UDK 551.763.1:561.26+563.12(497.12) = 863 Biostratigrafija spodnjekrednih plasti na Logaški planoti Biostratigraphy of Lower Cretaceous beds from the Logatec plain Ljudmila Sribar Geološki zavod, 61000 Ljubljana, Parmova 33 Kratka vsebina Po algah in foraminiferah so spodnjekredne plasti na Logaški planoti razčlenjene na naslednjih pet cenocon in eno vmesno cono: Zgornje-malmski cenoconi Clypeina jurassica sledi cenocona Favreina salevensis, ki obsega berriasijske plasti, označene kot prehod med juro in kredo. Valanginijske in hauterivijske plasti predstavlja cenocona Clypeina? solkani s podcono Orbitolinopsis capuensis. Barremiju ustreza vmesna cona brez značilnih mikrofosilov, aptijski stopnji pa cenocona Salpingo-porella dinarica s podcono Palorbitolina lenticularis. Spodnji del albijske stopnje se ujema s cenocono Orbitolina (Mesorbitolina) ex. gr. texana, zgornji del pa s cenocono »>Valdanchella« dercourti. Abstract Five cenozones and one interzone are recognized by algal and forami-niferal contents of the Lower Cretaceous succession from the Logatec plain. The Upper Malmian beds are folloved by a group of layers transitional in character and deficient in characteristic microfossils. They correspond to Berriasian stage and are appointed as the Favreina salevensis assemblage zone. The Valanginian and Hauterivian stages are represented together as the Clypeina? solkani assemblage zone including a subzone of Orbitolinopsis capuensis. The Barremian limestone refers to an interzone devoid of all diagnostic microfossils. Above this interzone the Salpingoporella dinarica assemblage zone follows in a rather uniform development of Aptian bedded limestone. In its lowest part a subzone of Palorbitolina lenticularis could be distinguished. Still higher up is the Orbitolina (Mesorbitolina) ex gr. texana assemblage zone. There orbitolinas greatly surpass other foraminifers in abundance. The uppermost part of the Lower Cretaceous section is developed in dolomitized limestone and dolomite in alternation with limestone including primitive forms of orbitolinas after which the assemblage zone »Valdanchella« dercourti is determined. Uvod Na profilu Vrhnika—Logatec so bile jurske plasti že prej dobro raziskane in so na listu Postojna osnovne geološke karte Jugoslavije 1 : 100 000 razčlenjene vse jurske biostratigrafske enote. Nasprotno pa so spodnjekredne plasti ostale nerazdeljene in so označene le kot spodnja kreda — cenoman. Tudi drugod v Sloveniji je bila spodnja kreda premalo raziskana. Zato smo se po programu mikropaleontoloŠkih raziskav za projekt Mezozoik v Sloveniji lotili naloge, nadrobno razčleniti spodnjekredne plasti na Logaški planoti. Najprej smo med Vrhniko in Logatcem obdelali juro, prehod jura/kreda in najnižji del krede do barremijske stopnje. Nato je sledilo vzorčevanje vzdolž profila Dolenji Logatec. Posebno pozornost smo posvetili algam, pogostnim v barremijski stopnji. Našli smo sicer številne fragmente dazikladacej, doslej še nedoločenih, vendar je material v naših vzorcih rekristaliziran in slabo ohranjen, tako da za določitve ne pride v poštev. Treba bo izbrati nove profile in poiskati bolje ohranjen material. Pomembne so določitve orbitolin, ki so pri nas zelo razširjene. Spodnjealbijske orbitolinske vrste je določil prof. dr. I. G u š i č. (L. S r i b a r , I. G u š i č & R. Radoičič, 1979). Dosedanje raziskave D. S t u r (1858) je našel v apnencu nad Martin hribom in pri Zgornjem Logatcu ter vzhodno od Grudna slabo ohranjene lupine Caprotina ammonia Goldfuss in nerineje, podobne vrsti Nerinea marticensis d'Orbigny. Apnenec je imenoval kaprotinski apnenec ki ustreza urgonskemu faciesu spodnje krede. Po F. Kos s m a t u (1897) leži pri Logatcu temen bituminozni apnenec z vložki dolomita na zgornjetriadnem dolomitu. V oolitnih vložkih zgornjega dela apnenca je našel sledove polžev in Školjk rekvienij. Sklepal je, da ležijo spodnjekredni skladi pri Planini in Logatcu neposredno na zgornjetriadnem dolomitu. V tolmaču h geološki karti lista Ajdovščina—Postojna (1905) je h kredi prištel debelozrnati dolomit (»mejni dolomit«). Danes uvrščamo ta dolomit v zgornji malm na podlagi alg, ki jih je tu našla D. Kerčmar (1962). Više leži po F. Kossmatu temno sivi bituminozni »hamidni apnenec«, ki se ponekod menjava z apnenim skrilavcem in z vložki peščenega dolomita. Na Martin hribu blizu Logatca najdemo tudi pisani apneni konglomerat. Te plasti vsebujejo zdrobljene lupine rekvienij. Pri Logatcu so te školjke precej velike in pripadajo verjetno vrsti Requienia ammonia Mather on. Vendar je menil F. K o s s m a t, da celotne serije ne moremo šteti v urgonski facies, ker je dobil ponekod na HruŠici v ekvivalentih plasteh ostanke kaprin, ki naj bi govorile za cenoman. M. Pleničar (1962) je pisal o položaju naših krednih plasti v mediteranski geosinklinali. V epikontinentalnem morju so obstajali ves čas grebeni z vmesnimi nekoliko globljimi jarki. Od jure dalje se je odlagal sivi plastoviti apnenec, ki je bil ponekod diagenetsko spremenjen v debelozrnat dolomit. Razvoj spodnjekrednega apnenca je še najbolj podoben schrattenskemu apnencu (urgonski facies), vendar ga je težko razčleniti na stopnje, ker ne vsebuje značilne favne. D. Turnšek in S. Buser (1966) sta obdelala spodnjekredne sklade ter mejo med juro in kredo na zahodnem delu Trnovskega gozda. Rezultate teh raziskav bomo obravnavali še v poglavju o biostratigrafiji spodnje krede. M. Pleničar et al. (1970) je podal v tolmaču k osnovni geološki karti lista Postojna pregled vseh dosedanjih geoloških raziskav na tem delu Slovenije. Profil spodnjekrednih plasti na Logaški planoti Zaporedje spodnjekrednih plasti na Logaški planoti smo sestavili iz dveh delnih profilov. Prvi profil poteka ob stari cesti Vrhnika—Logatec od Snežnega griča do Smrekovca. Dolg je približno 2,5 km. Spodnjekredne plasti ležijo kon-kordantno na zgornjemalmskih. Prehod jurskih sedimentov v kredne je postopen. Konec jurske dobe označuje izginotje vodilne zgornjemalmske alge City-petna jurassica Favre. Sledijo plasti berriasija, valanginija in hauterivija. Severno od Logatca sta pri Smrekovcu narinjena na barremijske plasti spodnje krede triadni apnenec in dolomit. Zato smo drugi del zaporedja spodnjekrednih plasti, od barremija do zgornjega albija, vzorčevali pri Dolenjem Logatcu. Profil poteka ob cestnem priključku, ki veže naselje Dolenji Logatec z avtomobilsko cesto Vrhnika—Postojna. Dolg je približno 2 km in sega od začetka priključka do prvih hiš v Dolenjem Logatcu. V obeh profilih so spodnje-kredni skladi lepo razgaljeni. Plasti vpadajo proti jugozahodu z naklonom 20* do 30°. Njihovo debelino smo merili z Jakobovo palico. Celotna debelina spodnjekrednih plasti na Logaški planoti je približno 800 m. Zaporedje spodnjekrednih plasti na Logaški planoti kaže slika 1. 2e zunaj profila preide zaporedje spodnjekrednih sedimentov v zgornjo kredo — cenoman. Spodnjekredne sedimentne kamenine na Logaški planoti vsebujejo številne mikrofosile, zlasti alge in foraminifere. Prav zato smo jih lahko biostratigraf-sko klasificirali. Zaporedje plasti od berriasijske stopnje do zgornjega albija smo razdelili na pet cenocon, dve podconi in intervalno cono. Cenocona Favreina salevensis. Cenoconi Favreina salevensis ustreza v stra-tigrafski razdelitvi berriasijska stopnja. Litološko se plasti ne razlikujejo od zgornjemalmskih plasti. Se vedno se menjavata svetlo sivi apnenec in sparitni dolomit. Pogostni so stromatoliti, izsušitvene pore in nadplimski konglomerat, ki kažejo na plitvo morje z občasno nadplimskim okoljem. V plasteh dobimo neznačilne mikrofosile, zelo pogostna je vrsta Favreina salevensis (Parejas), po kateri smo imenovali cenocono. Od alg smo določili še vrsti Salpingoporella annulata Carozzi in Thaumatoporella parvovesiculifera (Raineri), od foramini-fer pa le vrsto Pseudocyclammina lituus (Yokoyama). Od drugih fosilov smo našli hidrozoje iz rodu Cladocoropsis sp. in nerineje (tabla 1, si. 1—4). Cenocona Clypeina ? solkani. Nad berriasijsko stopnjo sledi srednje sivi ploščasti in skladoviti apnenec; dolomita ni več. Prevladuje mikritni apnenec. Stromatolitov ni, niti drugih sedimentacijskih značilnosti zelo plitvega morja. Kaže se tendenca poglabljanja morskega dna in pojavijo se vodilni kredni rodovi alg in foraminifer. Med algami je najpomembnejša vodilna vrsta Clypeina ? solkani Conrad & Radoičič (tabla 2, si. 1—12). Po njej smo imenovali cenocono, ki obsega celotno valanginijsko in hauterivijsko stopnjo. V zgornjem delu te cenocone smo ločili podcono s foraminiferama Orbitolinopsis capuensis (De Castro) in Nezzazata simplex germanica Omara & Strauch. Podcona obsega v glavnem hauterivijsko stopnjo (tabla 3, si. 1—12). V cenoconi Clypeina ? solkani se pojavljajo še alge Salpingoporella annulata Carozzi, Thaumatoporella parvovesiculifera (Raineri), odlomki dazikladacej in kodiaceje. Poleg alg so številne foraminifere Cuneolina ex gr. laurentii — cam-posaurii, Debarina hahounerensis Fourcade et al., Pseudotextulariella ? scarsel-lai (De Castro), Glomospira sp., Miliolidae, Ophthalmidiidae in Textulariidae. V spodnjem delu cenocone, ki po legi v profilu ustreza valanginijski stopnji, smo dobili tudi redke preseke vrste Cuneolina tenius Velič & Gušič. Intervalna cona. Del spodnjekrednih plasti, ki po legi ustreza barremijski stopnji, smo označili kot intervalno cono. Ima jasen položaj med paleontološko določenimi plastmi v talnini in krovnini. Barremijske plasti ležijo nad haute-rivijskim apnencem s foraminiferama Orbitolinopsis capuensis in Nezzazata simplex germanica ter algo Clypeina ? solkani. Zgornja meja barremijske stopnje je določena s pojavom orbitolin vrste Palorbitolina lenticularis (Blumen-bach). Po razdelitvi I. Velič & B. Sokač (1978) v hrvaških Dinaridih se coni Orbito!inopsis capuensis in Palorbitolina lenticularis stikata v barremiju; spodnja cona obsega spodnji del barremija, zgornja cona pa zgornji del. V profilu Dolenji Logatec sta obe coni, oziroma po naši razdelitvi podconi, ločeni s prek 100 m debelim zaporedjem apnenca, dolomitiziranega apnenca in dolomita. Za ta del plasti so značilne Dasycladaceae, predvsem Salpingoporella muehlbergii. Orbitolinidae so v tem delu spodnje krede zelo redke; dobili smo jih le v enem vzorcu (7 a), vendar ne pripadajo značilnim vrstam. Barremijski apnenec vsebuje poleg alg tudi zelo številne foraminifere, ki jih dobimo že v spodaj ležečih valanginijskih in hauterivijskih plasteh. Določili smo naslednje vrste in rodove: Cuneolina ex gr. laurentii — camposaurii, Deba-rina hahounerensis Fourcade et al., Nezzazata simplex Omara, Nezzazata sp., Sabaudia minuta (Hofker), Pseudotextulariella ? scarsellai (De Castro), Glomo-spira sp., Orbitolinidae, Lituolidae, Miliolidae, Ophthalmidiidae in Textulari-idae. Poleg foraminifer in alg dobimo v barremijskih plasteh še ostrakode, ehi-noderme in lupinice mehkužcev. Cenocona Salpingoporella dinarica. Konkordantno na barremijskih plasteh leži plastoviti apnenec, ponekod nekoliko dolomitiziran. Vsebuje vodilno aptij-sko algo Salpingoporella dinarica Radoičič (tabla 5, si. 7). Po tej vrsti smo imenovali cenocono, ki obsega celotno aptijsko stopnjo, debelo približno 100 m. Njen spodnji del smo označili kot podcono Palorbitolina lenticularis in Salpingoporella dinarica. V najnižjem delu podcone Palorbitolina lenticularis, tj. v spod- m 17L massive limestone plastoviti apnenec bedded limestone plastoviti dolomitizirani apnenec dolomiti zed limestone j—t—i plastoviti dolomit v /I bedded dolomite 1 4. d apnena breča limestone breccia stromatoliti T I stroma to I i the apnenec s peleti in ooliti pelleted and oolitic limestone apnenec z rekvienijomi Requienia limestone abundant microfawils ---rare microfossils SI. 1. Biostratigrafsko zaporedje spodnjekrednih plasti na Logaški planoti Fig. 1. Biostratigraphic sequence of Lower Cretaceous beds in the Logatec plain MALMIAN UPPER BERRIASIAN VALANGINIAN HAUTERIVIAN BARREMIAN APTIAN LOWER UPPER ALBIAN LOWER UPPER ?CENOH + AGE CLYPEINA JURASS1CA FAVREINA SAL EVEN SIS CLYPEINA 7 SOLKAN} INTERZONE SALPINGOPO- ORBITOLINA VALDANCHELLA RELLA DINAR, (MIEX 6R TEX DERCOURTl ASSEMBLAGE ZONE C. JURASSlCAj TINTINNIDS ORBITOLINOPSIS CAPUENSIS fttLORfl LENT. SUBZONE SHALOW RESTRICTED SHELF PARTLY LAGOON AND LITTORAL DEPOSITIONAL ENVIRONMENT THICKNESS m _) V* oo' I _ J 0 Clypeina jurassiea _ TinHnnids oberront Favreina saleveneie Cuneolina eampoeaurii - laurentii Debasing hahoun&rensis_ Clifpeina ? solkani Orbitolinopsis capuensis Nezzazata simplex germaniaa Salpingopore I la muehlbergii Sabaudia minuta_ Palorbitolina lenticularie Salpingopovella dinariaa Ovbitolina (M.) ex gr>. texana Va Ivulamming piaafdi__ Cuneolina_ex_ gr. pavonia "Valdanohe I la " dercoupf, njem orbitolinskem horizontu, je alga Salpingoporella dinarica zelo redka ali je sploh ni. Više po profilu postaja vse številnejša in doseže v plasteh zgornjega aptija svoj razmah. Prav po množičnosti vrste Salpingoporella dinarica lahko določimo zgornjeaptijske plasti. V litološkem razvoju barremijske stopnje prevladuje sivi, olivno sivi in siv-kasto rjavi plastoviti apnenec. Ponekod je apnenec tankoploščast (2 do 5 cm). Med barremijskim apnencem dobimo več plasti rdečkastega apnenca (intrafor-macijska breča), debelih približno 30 cm. To kaže na sedimentacijo v nadplim-skem okolju z občasnimi prekinitvami v sedimentaciji. S tem je pojasnjena sorazmerno majhna debelina barremijskih plasti na tem območju. Med kameninami prevladuje mikrit, biomikrit in pelmikrit, kar kaže na mirno, delno lagun-sko sedimentacijo. Apnenec vsebuje plasti dolomitiziranega apnenca, v zgornjem delu pa tudi bituminoznega dolomita. Blizu meje z aptijskim apnencem najdemo v njem makrofavno, prevladuje rod Requienia. Za mikrofosilno združbo barremijske stopnje so značilne dazikladaceje in druge alge. Določili smo naslednje vrste: Salpingoporella muehlbergii (Lorenz) (tabla 5, si. 3—6), Salpingoporella melitae Radoičič (tabla 5, si. 1—2), Salpingoporella sp. in Thaumatoporella parvovesiculijera (Raineri). Našli smo tudi številne odlomke dazikladacej, pa tudi drugih alg, ki jih na podlagi materiala, dobljenega v tem profilu, zaenkrat ni bilo mogoče določiti (tabla 4, si. 1—8). Podobne preseke, kot jih imamo na tabli 4, si. 1—5, so V. Campobasso, G. Ricchetti & E. L. Sinni (1972) uvrstili med Briozoa (Cyclostomata, tabla 8, si. 1—4). Aptijska stopnja je razvita dokaj enolično. Celotno zaporedje sestoji iz sivega in sivkasto rjavega plastovitega in skladovitega apnenca z redkimi plastmi dolomitiziranega apnenca. Debelina plasti se spreminja od 10 do 100 cm. Gre za sediment plitvega zaprtega šelfa, delno litorala. Prevladuje mikrit ter biomikrit in biopelmikrit, le malo je biointrasparitnega apnenca. Vodilni vrsti, po katerih se imenuje ta cenocona in podcona, spremljajo številne druge foraminifere in alge: Foraminifere ; Debarina hahounerensis Fourcade et al, Cuneolina sp., Sabaudia minuta (Hofker), Pseudotextulariella ? scarsellai (De Castro), Nezza-zata simplex Omara,Nummoloculina sp., Glomospira sp., Ovalveolina cf. reicheli De Castro, Quinqueloculina sp., Orbitolinidae, Biokovinidae, Miliolidae, Textu-lariidae in Ophthalmidiidae. Med foraminiferami je pomembna družina Biokovinidae, doslej opisana le iz jurskih plasti Dinaridov (I. G u š i č, 1977). Tudi roda Ovalveolina doslej nismo našli v aptijskih plasteh. Obe obliki nastopata v asociaciji z vodilno spod-njeaptijsko vrsto Palorbitolina lenticularis (Blumenbach) (tabla 6, si. 1—5). Alge: Vrsto Salpingoporella dinarica spremljajo v aptijskem apnencu še alge Salpingoporella sp., Bacinella irregularis Radoičič, Thaumatoporella parvovesiculijera (Raineri) in Lithocodium aggregatum Elliot. Cenocona Orbitolina (Mesorbitolina) ex gr. texana (Roemer) (tabla 7, si. 1—4). Nad plastmi z algo Salpingoporella dinarica sledi konkordantno spodnje-albijski orbitolinski apnenec z izredno številnimi ostanki orbitolin. Prof. dr. I. Gušič iz PMF v Zagrebu je določil med njimi dve vrsti po dveh avtorjih: Orbitolina (Mesorbitolina) minuta sensu Moullade & Saint-Marc = Orbitolina CMesorbitolina) texana texana sensu Schroeder in vrsto Orbitolina (Mesorbito-lina) texana sensu Moullade & Saint-Marc = Orbitolina (Mesorbitolina) subcoii-cava sensu Schroeder. Orbitoline so v tem horizontu kamenotvorne; drugih fora-minifer je med njimi malo. Določili smo: Sabaudia minuta (Hofker), Sabaudia auruncensis (Chiocchini & Di Napoli Alliata) (tabla 8, ?1. 1—3), Valvulammina picardi Henson, Nummoloculina sp., Pseudotextulariella ? scarsellai (De Castro), Debarina hahounerensis Fourcade et al., Miliolidae ter algo Bacinella sp. Zgornji orbitolinski horizont obsega plasti spodnjega albija, ki so v profilu Dolenji Logatec debele okrog 80 m. Apnenec je plastoviti in skladoviti biopel-mikrit in biomikrit z vmesnimi polarni dolomitiziranega apnenca in dolomita, ki je nekoliko bituminozen zrnati dolosparit. Debelina plasti je 10 do 100 cm. Barva kamenin je siva do temno siva. Dolomit je nastal v pozni diagenezi iz apnenca. Orbitoline so živele v mirnem lagunskem okolju, delno v litoralu. Cenocona »Valdanchella« dercourti. Najvišji del plasti spodnje krede smo imenovali po primitivnih orbitolinah vrste »Valdanchella« dercourti. Te orbitoline so redke in so se slabo ohranile v močno dolomitiziranem apnencu. Ze nekaj metrov nad horizontom s spodnjealbijskimi orbitolinami sledi močno dolomiti-zirani apnenec z rekristalizirano mikrofavno. Primitivne orbitoline se pojavijo približno 50 m nad albijskimi vrstami orbitolin. Nato se menjavata apnenec in dolomit. Mikritni in biopelmikritni apnenec je srednje siv in vsebuje vložke brečastega apnenca in ostanke školjčnih lupin, največ rekvienij. V zgornjem delu zaporedja spodnjekrednih plasti, nad prekritim delom profila, vpad plasti ni več jasen zaradi tektonskih sprememb. Sicer kažejo vzorci v zgornjem delu profila (vz. št. 36) na albijsko starost, vendar je možno, da gre za ponavljanje plasti. V najvišjem delu profila verjetno prehajajo zgornjealbijske plasti v ceno-manske. Za preučevanje te meje profil Dolenji Logatec ni primeren. Poleg vrste »Valdanchella« dercourti Decrouez & Moullade (tabla 9, si. 1—3), dobimo preseke še drugih orbitolin in foraminifere: Cuneolina ex gr. pavonia, Cuneolina ex gr. laurentii-camposaurii, Nummoloculina heimi Bonet, Nummoloculina sp., Nezzazata simplex Omara, Debarina hahounerensis Fourcade et al, Valvulammina picardi Henson ter številne Miliolidae, Ophthalmidiidae in Orbi-tolinidae (tabla 8, si. 4—7 in tabla 9, si. 4). Ob foraminiferah so alge redke. Našli smo le vrsto Thaumatoporella parvo-vesiculifera (Raineri) in odlomke, ki verjetno pripadajo vrsti Salpingoporella cf. hasi Conrad et al. Zanimivo je, da med zgornjealbijsko foraminiferno mikrofavno ni več vrst Sabaudia minuta in Pseudotextulariella ? scarsellai, ki sta številni v plasteh od barremija do vključno spodnjega albija. Tako nam mejo med spodnjim in zgornjim albijem označuje tudi konec teh dveh vrst. Biostratigrafska korelacija z drugimi spodnjekrednimi območji SI. 2 Sedimente spodnje krede na Logaški planoti prištevamo k mediteranskemu razvoju, ki je razširjen v zunanjih Dinaridih in na širšem območju nekdanje Tetide. Gre za plitvomorsko sedimentacijo na obsežni karbonatni obkontinen-talni polici v različnih okoljih. 1 Dinaride$ Exterior Zunanji Dinaridi Radoičič 1960 Apennines Sartoni & Crescenti 1862 Apennines and Dinarides Exterior Farinacci & Radoičič 1964 .Trnovo forest Trnovski gozd Turnšek & Buser 1966 Albiaa lower upper Orbitolinidae cenozone Cuneolina pavonia parva Requienia + Orbitolinidae 1 § = J b j Salpingoporella dinarica + Bacinella irregularis + Salpingoporela dinarica Salpingoporella dinarica e a i 1 BacineI la irregularis <8 cenozone C 0 '> £ Munieria baoonioa Cuneolina oampoeaurii Fovreina sp. SalpingoporeI la apenninioa 0 1 zone C a 'c ? o £ Tinti nnids aberrant c 0 1 « z 5aIpingoporeI la annulata e 0 'e Tintinnids aberrant e 0 'i E <£ ? o 0 > 1 Clypeina juraeeica + Tinti nnids aberrant zone Tinti nnids aberrant o 5 C 0 *i 1 1 3 Clypeina juraseiea cenozone Salvingoporella anenniniea CZypeina .jurassi oa zone C.juraaaica Tint. ab. Clyveirja jurasetoa Tintinnids cenozone CZypet«a /urasatea Va^ineZZa striata + Banki a striata zone Clyoeina juraesiaa Clypeina juraesiaa SI. 2. Bios tratigraf ska primerjava spodnjekrednih plasti v Apeninih in zunanjih Dinaridih Velika Kapela Velič 1977 Croatian Dinarides Vel id & Sokač 1978 Biokovo Sokai et al. 1978 Logatec plain Šribar 1979 V cen oz one t. C ti O't* « as+i > "Valdanchella" "Co8oinolina" fiaupliella cenozone "Valdanohella" deraourti IV cenozone Orbitolina (M.) ex gr, texatia •*» • ti «9 M (D +> 3 ^ 0 « RM o d « %. +> 3 •*» O *•» t) O Si «> tt C > Orbitolina (M.) ex gr. texana cenozone Orbitolina (M.) ex gr. texana III cenozone Pa lot^bito lina lenticularia Salpingoporella dinarica M • — ol (C C 1 > Sa Ipingoporella dinarica Palorbitolina lenticularis cenozone | 1 > Salpingoporella dinarica sub z one Palorbitolina lenticularie II cenozone lal vingoporella melitae interzone Das/clodaceae; (Salpingoporella muehlbergii) Orbitolinopet8 capueneie i N C 0 1 « z 1 cenozone Clypeina ? aolkani C o a Q C. a s? V s> o Orbitolinov. oapuensis subzone Orbitolinopeie capuenaia Peeudotextul aalevenaia Clypeina ? aolkani Salpingoporella katzeri cenozone Favreina ealevensis Salpingoporella annulata cenozone Clyrxiina jurassica subzone juraeaicc C. mi le8i m, subzone juraseica Clyoeina Jura88ica + Tintinnids aberront cenozone Clypeina jurassica Clypeina juraseica + Tintinnids aberrant Fig. 2. Biostratigraphic correlation of Lower Cretaceous beds from the Apennines and Dinarides Exterior R. R a d o i č i č (1960) je prva biostratigrafsko razdelila spodnjekredne plasti zunanjih Dinaridov s pomočjo mikrofosilnih združb, zlasti foraminifer in alg. V najnižji del spodnje krede — valanginij, oziroma infravalanginij, je uvrstila plasti z aberantnimi tintininami. Sledijo plasti neokoma ali dela neo-koma — hauterlvija z vrsto Munieria baconica = Clypeina ? solkani ter barre-mija ali barremijsko-aptijske stopnje z algama Salpingoporella dinarica in Bacinella irregularis. V aptiju in albiju so pogostne orbitoline in modrozelene alge. S. Sartoni&U. Crescent i (1962) sta na podlagi mikrofosilov razdelila sklade jure in krede v južnih Apeninih na več con, ki sta jih imenovala po značilnih mikrofosilnih vrstah. Vendar sta celotno spodnjo kredo od valan-ginija do aptija uvrstila v cono Cuneolina camposaurii. Zanimivo je, da sta mejo jura—kreda v Apeninih postavila precej niže, kajti cona z vrsto Clypeina jurassica in aberantne tintinine = Vaginella striata obsega, po njuni razdelitvi, spodnji titonij-kimeridgij. Zgornjemu titoniju pa ustreza cona Salpingoporella apenninica. A. Farinacci&R. Radoičič (1964) sta primerjali jurske in kredne plasti Apeninov in zunanjih Dinaridov. Korelacija je pokazala zelo podobne paleoekološke razmere pri nastanku sedimentov v jurski in kredni dobi, kar kaže tudi razdelitev na iste biocone. Razlika je le pri uvrstitvi velikih, aberant-nih tintinin. Tako je v Dinaridih najvišji del zgornjega malma — cona velikih tintinin, uvrščena v valanginij. Na območju centralnih Apeninov pa je cona Clypeina jurassica in Bankia striata (= tintinine) omejena na zgornji malm, torej ne sega v spodnjo kredo. Vse ostale biocone na obeh območjih se ujemajo. Tako obsega cona Salpingoporella annulata celotni neokom, cona Orbitolina in Salpingoporella dinarica pa vse stopnje od baremija do albija. Cona z vrstama Cuneolina pavonia parva in Nummoloculina heimi obsega v glavnem celotno cenomansko stopnjo, verjetno pa tudi najvišji del albija in najnižji del turona. Turon in senon vključujeta biostrome z rudisti in gastropodi. D. Turnškova in S. Buser (1966) sta podala biostratigrafijo spod-njekrednih skladov na zahodnem delu Trnovskega gozda. Spodnjekredne plasti sta razdelila na valanginij z velikimi tintininami, hauterivij s favreinami in z algo Salpingoporella apenninica ter barremij z algo Bacinella irregularis. Plasti z vrsto Salpingoporella dinarica pa so omejene na aptijsko stopnjo. V albijski stopnji nastopajo rekvienije, nerineje in orbitoline. I. Velič (1973) je razdelil spodnjekredne plasti Velike Kapele na 5 bio-stratigrafskih enot, ki v glavnem ustrezajo kronostratigrafski razdelitvi: neokom, barremij — spodnji aptij, zgornji aptij, spodnji albij in zgornji albij. To delitev je I. Velič (1977) zadržal v glavnem tudi v poznejši razdelitvi spodnje krede s tega območja, kjer je določil 5 cenocon. V razdelitvi spodnjekrednih plasti Velike Kapele so dobile večji pomen predvsem posamezne vrste orbitolin. Z določitvijo dveh vrst, oziroma skupin, orbitolin je avtor ločil zgornji aptij od spodnjega albija. Na območju hrvaških Dinaridov sta I. Velič & B. S o k a č (1978) s pomočjo orbitolin zelo nadrobno razdelila zgornji del spodnje krede. Spodnjekredne plasti, od zgornjega hauterivija do vključno zgornjega albija, sta razdelila na sedem con. Osma cona z vrsto Orbitolina (Conicorbitolina) conica in O. (C.) cuvillieri obsega spodnji cenoman. Za tako detajlno delitev plasti moramo imeti zelo veliko število orientiranih zbruskov za določitve posameznih vrst orbitolin. Naša biostratigrafska delitev spodnjekrednih plasti na Logaški planoti se zelo približuje razdelitvi spodnjekrednih plasti na Biokovem, kjer je B. S o -kač et al. (1978) uvrstil plasti z združbo alge Clypeina jurassica in aberant-nih tintinin v zgornji del malma. Na Logaški planoti smo v širši coni Clypeina jurassica ločili podcono Clypeina jurassica in aberantne tintinine. Ta podcona obsega večji del zgornjega malma z izjemo najnižjega in najvišjega dela plasti. Primerjalni tabelarni prikaz nekaterih razdelitev spodnje krede v Apeninih in zunanjih Dinaridih kaže, da je bila označena berriasijska stopnja Šele pri delitvi spodnje krede na Biokovem in Logaški planoti (si. 2). Berriasij je, tako kot ostale stopnje spodnje krede, določen na podlagi ortokronoloških vodilnih fosilov (amonitov in belemnitov) ter dodatnih parakronoloških vodilnih fora-minifer in školjk. Od prejšnjih delitev je upoštevala infravalanginij, ki ustreza berriasiju, edino R. Radoičičeva (1960). Vse druge razdelitve spodnje krede so berriasij vključevale v valanginij, oziroma neokom. Berriasijske plasti na Logaški planoti so prehodne med juro in kredo. Zanje je značilno, da ne vsebujejo več malmskih vodilnih vrst, predvsem alge Clypeina jurassica, pa tudi ne novih krednih rodov, npr. Cuneolina, Debarina, Nezzazata in Pseudo-textulariella. Sedimentološko podobne berriasijske plasti na Biokovem kažejo tudi enake paleontološke značilnosti, vsebujejo pa algo Salpingoporella katzeri, ki je na Logaški planoti ni. V valanginijski stopnji se pojavijo številne kredne vrste foraminifer. Na Logaški planoti kažejo valanginijske plasti značilnosti, po katerih sklepamo na tendenco poglobljanja morskega dna v primerjavi z delno nadplimskim okoljem v berriasiju. Za valanginij in hauterivij je na območju Velike Kapele, Biokova in Logaške planote značilna alga Clypeina ? solkani. Na Biokovem in Logaški planoti nam omogočata foraminiferi Orbitolinopsts capuensis in Nezzazata simplex germanica ločiti valanginij od hauterivij a. Za barremijsko stopnjo so značilne zlasti dazikladaceje (Salpingoporella melitae, Salpingoporella muehlbergii). Na Logaški planoti smo ta del zaporedja spodnjekrednih plasti označili kot intervalno cono. Za nadaljnjo delitev spodnjekrednih plasti je pomembna alga Salpingoporella dinarica, zlasti pa določene vrste iz družine Orbitolinidae. Aptijska stopnja obsega cenocono z algo Salpingoporella dinarica. Ta horizont je zelo lahko ločiti v zaporedju spodnjekrednih sedimentov, ker je zanj vodilna alga Salpingoporella dinarica povsod zelo številna. Šele detajlne raziskave s pomočjo orientiranih presekov orbitolin nam omogočajo v okviru cenocone ločiti podcono z orbitolino Palorbitolina lenticularis, ki obsega spodnji aptij. Albijsko stopnjo smo na Logaški planoti lahko razdelili v spodnji in zgornji del s pomočjo orbitolin. Vrste Orbitolina (Mesorbitolina) ex gr. texana, po katerih smo tudi imenovali cenocono, so vodilne za spodnji albij. V zgornje-albijskih plasteh se ta skupina ne pojavlja več. Nastopi cenocona primitivnih orbitolin, med njimi vrsta »Valdanchella« dercourti. Obenem izgineta vrsti Sabaudia minuta in Pseudotextulariella ? scarsellai. Problem meje med spodnjo in zgornjo kredo v profilu Dolenji Logatec in v korelaciji z drugimi območji Dinaridov in Apeninov ni bil rešen. Profil Dolenji Logatec zato sploh ni primeren, ker so plasti v najvišjem delu profila tektonsko porušene in močno spremenjene. To nam kaže že na bližino nariva triadnih plasti na kredni apnenec. Sklep Zaporedje spodnjekrednih plasti na Logaški planoti smo sestavili iz dveh delnih profilov. V profilu Vrhnika—Logatec imamo plasti berriasija, valan-ginija in hauterivija, profil Dolenji Logatec pa obsega barremijsko, aptijsko in albijsko stopnjo. Spodnjekredni sedimenti na Logaški planoti vsebujejo številne mikrofosile, zlasti alge in foraminifere. Prav zato smo lahko biostratigrafsko razdelili plasti na cenocone in ponekod ločili podcone znotraj cenocone. Uspeli smo razdeliti spodnjekredne plasti Logaške planote na pet cenocon, dve podconi in intervalno cono. Na osnovni geološki karti lista Postojna 1 :100 000 (1970) je celotna spodnja kreda združena s cenomansko stopnjo (Ki, 2). Najnižji del spodnje krede smo označili kot berriasij. Obsega prehodne plasti med juro in kredo. Mikrofosili so neznačilni; pojavijo se v plasteh zgornjega malma in segajo v najnižji del spodnje krede. Zelo številna je Favreina sale-vensis, po kateri smo imenovali cenocono. Sledi cenocona z algo Clypeina ? solkani. V stratigrafski razdelitvi obsega valanginijsko in hauterivijsko stopnjo. V zgornjem delu te cenocone smo lahko ločili podcono s foraminiferama Orbitolinopsis capuensis in Nezzazata simplex germanica. Naslednja enota spodnjekrednih plasti vsebuje številne, vendar povečini nedoločljive ostanke alg in foraminifere z večjim vertikalnim razponom. Na podlagi lege med dvema cenoconama smo ta del skladovnice uvrstili v barremijsko stopnjo in označili cono kot intervalno cono. Cenocona Salpingoporella dinarica obsega vso aptijsko stopnjo. V njenem spodnjem delu dobimo poleg alge Salpingoporella dinarica številne orbitoline vrste Palorbitolina lenticidaris. Po njej smo imenovali podcono, ki obsega spodnji del aptijske stopnje. Horizont, v katerem je Salpingoporella dinarica množična pa ustreza zgornjemu delu aptijske stopnje. Cenocona Orbitolina (Mesorbitolina) ex gr. texana vsebuje dve vodilni vrsti orbitolin; po njih smo to cenocono omejili na spodnji del albijske stopnje. Zgornjealbijske plasti vsebujejo primitivnejše oblike orbitolin. Določili smo vrsto »Valdanchella« dercourti in po njej imenovali cenocono. Mejo med spodnjo in zgornjo albijsko stopnjo pomeni tudi izginotje fora-minifer Pseudotextulariella ? scarseUai in Sabaudia minuta. Obe nastopata že v barremijskih in aptijskih plasteh, zlasti številni pa sta v spodnjem delu albijske stopnje. V najvišjem delu profila so plasti tektonsko močno porušene in izpreme-njene zaradi bližine nariva. Zato meje med spodnjo in zgornjo kredo v profilu Dolenji Logatec nismo mogli preučiti. Pri nadaljnjih raziskavah bo treba posvetiti pozornost prehodnim plastem med zgornjim delom albijske stopnje in cenomansko stopnjo. V spodnjekrednih plasteh na Logaški planoti smo ločili več horizontov z ma-krofavno. V spodnjem delu, to je od meje z juro do barremijske stopnje, dobimo nerineje. Zlasti izraziti so horizonti z nerinejami v hauterivijski stopnji in na meji z barremijsko stopnjo. V mlajših plasteh ni več nerinej, pač pa so številne školjke; verjetno gre največ za rod Requienia. Določitev makrofavne iz raziskanega profila bi bila pomemben prispevek k paleontološki obdelavi spodnjekrednih plasti na Logaški planoti. Na sedimentacijsko okolje v času odlaganja spodnjekrednih sedimentov na Logaški planoti sklepamo po indikatorjih kot so školjke, alge, pa tudi forami-nifere. Zlasti za orbitoline, ki so v spodnji kredi najpomembnejša skupina foraminifer, vemo, da so živele v specifičnem okolju toplega, plitvega, mirnega lagunskega morja. Spodnjekredni sedimenti na Logaški planoti so bili odloženi v plitvomorskem šelfnem okolju z območji zaprtega šelfa, delno lagune in litorala. Zelo plitvo je bilo morje v prehodnem obdobju jura—kreda. Tendenca poglabljanja morskega dna se kaže v valanginiju in hauteriviju. Sledila je sedimentacija v zaprtem šelfu in lagunah. Rezultate raziskav smo primerjali z nekaterimi območji drugod v Dinaridih in Apeninih. Tabla 1 — Plate 1 Cenocona — Assemblage zone Favreina salevensis Berriasijska stopnja — Berriasian stage Profil — Section Snežni grič-Smrekovec 1 Favreina salevensis (Parejas) v biointrasparitnem apnencu — in biointrasparite limestone, 18 X 2, 3 Pseudocyclammina lituus (Yokoyama), 30 X 4 Salpingoporella annulata (Carozzi), 18 X Tabla 2 — Plate 2 Cenocona — Assemblage zone Clypeina? solkani Valanginijska-hauterivijska stopnja Valanginian-Hauterivian stage Profil —• Section Snežni grič-Smrekovec 1 Clypeina? solkani Conrad & Radoičič v biomikrtnem apnencu — in biomicrite limestone, 18 X 2—12 Clypeina ? solkani Conrad & Radoičič, 60 X Tabla 3 — Plate 3 Podcona — Subzone Orbitolinopsis capuensis Hauterivijska stopnja — Hauterivian stage Profil — Section Snežni grič-Smrekovec 1—6 Orbitolinopsis capuensis (De Castro), 110 X 7, 8, 10, 11 Nezzazata simplex germanica Omara & Strauch, 65 X 9 Nezzazata sp., 65 X 12 Cuneolina sp., 65 X Tabla 4 — Plate 4 Intervalna cona — Interzone Barremijska stopnja — Barremian stage Profil — Section Dolenji Logatec 1—8 Biopelsparitni apnenec z nedoločenimi dazikladacejami, cca 45 X Biopelsparite limestone with undeterminable Dasycladaceae, cca 45 X 8 — Geologija 22 2 Tabla 5 — Plate 5 Intervalna cona — Interzone Barremijska stopnja — Barremian stage Profil — Section Dolenji Logatec 1, 2 Salpingoporella melitae RadoLčič, 65 X 3—6 Salpingoporella muehlbergii (Lorenz), 45 X Cenocona — Assemblage zone — Salpingoporella dinarica Aptijska stopnja — Aptian stage 7 Salpingoporella dinarica Radoičič, 45 X Tabla 6 — Plate 6 Podcona — Subzone Palorbitolina lenticularis Spodnjeaptijska stopnja — Lower Aptian stage Profil — Section Dolenji Logatec Palorbitolina lenticularis (Blumenbach), Bacinella irregularis Radoičič, 18 X 5 Palorbitolina lenticularis (Blumenbach), 60 X Tabla 7 — Plate 7 Cenocona — Assemblage zone Orbitolina (Mesorbitolina) ex gr. texana Spodnjealbijska sto-pnja — Lower Albian stage Profil — Section Dolenji Logatec 1—4 Orbitolina (Mesorbitolina) ex gr. texana (Roemer) 1,2 — 18 X 3 _ 170 X 4 — 60 X Biostratigrafija spcdnjekrednih plasti na Logaški planoti 303 Tabla 8 — Plate 8 Cenocona — Assemblage zone Orbitolina (Mesorbitolina) ex gr. texana Spodnjealbijska stopnja — Lower Albian stage 1, 2 Sabaudia minuta (Hofker), 60 X 3 Sabaudia auruncensis (Chiocchini & Di Napoli Alliata), 60 X Cenocona — Assemblage zone »Valdanchella« dercourti Zgornjealbijska stopnja — Upper Albian stage Profil — Section Dolenji Logatec 4 Debarina hahounerensis Fourcade et al., 60 X 5, 6 Nummoloculina heimi Bonet, 60 X 7 Valvulammina picardi Henson in Nummoloculina sp., 60 X Tabla 9 — Plate !) Cenocona — Asseblage zone »Valdanchella« dercourti Zgornjealbijska stopnja — Upper Albian stage Profil — Section Dolenji Logatec 1—3 »Valdanchella« dercourti Decrouez & Moullade, 45 X 4 Orbitolinidae, Numoloculinae, Miliolidae, 45 X Literatura Babic, L. & Gušic, I. 1969, Novi podaci o juri i donjoj kredi u Gorskom Kotaru. Geol. vjesnik 22, 17—22, Zagreb. Bronnimann, P. & Conrad, M. A. 1968, Remarks on the morfology and occurrence of Pseudotextulariella? scarsellai (De Castro) in the Lower Cretaceous of the Geneva Region. Geol. Romana 7, 95—106, Roma. Campobasso, V., Ricchetti, G., e Sinni, E. L. 1972, Note stratigra-fiche sugli strati piu' profondi del «calcare di Bari«- nelle Murge Baresi. Boll. Soc. Geol. It., 91, 47—85, Roma. De Castro, P. 1954, Cuneolina scarsellai n.sp. nel Cretacico dell' Appennino Meridionale. Boll. Soc. Nat. Napoli 72, 71—76, Napoli. Conrad, A. 1970, Barremian and Lower Aption Dasycladaceae in the area surrounding Geneva. Geol. Romana, vol. 9, 63—77, Roma. Conrad, A. 1974, The genus Actinoporella Guembel in Alth 1882, Dasycladales, green algae. A revision. Geol. Romana, vol. 13, 1—15, Roma. Crescenti, U. 1969, Biostratigrafia delle facies mesozoiche dell' Appennino centrale: correlazioni. Geol. Romana, vol. 8, 15—41, Roma. Douglass, R. C., 1960, Revision of the family Orbitolinidae. Micropaleontology vol. 6., no 3., 249—270, New York. D o u g la s s , R. C., 1960, The foraminiferal Genus Orbitolina in North America. Geol. Survey Professional Paper 333, 1—50, Washington. Farinacci, A. & R a d o ič i č, R. 1964, Correlazione fra serie giuresi e cretacee delP Appennino Centrale e delle Dinaridi esterne. Ric. sci 34 (II-A), 269—300, Roma. Fourcade, E. et Raoult, J. F. 1973, Cretace du Kef Hahouner et position stratigraphique de »Ovalvelina-« reicheli P. De Castro. Revue de Micropaleontologie, vol. J 5. no. 4, 227—246, Paris. Gušič, I. 1975, Donjokredne imperforatne foraminifere Medvednice, sjeverna Hrvatska. (Porodice: Litoulidae, Ataxophragmidiidae, Orbitolinidae). Palaeont. Jugosl., Jugosl. akad., Zagreb, sv. 14, 1—51, Zagreb. Gušič, I. 1977, A new foraminiferal family "Biokovinidae" from the Jurassic of the Dinarids and its phylogenetic relationship. Palaeont. Jugosl., Jugosl. akad., Zagreb, 14, 1—29, Zagreb. H of ker, J., 1963, Studies on the genus Orbitolina (Foraminiferida) Leidse Geol. Meded., 29 181—253. Hollis, D. H. 1975, International stratigraphic guide. Inter. Subcommission on Stratigraphic Class, of IUGS Commission on Stratig., str. 200, New York. Kerčmar, D. 1962, Prve najdbe zgornjejurskih apnenih alg v Sloveniji. Geologija 7, 9—24, Ljubljana. Kossmat, F. 1896, Ueber die geologischen Verhaltnisse der Umgebung von Adelsberg und Planina, Verh. d. Geol. R.-A.; str. 79—84, Wien. Kossmat, F. 1897, Ueber die geologischen Aufnahmen im Ternowaner Walde. Verh. Geol. R.-A. 144, Wien. Kossmat, F. 1905, Erlauterungen zur Geol. Karte Haidenschaft und Adelsberg. Wien, Geol. R.-A., str. 259—276, Wien. Pleničar, M. 1960, Stratigrafski razvoj krednih plasti na južnem Primorskem in Notranjskem. Geologija 6, 22—145, Ljubljana. Pleničar, M. 1962, Položaj krede južne Slovenije v mediteranski geosinklinali. Geologija 7, 35—42, Ljubljana. Pleničar, M., et al 1970. Tolmač za list Postojna, Osnovna geološka karta SFRJ 100 000, Zvezni geološki zavod, Beograd. Praturlon, A. 1964, Calcareous algae from Jurassic-Cretaceous limestone of Central Apennines (Southern Latium — Abruzzi). Geol. Romana, vol. 111. 171—198, Roma. Praturlon, A. 1964, Calcareous algae from Jurassic-Cretaceous limestone of Central Apennines (Southern Latium — Abruzzi). Geol. Romana, vol. III. 171—198, Roma. Praturlon, A. & R. Radoičič, 1974, Emendation of genus Acroporella (Dasycladaceae). Geol. Romana, vol. XII., 17—21, Roma. Radoičič. R. 1959, Salpingoporella dinarica nov. sp. u donjokrednim sedimen-tima Dinarida. Bull. Geol., Inst. geol. Montenegro, knj. Ill, 33—42, Titograd. Radoičič, R. 1960, Mikrofacije krede i starijeg tercijara Spoljnih Dinarida Jugoslavije. Zavod geol. istr. Crne Gore, Paleont. jugosl. Dinarida (A) 4/1, 35 str., Titograd. Radoičič, R. 1967, Salpingoporella melitae spec. nov. iz donjokrednih sedime-nata Spoljašnih Dinarida. Geol. anali Balk. pol. 33, 121—126, Beograd. Radoičič, R. 1969, Aberantna grana fosilnih tintinina (podred Tintinnina). Pa-laentologia Jugoslavica 9, 74 str., Zagreb. Sartoni, S. & Crescenti, U. 1962, Ricerche biostratigrafiche nel mesozoico deli' Appennino meridionale. Geol. (2 a) 29, 161—304, Bologna. Sokač, B. & Velič, I. 1978, Biostratigrafska istraživanja donje krede vanj-skih Dinarida (I). Neokom zapadne Istre. Geol. vjesnik 30, 243—250, Zagreb. Sokač, B. & Velič, I., Tišljar, J. 1978, Model biostratigrafskog raščla-njivanja i analiza sredine taloženja u karbonatnim sedimentima donje krede Biokova. Zbornik radova, Org. odb. 9 kongresa geologa Jugoslavije, 226—232, Sarajevo. S t u r, D. 1858, Das Isonzo-Thal von Flitsch abwarts bis Gorz, die Umgebungen von Wippach, Planina und die Wochein. Jahrb. Geol. R.-A.; 9, 324—366, Wien. S rib ar, L., Gušič, I. and Radoičič, R. 1979, Excursion R, 16*h European micropaleontological colloquium, 247—254, Ljubljana. Velič, I. 1973, Stratigrafija krednih naslaga u graničnom području Velike i Male Kapela, central Croatia. Acta geol. IX/2, Prirod. istr. zn 42. 15—47, Zagreb. Velič, I. & Gušič, I. 1973, Cuneolina tenuis n.sp. from the Neocomian of Mt. Velika Kapela (central Croatia). Geol. vjesnik 25, 155—163, Zagreb. Velič, I. 1977, Jurassic and Lower Cretaceous assemblage-zones in Mt. Velika Kapela, central Croatia. Acta geol. IX/2, Prirod. istr. kn. 42. 15—37, Zagreb. Velič, I. & Sokač, B. 1978, Biostratigrafska analiza jure i donje krede šire okolice Ogulina (središnja Hrvatska). Geol. vjesnik 30/1, 309—337, Zagreb. Velič, I. & Sokač, B. 1978, Zone z orbitolinidama u krednim naslagama krškog dijela hrvatskih Dinarida. Zbornik radova, Org. odb. 9 kongresa geologa Jugoslavije, 215—222, Sarajevo.