v •81 X m x "• •*-S£ " ' » ' •» „C „ ' ' *£?X * *’—"•«« -j~ o____ A avmoe w / > 'Vi -------- -----e • -'&M'Ooom? o. V W«r,o.. 1 ■ }*V£UtK4» f v tl ‘ CtUTAKA ttorknr Z. * SCAsfA ttSA sfibvOlftlCA * \ * \\s • - y /'y VtTAt/Jf c^iortn 64 o * ‘jiot’JŠ'sh S ' / / \ i z Om/t' «6./ ----..-' coar/, /v ■' / ■ Z*. --O—1 * *ir****0tiw> /z iem>AYk (LaCKC* ev=sL mesta Kot je bi- Društva ekonomistov. Na raz- bor Nihče m moqe yer)e ■ lQ ;av]jeno pozneje, so Nemci od širjeni seji mestnega odbora je bi šest partizanov ugnalo v k J osvobojenih jetnikov uj bil že izvoljen iniciativni od- rog velik; nemški celjski garm - bor ki bo pripravil potrebno za zon, vse patrulje, paznike m ustanovni občni zbor. |mrkc zidove »Starega piskra«. To in ono iz Sevnice Drevored za Savo je sedaj lepo urejen. Očiščen je starih in suhih dreves ter posut z drobnim bdim peskom. V njem najdemo nekaj klopi, katerih pa ljudje nikakor ne morejo pustiti na določenih mestih, temveč jth stalno prenašajo sem ter tja. Drevored bi se lahko uredil že spomladi, če ne bi delal zaprek DBS Krško, k; je takoj ob vhodu zgradil nov transformator, ki še ni urejen. Upamo, da bodo z delom pohiteli, da bo razna navlaka iz drevoreda odstranjena. Sevniški grad bi bil lahko ena najlepših in privlačnih turističnih točk v kraju, cene bi bil tako zapuščen. Dvorišče m parki so zanemarjeni in neurejeni. Streha na gradu je v zelo slabem stanju. Mestni odbor se trudi, da bi dobil vsaj pol-dmg milijon kredita, da bi vse te pomanjkljivosti odpravil. Grad je tudi iz zgodovinsko-ar-heološkega stališča nujno potreben zaščite. Saj je V tako imenovanj Lutrovi kleti v bivši protestanski kapeli, ki je polna lepih fresk, pridigal ustanovitelj slovenske književnosti Primož Trubar in Jurij Dalmatin. Urediti bi morali poti na grad, ki so sedaj zapuščene. Se posebej pa bi morali paziti na grad njegovi stanovalci. * Ustanovitev turistično-olepše, valnega društva je še vedno pereč problem. Občinski ljudski odbor SZDL je na predlog LOMO Sevnica že dvakrat sklical sestanek, na katerem naj bi ustanovili v kraju turistič no-olepševalno društvo, ki bi skrbelo za olepšavo mesta, ureditev parka, gradu, za gradnjo vodnega bazena, pa tudi za priprave za gradnj.o hotela. Sedaj po desetih letih svobode je že čas, da se lotimo teh važnih del. pri katerih upamo, da nam bodo merodami forum; nudili vso pomoč. Žalostno za Sevni čane pa je, da sta bila oba sestanka tako slabo obiskana, da ,se ni mogel konstituirat; niti pripravljaln,- odbor. * V Sevnici sta dve šoli, in sicer osnovna šola in nižja gimnazija. Osnovna šola ima svoje prostore v treh stavbah, od katerih sta dve star; in v slabem stanju. Med počitnicami so najnujnejše popravili in prebelili učilnice. Pr; Savski šoli gradijo še učiteljsko stanovanje. Vse delajo v lastni rež ji in s pomočjo rednega investicijskega kredita v znesku 225.000 dinarjev in izrednega v znesku 350.000 dinarjev, ki ga je OLO odobril naknadno. Tudi nižja gimnazija ima težave. Prostore ima v bivšem gradu salezijancev na Radni, toda njeni prostori ne odgovarjajo nit; pedagoškim niti higienskim načelom. Okra; je odobril 1 milijon investicijskega kredita za najnujnejša popravila. Uredili so stranišča telovadnico, klet in drugo In tako že izčrpali kredit. čas je, da bi osnovna, šola in nižja gimnazija dobili novi zgradbi. Baje sta obe zgradbi že v perspektivnem planu, čas je že za to! * Železniška postaja je bila pred zadnjo vojno prav lepo poslopje. Zal pa jo je vojna vihra prav ob koncu popolnoma uničila. No, skoraj po desetih letih so jo končno le začeli lani graditi. Navoien je bil že material, k; pa je kmalu izginil nekam drugam. Jame za temelje so bile skopane že pred tremi leti. Te je vztrajno polnila deževnica, tako da so kmalu v ni ih dobile skupno stano- ma nas Sevničane; in še koga drugega tudi, kako bo to novo poslopje izgledalo. Vse, kar 'e bilo že lani postavljeno in pozidano, so letos namreč podrl; in začeli znova zidati. Ni še gotovo, če bo tudi pr; teh delih ostalo, kajti na enem koncu se gradi, na drugem pa podira, Čas je že in to skrajni, da se tudi v Sevnici, ki je obenem železniško križišče in kjer je mnogo domačih in tujih potnikov, po desetih letih dogradi železniška postaja, ki je edina v celem Posavju še v zasteni-čeni baraki. -ic. Na cesti, ki vodi iz Senovega na Reštanj, so že izvršena vsa popravila. Do konca tega leta bo popravljena tudi cesta, ki veže Velikj Kamen in Mrčna sela. Tako bodo Mrčna sela, ki so bila med narodnoosvobodilno borbo močno prizadeta, dobila primerno prometno zvezo z glavno cesto. Gradbenemu podjetju Remont, k; ga je pred kratkim ustanovila mestna občina, je ljudsk; odbor mestne občine izdal garancijo za najetje kredita v znesku 1,200.000 din, to je 6 odst. od vseh do sedaj sklenjenih pogodb v 20,000.000 din. Nov gasilski dom v Podboč u dovolila za popravilo fasad Ljudski potrošnji in Mestni ekonomiji vsaki po 200.000 din posojila. * V zvezi z občinskim praznikom 28. oktobra 1954, bo užbe. Gestapovci so besneli po vi jo mestu in razganjali ljudi, ki so se o tem dogodku pogovarjali. KaUfile Zvedelo se e celo da so Nemci T, „ nekaj svojih h ud j' za kazen pobi: S pomočjo OLO Krško oo ^ y prihodnje so gestapovci KUD Kapele še v letošnji Je- spa!i z orožjem pod blazino — sen; dogradilo gasilski dom m ckianje šestih hrabrih partizan-oder v Kapelah, ki bo služil ne ^ borcev jih je navdalo s pa-_ ___. im VTTH tpm- . „ • , _i__ ,—„---- —- , prostoren gasilski dom, ki bo v * ! ponos društvu in pa tudi vsej Iz sklada najemnin je občina okolici. Ze ob proslavi 50-Ietnice obstoja in delovanja domačega gasilskega društva je bil sprejet sklep, da se postavi v najkrajšem času nov gasilski dom. Prebivalci Podbočja in bližnje okolice so prispevali material, podarili les, s podporo DOZ m okrajne gasilske zveze pa so začeli delati. Dela je vodil neumorni Franc Černelič, . pomagala pa sta mu največ Albin Pisanski Ul tajnica društva Anka Kerin Ti trije Imajo največ zaslug, da so tudi ostali član} temeljito poprijeli za delo. Gasilski dom, v katerem imajo shrambo za orodje, vanje razkropljene žabe. Zani- novih članov. Videm Na videmsko šolo se je letos na novo vpisalo 65 cicibanov. Odprli so paralelki v prvem in drugem razredu. Skupno obiskuje osnovno šolo na Vidmu 213 učencev, od teh 111 dečkov in 102 deklici. Med počitnicami so prebelili in prepleskali nekaj razredov, v bližnji bodočnosti pa bodo postavili še vrtno ograjo. Mladina iz Vidma je organi, zirala mladinsko patruljo, ki bo šla na Ostrožno.. Patrulja bo prehodila pot, ki vodi skozi znane partizanske kraje. Prostovoljno gasilsko društvo Videm priredi 12. septembra ob 14. uri. pri kolodvoru gasilsko veselico. Požrtvovalni Videmski gasilci zaslužijo vso pomoč okoliškega prebivalstva. Prekopa V nedeljo, 4. septembra je bil redni polletni občni zbor kmetijske zadruge v Prekopi, ki se ga je udeležilo 91 zadružnikov. Kmetijska zadruga v Prekopi je imela v prvi polovici tega leta približno 800.000 dinarjev čistega dobička. Del teh sredstev bo zadruga uporabila za dograditev skladišča, ki bo služilo za vskladiščevanje kmetijskih pridelkov. Zadruga je v tem letu postavila barake za stroje, drugo leto pa bo preselila v nove prostore tudi trgovino. * Na razstavi živine, ki jo je organizirala kmetijska zadruga, je bilo razdeljenih nagrad v vrednosti 110.000 dinarjev. Pred tem je zadruga uvedla * rodovnike in plemeni In e kroge, ki so se dobro obnesli. Izlet serrvških planincev v Karavanke Zadnjo soboto in nedeljo v avgustu so bili senovški planinci na skupnem izletu na Karavankah. Pozvpeli so se na najvišji vrh Karavank, na Stol, nekaj na jih je odšlo na Begunjščico. Nazaj grede so obiskali Bled. pomudili so se pa tudi v Begunjah, kjer so si ogledali grobove talcev. Z izletom so bili senovški planinci nadvse zadovoljni. Novoustanovljeno društvo si bo s sličnimi izleti pridobilo še več Občinski odbor na Senovem je skupno z rudniško upravo popravil cesto Senovo—Ravne, katero uporabljajo največ rudarji. Sedaj je cesta sposobna tudi za avtomobilski promet. V načrtu je popravilo ceste Brezje—Kališovec in ceste Sop. nik—Kališovec, V doglednem času nameravajo pričeti tudi s popravilom poti Srebotno— Jablanica—Dobrava. V splošno zadovoljstvo kmečkega prebivalstva so popravljeni tudi vodnjaki v Prevarjah pri Koprivnici, Šedmu, Brezjah in drugod. Tu so se izkazali tudi domačini, ki so pomagal,- s prostovoljnim delom. Pričeli so tudi s popravljanjem mostov, ki so bili odneseni oziroma poškodovani ob neurju v juniju. Popravili so že most pr; Sinkoviču in Solini v Dovškem, Nameravajo pa še dokončati most nad nogometnim igriščem, ki veže Senovo z naseljem Podreber. Kmečko prebivalstvo je povsod pomagalo s prostovoljnim delom, kar kaže njegovo zavednost ter skrb za hitre j šj gospodarski napredek vasi. K. Stari grad pri Krškem samo gasilcem in KUD, tem- nifn;m strahom več vsem množičnim organiza- ...........- Tisti čas pa, po novem b*” eijam, šoli in ostalim krajev- ko s0 Nemci začeli novo besno _______ ,, , nim potrebam. Les za gradnjo 0fenzivo na štajerskm področju, Razen mladinske organizacije: so darovali kmetje, gasilci in. (akrat. ko s0 tragično umna \ nobena druga organizaci- j člani društva pa bodo s prosto. obegcni talci na Frankolovem, ta se tu nOOUM uiufea S ... . /t/vVzinJtfll.i lan.: 1__ t- '„»„ril rnoH Imdm ženn ja resno ne pripravlja za odhod na Ostrožno. To seveda ne pomeni, da med vaščani ni zanimanja. Nekateri prihajajo v Krško, da bi se prijavili za udeležbo na proslavi, drugi pa niti ne vedo, na koga se je treba obrniti. Cas je že, da bi Vaški odbor SZDL v Starem gradu prekinil, spanje pravičnega! -nc voljnim delom dokončal, lam krat. je krožil med ljudmi žepni pričeto gradnjo. OLO Krško je ^«.SOms. ki ga je izdal mestni s precejšnjo gmotno pomočjo partijski komite v Celju, Ta žep-zagotovii nabavo gradbenega časopis je nazorno popisoval materiala, pa tudi KZ Ka- akcijo v »Starem oUkru« in liud-Pele nudi množičnim orga- je s0 laže tmn-isah trn jenje m ndzocilam vso pomoč. Tak,o rane, ker jim je podvig v bodo tud; Kapele dobile potreb- rem niskru - dvigni! pogum za-no dvorano, kar so zamudi'«, upanje v moč Partizanske voiske ko niso zgradile zadružnega do- m v vodstvo Par ma v prvih letih po osvoboditvi. t nk), ovratnica iz uvoženega jantarja, lepo izdelana zapestnica in več ročnih obročkov. Zanimivost iz grobov ostalih dveh gomil pomenita dve zelo dobro ohranjen; vozlasti fi- ; buli, ki poleg drugih omenjenih predmetov tvorijo znanstvenikom glavno oporo za časovno opredelitev letošnjih libenskih najdb, ki jih postavljajo v leta 550—500 pred našim štetjem. V mnogočem pa kažejo letošnje libenske najdbe sorodnost z izdelki iz nekaterih najdišč Dolenjske (Smarjeta, Šmihel), ki so jo v tisti dobi sorazmerno gosto naseljevala ilirska plemena. Po tem bi smeli sklepati, da spadajo izdelki uporabnih in okrasnih predmetov ilirskih prebivalcev Libne v dolenjski kulturni krog in da tvorijo njegovo skrajno točko proti severovzhodu. Poleg treh gomil je šlo letošnje prizadevanje za tem, da ugotovimo število odkritih in neodkritih gomil in druge. V tem kratkem, začasnem poročilu sem podal samo nekaj najvažnejših rezultatov letošnjega raziskovalnega dela na Libni, o katerem bo podrobna znanstvena študija izšla na dru. gem mestu. Ob vseh uspehih letošnjega raziskovanja pa ostaja še vrsta nerešenih problemov ilirske naselbine na Libni Stavlja se namreč vprašanje, kako so ilirski prebivalci Libne preživeli vdor in naselitev plemena Keltbv od jugovzhoda po dolini Save navzgor, ki ie bil po 1 380 pred našim štetjem? Ali so bili od Keltov zavojevani ali so mogoče še nadalje živel; svobodno? V kakšnih odnosih so živeli ilirski prebivalci Libne s keltskim mestom Nevi odi murnom nri Orno-vim na Krškem polju, ki je štelo za takratne čase ogromno število (5000) prebivalcev? Kdaj in kako se je končalo življenje ilirske naselbine na Libni? Vse to so vprašanja, ki jih bo mogoče rešiti na osnovi študija do danes izkopanih predmetov in pa bodočega raziskovalnega dela. Rešena pa bodo ta vprašanja razjasnila davno preteklost, življenje in bivanje nekdanjih prebivalcev snod. nmga Posavja in Kršim"« "O-Ija. S. Skaler ftm mm se na Teden otroka Iz Krškega Otroci so naše največje bogastvo. Nova Jugoslavija je do sedaj pokazala s številnimi zakoni o zdravstveni zaščiti, o socialni pomoči družini, o brezplačnem šolanju, o zaščitj žene in matere ter pod., da ji je skrb za bodočnost zares prva in najvažnejša naloga • Številn' družbene organizacije, kakor Rdeči križ. Zveza ženskih društev, Zveza borcev, delo peda. goških in zdravstvenih delavcev ter številna telesnovzgojna in kulturnoprosvetna društva so doslej na tem področju opravila ogromne naloge. Pionirski starešinski sveti, društva prijateljev mladine, ženska društva, šolski in ostali odbori zdravstvenih in socialnih zavodov — vsi dajejo otrokom vse, da bi rasi; v dobrih pogojih in postali dobri državljani. Tudi letos bomo od 3. do 10. oktobra priredili TEDEN OTROKA. Ko ga pripravljamo, nam ljubezen do mladega rodu in odgovornost za bodočnost domovine in njenih narodov narekuje: — da se strnemo v čim večjem številu v organizacijah, ki delujejo na področju zaščite otroka; — da nudimo vso pomoč pri sestavljanju in uresničevanju programa te zaščite; — da zbiramo v okviru komunalnih skupnosti vse naše gospodarske, politične in kuitur- Krškem, Sevnici, Brestanici in na Senovem. Pripravljalni odbori v Leskovcu, Brežicah in Kostanjevici pripravljajo ustanovitev takih društev. Pionirske organizacije imamo po vseh naših šolah, družbene organizacije ne sile za uresničevanje otro. pa imajo poleg tega dovolj pri-ške zaščite, nege in vzgoje. ložnosti in nalog, da sodelujejo v V našem okraju že delujejo zaščiti otrok. Sodelujmo zato v društva prijateljev mladine v pripravah za letošnji Teden 90 milijonov let stara okamenina Walter Sorenson, ravnatelj ameriškega prirodoslovnega muzeja iz Kanzasa, je nedavno vodil dela pri izkopavanju oka-menine ribe, ki je plavala po morju — ki se je tedaj raztezalo nad vso sedanjo severnoameriško pokrajino Kanzas. Morje nad Kanzasom je po tr- ditvah geologov izginilo pred dobrimi 90 milijoni let in pustilo za seboj tudi takšne sledove, kot je riba velikanka, katere okostje so sedaj našli v Kanzasu. Okostje ribe — velikanke je sijajno ohranjeno ter ga bodo prenesli v prirodoslovni muzej. (Po »Večeru«) otroka! Združimo v teh pripra- , vah čim večje število državljanov, ustanovimo v vsaki občini pripravljalne odbore in izdelajmo programe, kakšna pomoč je potrebna posamezni vasi, občini, mestu ali okraju. Naj ne bo Teden otroka začetek in konec naše skrbi za zaščito otrok, pač pa naj pomeni začetek široke in kar najbolj smotrne stalne skrbi za naše otroke — za našo bodočnost! Na nižjo gimnazijo v Krškem se je letos vpisalo 364 dijakov Od teh obiskuje prvi razred 137, drugi 115, tretji 57 in četrti razred 55 dijakov. Letos so uvedli tri prve, tri imge, dva tretja in dva četrta -,zreda. V torek, 7. septembra, je bilo ■ nabito polni dvorani kina za-:mh’0 predavam'e tarnika LO MO Toneta Avseca o stanovcr.j-Skih skupnostih. Govornik je seznanil številne poslušalce z uredbo o stanovanjskih skupnostih, svetu skupnosti in stanovanjskih upravah, razložil pa je tudi, kako bodo potekle vo. litve stanovanjskih svetov. Po predavanju je odgovarjal na številna vprašanja zainteresiranih poslušalcev. Birna vas Ob koncu del pn vaškem vodnjaku so uprizorili v nedeljo, 5. septembra, v Brini vasi pri Šentjanžu igro »Vedež«. Nesreče in nezgode Drago Pečnik, 12-letni sin poljedelca iz Kumrovca, je tolkel po nekem naboju, ki je eksplodiral in mu odtrgal tri prste leve roke. Jože Bevc, 77-letnj upokojenec iz Reštanja, je padel v sobi in si zlomil levo nogo. Mirka Zeliča iz Krškega je povozil s premogom naložen voz in mu poškodoval desno nogo. Ivan Omerzo, 47-letni poljedelec iz Križ, je padel s kozolca in si zlomil hrbtenico. Ivana Pinteriča, 43-letnega poljedelca iz Bizeljske vasi, je z nožem zabodel v levo nogo sorodnik P. A. psgfile frcipai/eduie... Vesti iz Krmelja in okolice Med uspehi, ki jih jetdoee-gel rudnik Krmelj v zadnjem času, je omembe vredno zabeležiti že tako visoko postavljeni operativni mesečni plan, ki je bil presežen za približno 8 odst. in je med najboljšimi v povojnih letih. Od julija do avgusta so popravili tudi rudniško storitev za približno 100 kg na moža. Tako znaša sedaj jamska storitev okrog 4200 kg, kar ni malo, predvsem če pomislimo, da je glavno orodje krmeljske-ga rudarja še vedno kramp in lopata. Pri tem vidimo visoko zavest krmeljskega kolektiva, ki razume pomanjkanje premoga tako v industriji kot v široki potrošnji Konec tedna je gostoval v Mokronogu tamburaški zbor Svobode II. iz Trbovelj, v nedeljo, 5. avgusta, pa so člani Svobode pohiteli na Malkovec in tam priredili koncert. Kon ^c8c,K§<:8