zmuznila iz rok in se na teleh razbila. Strežnik in Erna sta preplašena obstala.
»Kaj bo zdaj? — Kakšna zdravila naj mu dajem? Prihodnji teden bo gospod doktor zopet prišel.«
Erna je imela jasen občutek, da mora biti v zdravilu nekaj zahrbtnega. Strežnik je seveda zdravniku zaupal, pa tudi bal se ga je. Tudi ona je bila vajena kot bolniška strežnica zaupati zdravnikom. V bližini tega bolnika pa se ni čutila samo bolničarka marveč tudi ljubeča ženska, ki se boji za življenje moža, ležečega pred njo, kot da je že smrti zapisan.
»Ali ni doktor Ronald nikoli pripeljal s seboj še kakega drugega zdravnika?« je vprašala strežnika.
Ta je zanikal: »Sem že sedem tednov tu, pa pride vedno sam. Bolniku je pa od tedna do tedna slabše. Ah, gospodična, tako sem
vesel, da ste prišli in sem se s kom lahko porazgovoril. Mislim, da revež ne bo dolgo vzdržal.«
Erna se je kar stresla. Strašna misel, da mora mož, katerega ljubi — o tem si je bila sedaj na jasnem — umreti! Morda le zato, ker niso njegove bolezni hote ali nehote natančno ugotovili.
V	tem hipu se je bolnik v mrzlici zopet pričel tresti. Telo je švignilo pokoncu, kot bi bilo zadeto od električnega toka. Z rokami je začel mahati in iz ust se je izvil pretresujoč krik.
Hitro je strežnik priskočil in potisnil bolnika na posteljo. Moral se je z njim prav boriti, ker je blaznost bolnemu moči kar podvojila.
Tedaj je Erna pristopila. Položila mu je roke kot takrat v plesni dvorani na lioa in mu nežno prigovarjala: »Fran . . . me slišiš .. . dragec. Tiho ... le tiho . .. nič se ne bo zgodilo.« Kakor takrat so krči tudi sedaj popustili. Zgrudil se je, da ga je bolničar s težavo prevalil na posteljo.
Z vajeno in urno roko je Erna medtem pripravila mrzel ovitek in mu ga ovila okoli prsi. Prvi hip se je bolnik zaradi mrzlote »tresel. Čez nekaj časa je pa že občutil blagodejno dobroto hladu. Začel je mirno dihati in spačene poteze v obrazu so zginile.
Erna ga je z rokami gladila po čelu in laseh in v desetih minutah je že trdno spal. Strežnik se je kar čudil: »Odlktar sem pr’ njem, še ni nikdar trdno spal. Samo čemel je. Cele dneve in nocj je strmel predse, jed je odklanjal in, že ko je videl zdravilo ah brizgalko, se je tresel.«	(Nadaljevanje	sledi	J