ŠTEV. 5 LETO V
GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE
Izvolili smo polovico novih članov DS in svetov DE
Svet proizvodne DE II:
1.	Hrovat Vida
2.	Lenček Štefka (Opaakar)
3.	Demšar Rezka
4.	Kerč Joža
5.	Pele Marjan
Kot vsako leto je tudi letos v smislu dosedaj veljavnih predpisov delavski svet našega podjetja določil volilno komisijo v sestavu: Zarnik Ciril, Merkužič Danica in Juter-šek Dano, za izvedbo volitev na dan 29. 4. 1969.
V smislu tega sklepa je DS določil tudi 3 volilne enote.
Predsednik DS je sklical in organiziral vodstvo zborov po delovnih enotah, ki so se izvršili v dneh 4. in 5. aprila 1969. Na zborih je bila udeležba zadovoljiva in predlaganje; kandidatov je potekalo v skladu z omenjenimi zakonskimi določili. Na vseh zborih je bilo predlaganih več kandidatov, kot se jih je moralo po Predpisih.
Volilna komisija je določila člane volilnih odborov po voliščih, jih seznanila z zakonskimi predpisi in njihovimi nalogami za izvedbo volitev. Pripravila je volilnim odborom glasovnice, volilne skrinjice, volilne imenike ter ostali material, ki je bil potreben za nemoten potek volitev. Volilni odbori so na dan volitev Pravočasno odprli volišča in jih tudi v zakonitem roku zaprli in zaključili volitve. Volilna komisija je nadzirala potek volitev, sprejela rezultate volitev po voliščih in ni zasledila nobenih nezakonitih postopkov.
Volilna komisija je ugotovila, da so pravnoveljavno izvoljeni v DS za člane kot sledi;
Volilna enota I.
1.	Bizilj Franc
2.	Glavan Jože
3.	Križnar Ivanka
4.	Mazovec Kristina
Volilna enota II.
1.	Rojc Lojzka
2.	Cerar Franc
3.	Miš Kristina
4.	Dragar Vinko v
Volilna enota III.
1.	Dolenc Anton
2.	Jamšek Franc
V svete DE so bili izvoljeni:
Svet proizvodnje DE I.
1.	Lajevic Kristina
3.	Pižem Janez
2.	Pirnat Vinko
4.	Podlipnik Ivanka
5.	Rode Ivanka
TITO
Pred 77 leti se je v zagorski vasi Kumrovec rodil veliki sin, revolucionar, politik, vojskovodja in idejni vodja jugoslovanskih narodov Josip Broz-TITO. Bil je iz revne družine. Kot petnajstletni deček je moral od hiše, ker ni bilo dovolj kruha za številno družino. V Sisku se je izučil za ključavničarja in ta poklic je opravljal vsa leta po prvi svetovni vojni. Bil je vseskozi napredno usmerjen in povsod je s svojo priljubljenostjo in idejno sposobnostjo organiziral delavce, da bi bili sposobnejši v borbi proti kapitalistom. Zato so ga preganjali in žandarji so ga vedno spremljali. To ga je prisililo, da se je večkrat umaknil čez državno mejo. Kot prostovoljec se je udeležil velike Oktobrske revolucije in tako leta 1919 postal član KPJ, katera se je takrat imenovala socialistična delavska partija. Leta 1924 pa je bil že izvoljen v okrožni komite v Bje-lovaru. In tu so se začela najtežja in najuspešnejša leta vse do Obzna-ne 1929, ko so se najvidnejši komunisti znašli v Glavnači in tam za debelimi zidovi naskrivaj vzgajali sebe v najbolj prekaljene borce za socializem.
Leta 1934 je postal Tito član politbiroja KPJ in je takrat odpotoval v Moskvo, kjer je ostal na delu v Kominterni do leta 1937. Tam je dobil mandat kot generalni tajnik KPJ. Po razsulu predaprilske Jugo-
Svet režijske DE:
1.	Andrej ka Anton
2.	Siard Eka
3.	Kavka Mira
4.	Grujič Peter
Vsem novoizvoljenim članom DS in Svetov DE želimo veliko uspehov pri njihovem delu.
M. P.
slavije je KPJ pod vodstvom tov. Tita zbrala vse zavedne Jugoslovane ne gle.de na politično ali versko prepričanje za borbo proti fašizmu. Vso to maso delovnih ljudi je vodil legendami vojskovodja, pod imenom Narodna osvobodilna vojska Jugoslavije, do končne zmage ljudstva in partije.
Njemu gre zahvala in njegovi daljnovidnosti, da so jugoslovanski
Komentar grafikona »gibanje proizvodnje po grupah izdelkov 1964-1968 <
Proizvodni asortiman naše; tovarne delimo na deset grup. V grafikonu so tkani in krep ovoji združeni v eno grupo, sicer pa jih vodimo ločeno.
Namen grafikona je, da pokaže, kolikšen delež je imela posamezna grupa naših izdelkov v skupni proizvodnji v zadnjih petih letih in kakšen je bil obenem razvoj, njena dinamika.
Primerjava je narejena na podlagi stalnih cen, ki je edino primerno merilo za tako raznoliko proizvodnjo kot je naša.
Vrednosti so namenoma izpuščene, saj nam gre v tej površni študiji le za iskanje odnosov in postavljanje izhodišč v zvezi s tem, nikakor pa ne za razmetavanje ali širokogrudno ponujanje podatkov. Zadoščeno je tako po eni strani dolžnosti o obveščanju članov delovne skupnosti, po drugi strani pa tudi zahtevi o čuvanju poslovnih tajn.
Na pri pogled zgleda grafikon morda nepregleden zaradi množice prepletajočih se črt, vendar ni tako hudo. Kar dosti se lahko razbere iz njega ob malo podrobnejšem pregledu. Nekaj takih ugotovitev bo poskušal dati ta komentar, preostale pa poskusite izluščiti sami!
Da so rezani ovoji po svoji vrednosti najmanjša grupa naših artiklov, obenem pa da imajo najbolj e-nakomerno dinamiko, je lahko razvidno. Ke,r so taki ovoji primerni le za enkratno uporabo in manj kvalitetni, je jasno, da po njih nikoli ni bilo večjega povpraševanja. No, v kolikor bi v letošnjem letu upoštevali v tej grupi tudi tiste rezane ovoje, ki so namenjeni za avtomobilske a-poteke, bi bila dinamika precej nad to normalo, vendar pa bo ta letošnja izredna proizvodnja vključena v gru-po »ostalo« in bo ob letu, če bomo spet na podoben način študirali dinamiko naše proizvodnje, ta grupa zelo visoka. Seveda, ne le zaradi rezanih ovojev.
TITO
narodi ostali samostojni in neodvisni, ne kot je primer v Cehoslovaški, ker ni kot vrhovni komandant dovolil, da bi tuje čete ostale v Jugoslaviji, pa če; tudi bi bile socialistične.
Vsa povojna leta pa je Tito žrtvoval za izgradnjo nove modeme države in kot predsednik Jugoslavije istočasno z močno armado zaščitil varnost državne meje.
Zato mu ob njegovem rojstnem dnevu 25. maju želimo zdravja, da bi še mnoga leta vodil jugoslovanske narode pod geslom »MIROLJUBNEGA SOŽITJA«.
I. K.
GIBANJE PROIZVODNJE PO GRUPAH IZDELKOV OD
19GA DO 1968
FILTRI
KONfCKCIOMIRANA
VATA
VLOŽKI
KOHHKCIONIRANA
'gaza
ostalo
OBLIŽI
Ablago
Rt Z Atil OVOJI
im
1966
196S
1967
1968
Komentar grafikona »gibanje proizvodnje po grupah izdelkov 1964-1968«
Grupa »blago« je imela svojo kul-minacijo v študirani zadnji »petletki« v letu 1965 in 1966. V tisti dobi sm<} tkali še, zdaj že napol pozablje-ie, artikle kot so Ohrid, Bled, Soča, Longota, poleg tega pa precej več kaliko platna in Mitja kot v naslednjih letih. Zmanjšane potrebe in ren-tabilnostni računi so našo tkalsko proizvodnjo usmerili drugam. Predvsem v gazo, kar se zelo dobro vidi v visoko vspenjajoči se črti zanjo iz leta 1966 v letu 1967.
Obliži so moderno obvezilno sredstvo, njihova uporaba se vse bolj širi. Zato se lahko kritično ustavimo ob dokaj nizko in enakomerno potegnjeni črti, ki nakazuje njihovo proizvodnjo, s pripombo, da bo treba Pospešiti, razviti in modernizirati njihovo proizvodnjo. No, res je, koraki v to smer so že storjeni.
Grupa »ostalo« je seveda zelo pestra. Obsega porodne kartone in Podloge, tetra plenice, trioglate rute, ovoje za prvo pomoč, apoteke raznih vrst in še; marsikateri občasni artikel. Zadnji dve leti je njen de-
spet v ponovni rasti, razberemo iz grafikona, obeta pa se — zaradi apotek — nadaljna rast.
Če dosledno sledimo študiju dinamike posameznih grup artiklov na Podlagi mesta, ki so ga imeli v “startnem« — 1964. letu, so na vrsti filtri. Leta 1961 smo začeli s prvimi Poskusi tako pri obližih kot pri filtrih. V letu 1964 — prvem letu v grafikonu — je vrednost filtrov že presegla vrednost obližev. Potem pa lahko sledimo nenehnemu razvoju te Proizvodnje, ki je postala še zlasti strma iz leta 1967 v leto 1968 in je zdaj že vodilna, saj sega že v sam Vrh grafikona in se druži skupaj s konfekcionirano vato, artiklom, po katerem je nekdaj tovarna nosila svoje ime. Obeta se še nadaljnji dvig te proizvodnje, čeprav morda manj strm.
Ovoji nivoja iz leta 1964 in prej ne dosegajo več. V obravnavani doki so bili celo v rahlem upadanju. Nekaj večja proizvodnja se obeta v letu 1969. Smo sicer tovarna z naj-večjim obratom za tkanje ovojev v Jugoslaviji, vendar pa ne moremo trditi, da bi bil ta obrat tudi najsodobnejši. V letošnjem investicijskem Planu je predvidenih tudi 12 modernih strojev za izdelavo ovojev, kar bo vplivalo na rentabilnejšo proizvodnjo, na kvalitetno obdržanje pri-naata in obenem na lažjo možnost u-ravnavanja proizvodnje v slučaju nadaljne stagnacije.
ČESTITKA
Tvarišu BABNIK Janezu čestitajo za uspešno opravljeno diplomo na Višji komercialni šoli v Mariboru sodelavci.
Konfekcionarna gaza ima v zadnjih petih letih dokaj neenakomerno dinamiko. Dejstvo je, da smo glede gaze v precejšnji meri odvisni od našega kooperanta v Senožečah in močno valovita črta je najboljši odraz tega.
Slej ko prej ostaneta — poleg že omenjenih filtrov — vložki in kon-fekcionirana vata vodilna artikla
našega podjetja. Vata se je zlasti dvignila v minulem letu z vpeljavo novih kapacitet.
Letošnji plan — je — vsaj za nekatere artikle — precej visok. Od dosedanje razporeditve grup lahko pričakujemo znatne spremembe. Kakšne bodo, bomo pa ugotavljali ob letu.
T. L.
Kulturni in zgodovinski dnevi
Prvega maja 1941 je (CK KPJ) centralni komite komunistične partije Jugoslavije izdal razglas, v katerem pravi, da bo KPJ še bolj vztrajno organizirala in vodila ljudstvo v boju proti okupatorju in njegovim hlapcem v državi, proti raspi-hovanju nacionalnega sovraštva in za bratstvo jugoslovanskih narodov, kakor tudi med vsemi balkanskimi narodi.
V Drvaru se je 2. maja 1944. začel 2. kongres USAOJ (ujedinjeni sa-ves antifašistične omladine Jugoslavije). Kongres je trajal tri dni. Na kongresu je govoril maršal Tito. Navzočih je bilo 316 delegatov iz vseh krajev Jugoslavije.
5.	maja 1945. je bila v Ajdovščini sestavljena prva slovenska vlada. Njen prvi predsednik je bil Boris Kidrič. Na ta dan je bila v Ajdovščini velika manifestacija, pri nas pa je bil še vedno okupator.
Sedmega maja 1945, ob 2,41 uri sta odposlanca novega vrhovnega komandanta nemške vojske admirala Donitza v prostorih šole v Reimsu, general Jodl in admiral Frideburg podpisala test brezpogojne kapitulacije nemške vojne sile. Poseben akt o kapitulaciji pa je ob polnoči 8. maja podpisal nemški feldmaršal Wil-helm Keitel, načelnik štaba nemških oboroženih sil. Od strani zmagovalcev so ta zgodovinski akt podpisali v imenu Sovjetske Zveze načelnik štaba Sovjetske vrhovne komande maršal Žukov, v imenu zahodnih armij pomočnik generala Eisenhowerja maršal sil Artur Teder, kot priča pa komandant ameriškega strateškega vojnega letalstva general Spac in general De. Tasini, komandant prve francoske armije. Zato 9. maj praznujemo kot dan, ko je bila končana druga svetovnja vojna, kot dan zmage nad fašizmom.
Na podlagi mandata kominterne (komunistične internacionale), ki ga je dobil konec leta 1937. je Tito v začetku maja 1938. formiral začasni CK KPJ. V njem so bili poleg Tita še; Edvard Kardelj, Miha Marinko, Franc Leskošek, Aleksander Ranko-vič, Milovan Djilas, in ko se, je vrnil iz zapora, Ivan Milutinovič.
Osrednja postava moderne knji-
ževnosti in največji mojster slovenske besede Ivan Cankar se je rodil 10. maja 1876. na Vrhniki. Cankar je pisal pesmi, črtice, pripovedke in tudi daljše romane ter drame.
Dne 21. maja 1942. leta je bil u-streljen v Ljubljani v gramozni jami za Svetim Križem zvesti bojevnik za veliko stvar delavskega razreda in slovenskega naroda, tovariš Tone Tomšič, član komunistične partije Slovenije od 1928. leta dalje, organizacijski sekretar Politbiroja Centralnega komiteja Komunistične, partije Slovenije, kandidat za člana Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije.
Na predvečer 1. maja so zažgali kresove na vseh vrhovih od Save do Savinjske doline, isti večer so' kamniški partizani požgali kolovški grad in skladišče železniške posaje v Trzinu.
Osemnajstega maja 1943. so kamniški partizani požgali grad Brdo, ker je služil Nemcem kot važna postojanka v hajkah.
Prva večja akcija partizanov v središču mesta Domžale je bila 19. maja 1944., ko je bil požgan Sokolski dom. Šestnajstega maja 1944. je pogorela tudi bivša tiskarna v Grobljah.
Šestega maja 1944. leta je bila izdana partizanska bolnišnica Triglav v Kolovških gozdovih, znana pod i-menom Lukova bolnica. Večino ranjencev in nekaj bolniškega osebja so Nemci zverinsko mučili in potem pobili, nekatere pa so odpeljali v kamniške zapore, le manjši del ranjencev in strežnega osebja je ob izdaji ušel.
Tone Dolenc
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage, mame
MARIJE POŽEK
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem Tosame, znancem in prijateljem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji v slovo darovali toliko lepega cvetja in za izrečeno sožalje.
Žalujoča sinova Mirko in Jože z družinama ter ostalo sorodstvo.
Perspektivni plan in investicije v letu 1969
Pogled na moderno trakotkalnico — pozamentarija
(nadaljevanje)
V dosedanjih smo obdelali investicije, ki se bodo realizirale v letošnjem letu v pripravljalnici, v tem članku pa želim obdelati problem naše, trakotkalnice.
Zgodovina trakotkalnice, posebno vedo to tisti člani kolektiva, ki so že dalj1 časa v podjetju, je zelo pestra. Dobro se še lahko spomnimo v kakšnem stanju so bila naša bila še leta 1954-55. Ce je bilo sposobnih za pogon polovico čolničkov na bilu, je bilo že veliko. Da se, reši ta problem, deviz za nabavo novih bil ni bilo, se je začelo v naši delavnici razmišljati in. kasneje se je tudi začelo z izdelovanjem kompletnih novih bil. To so bili prvi začetki rekonstrukcije naše trakotkalnice. Kasneje smo vključili v to še »Utenzilijo« Ljubljana in pa kasneje »Drvozo« Varaždin, Danes imamo obstoječi strojni park obnovljen in vedno je na razpolago novo bilo, tako, da ob eventuelni zamenja-
vi ni nepotrebnih zastojev.
Vendar z obstoječim strojnim parkom nismo in ne moremo biti zadovoljni v zadnjih letih so se v svetu razvili novi tipi strojev, ki dajejo veliko večje efekte. Predvsem je z uporabo novih vrst materialov omogočena povečana hitrost strojev, dalje je z vgraditvijo osnovne in vot-kovne zaustavke dana možnost povečanja obsega posluževanja omenjenih tkalskih strojev. Novi strozi za naše potrebe nimajo več velikih stojal, ki nam na naših dosedanjih strojih še vedno jemljejo prostor in svetlobo. Skratka vse te komponente nam narekujejo, da že v letošnjem letu začnemo s postopno zamenjavo strojev z novimi — modernimi. Imamo več ponudb za razne tipe statev, vendar smo na podlagi analiz dali prednost švicarski firmi Miiller Frick.
V naslednjem nekaj primerov o karakteristikah obstoječih in novih strojev.
Delovna širina	6	cm	8 cm		10 cm	
	stari	novi	stari	novi	stari	novi
Število čolničkov na stroj	24	32	23	24	21	20
Število obratov	90	160	84,6	150	80	140
Produkcija na stroj/h votkov	109	245	93	172	80	134
Posluževanje	2,3	6	2,5	6	2,1	6
Produkcija na delovno h	250	1470	232	1040	168	800
Proizvodnja v m2/del h	15	88	18,5	83	16,8	80
% izkoriščen j a	83,4	80	79,5	80	79,5	80
NA XI. TEKSTILIADI — 240
TEKMOVALCEV
Lansko leto so se po X. tekstih-adi na Zelenici, katero je organizirala Predilnica TR2IC, dogovorili tekstilci, da bo letošnje tekmovanje na Krvavcu.
Organizacijo tekmovanja je prevzel TEKSTILINDUS iz Kranja. XI. Tekstiliada je bila 8. marca na Krvavcu in sicer v veleslalomu.
Udeležba je bila razveseljivo visoka, saj je, nastopilo kar 240 smučarjev in smučark iz 32 tekstilnih podjetij Slovenije. V idealnih snežnih razmerah in v prekrasnem sončnem vremenu so tokrat ekipno zmagali tekmovalci MTT iz Maribora, kar je nedvomno precejšne presene-čeneje. Ekipa BPT Tržič je torej morala prepustiti zmago tovarni iz Maribora, ki je dosegla le za dve desetinki boljši čas. Velika izenačenost omenjenih dveh ekip, je bila več kot očitna. Zanimivo pa je, da najboljši ekipi nista imeli v svojih vrstah niti enega zmagovalca v petih posameznih kategorijah.
Mlajši člani in mladinci so vozili na 850 m dolgi progi s 35 vratci in na 420 m dolgi progi z 20 vratci in 150 m višinske razhke.
Prihodnje smučarske tekme tekstilcev leta 1970 bodo na VOGLU. Organizator XII. Tekstiliade bo JU-GOTEKSTIL iz Ljubljane.
Iz našega podjetja so se udeležili tekmovanja štirje člani kolektiva. Eden naših članov je v hudi konkurenci zasedel sedmo mesto.
Rezultati;
1.	MTT Maribor 4,52.7,
2.	BPT Tržič 4,52.9,
3.	TEKSTILINDUS Kranj 4,74.7, za posameznike pa nimam podatkov.
Želel bi, da bi se člani našega kolektiva tudi še v naprej udeleževali tekmovanja, a morali bi več trenirati, s tem bi se uvrstili na boljša mesta, če ne posamezno, pa vsaj ekipno.
Prihodnje leto nasvidenje na VOGLU!
Z. C.
Micka , le »c dve poila)t Vidri'*, pa prihraniva ano pivo!
Perspektivni plan in investicije v letu 1969
Trakotkalskc statve firme "Miiller«
Iz gornjih tabel je razvidna visoka produktivnost novih strojev, predvsem je z vgraditvijo votkovne >n osnovne zaustavke povečana možnost posluževanja več strojev. Seveda pri tem pa ne smemo pozabiti, da je za dobro tkanje potrebna tudi do-
1- Snovalo
stari
novi
Delovna širina Nvijalni premer do Navijalni premer do Produkcija na h
Potrebno h za (100.000 m osnovej
2. Škrobilni stroj	stari	novi
Delovna širina	1 x 1400 Zn 2 x 1350
Premer osn. valjev do	760	mm	800 mm
Produkcija na h	1420	mm	6200 m
Potrebno h (za 100.000 osnove)	70	16
Nekaj o koriščenju letnega dopusta
Ne mine niti en dan, da ne govorimo o vzdrževanju strojev in skrbi o njih, na žalost pa zelo malo govorimo o vzdrževanju najobčutljivejšega stroja, za katerega ne moremo dobiti nikjer rezervnih delov to je našem delovnem človeku. Vsa osnovna sredstva so navadno mrtvi kapital, če ni zraven človeka, da z njimi upravlja ter ustvarja. Skoraj vedno pozabljamo, da j§ ta
Frick
bra preja, kakor tudi priprava osnove, kar smo1 obdelali in ugotovili že v naših prejšnjih razglabljanjih.
V naslednjem še nekaj primerjalnih podatkov za snovalo in škrobilni stroj.
stroj — človek, nujno potreben okrevanja in da smo mu tudi dolžni nuditi čim več možnosti za obnovitev delovne sposobnosti. Te možnosti obstojajo, samo treba jih je pravilno izkoristiti.
Pred kratkim je Komisija za družbeni standard dala v razpravo Pravilnik o koriščenju počitniških domov, ki je pravzaprav le predelan stari pravilnik. Torej, pravilnik je
obstojal, toda bil je samo del arhiva. Namreč, ko sem pregledoval knjige, kjer je evidentirano kdo je in kdaj koristil letini dopust v naših domovih, sem prišel do zaključka, da se pravilnik (prejšnji), sploh ni izvajal. Zato je Komisija predlagala neke dopolnitve, o katerih bi hotel napisati nekaj besed.
Prva noviteta je ta, da je treba vplačati ob prijavi in to najkasneje en mesec pred koriščenjem dopusta, 50 % cene, ki je določena za koriščenje počitniških domov. V primejm, da se koristnik ne odjavi iz neupravičenih razlogov najmanj sedem dni pred nastopom dopusta, mu ta znesek zapade in vloži se v sklad skupne porabe. Ta novost je uvedena zato, ker so obstajali primeri, da se je nekdo prijavil, vzel ključe, a hišica je ostala prazna, Ta, ki je o-nemogočil drugim, da bi koristili našo kočo, ni plačal niti dinarja, ker v koči ni bival. Tako so bili prikrajšani drugi delavci za počitek, a podjetje finančno.
Pri postavljanju vrstnega reda je dana prednost tistim, ki do sedaj niso ali pa so zelo redko kdaj koristili naše počitniške hišice.
Namreč, evidenca je pokazala, da so domove koristili vedno eni in isti v določenem času leta. Mi vsi vlagamo sredstva v te domove, pa ni niti socialistično, niti človeško, da jih koristijo le posamezniki, ki so mogoče hitrejši pri prijavljanju ali pa imajo bolj oster jezik.
V posebnem členu pravilnika piše, da osebe, ki niso naši delavci ali člani njihovih družin, nimajo pravice koristiti naših domov, razen če so proste zmogljivosti. To bi bilo odveč, če ne bi imeli vsako leto precej takšnih primerov. Ne smemo dovoljevati, da naši delavci koristijo- nujno potreben počitek na Viru, da pa v naših domovih na morju istočasno uživajo drugi.
Zadnja novost je način izplačevanja regresa. Ce že govorimo o plačevanju po učinku, potem je čisto razumljivo, da tisti, ki je več prispeval. tudi več dobi.
Že v uvodu s;m napisal, da je obstojal pravilnik že prej, toda samo na papirju. Upam, da se zgodovina ne bo ponovila. Da bo Komisija za družbeni standard v izvajanju novega pravilnika uspešna ni odvisno samo od njene dobre volje, pač p-a tudi od članov našega kolektiva.
Petkovič Vladimir
EVRAZIJA — skupno ime za Evropo in Azijo kot eno celino, ker sestavljata kopensko celoto.
EVTANAZIJA — olajšanje trpljenja in smrtnega boja umirajočim ali neozdravljivo bolnim.
T. L.
1400 mm 500
30 m/min 3250 m 30,7
1800 mm 1000
1000 m/min 6000 m 16,6
Naš razgovor
Najaktualnejša tema za razgovore v mesecu aprilu so bile volitve. Volitve v našem družbenoekonomskem in političnem sistemu omogočajo vsakemu posamezniku — nosilcu volilne pravice, da preko zbora voliloev izbere kandidata, ki bo po njegovem mišljenju najuspešneje zastopal interese množice v poedinih zborih družbene skupnosti. Volitve same po sebi rešujejo samo vprašanaje prestiža med kandidati in zbor najboljših med najboljšimi. V naši gospodarski organizaciji smo v mesecu aprilu volili svoje kandidate v predstavniško telo zbora proizvajalcev delovnih skupnosti pri občinski skupščini občine Domžale. Izvoljena sta bila dva člana našega kolektiva: tovarišica MARIJA PRESEKAH -kontrolor v kemijskem laboratoriju in tovariš CERAR IVAN mojster v trakotkalnici. Oba poznamo kot dobra tovariša in vestna delavca, ki v perspektivi obetata še veliko več. Dovolimo jima, da vsak zase izrazita želje in upanja, ki jih bosta skušala uresničiti v svoje dveletni mandatni dobi.


Prva je pripovedovala tov. MARIJA PRESEKAH. V tovarni je že osmo leto in od leta 1961 je član ZK. »Ali nam lahko zaupate vaš prvi vtis, ko ste izvedeli, da ste izvoljeni v Zbor proizvajalcev delovnih skupnosti v občini«?
»V svoji notranjosti sem čutila nekaj toplega, lepega, lahko bi to i-menovala tudi občutek sreče ali zadovoljstva. Zamislite si vso lepoto spoznanja, da imajo vsi sodelavci v tovarni polno zaupanje vame in mi na volitvah izkažejo čast, da jih lahko zastopam v zboru proizvajalcev. Ravno to polno zaupanje pa me navdaja s strahom, če bom lahko zastopala interese voliloev v takšni meri kot oni pričakujejo«, je bil odgovor na prvo vprašanje, toda njene kot oglje črne oči pa so izražale polno zaupanje v prihodnost — »Kot nam je znano, tovrstno delo v občinski skupščini zahteva celega človeka; zanima nas kako si mislite u-rediti življenje na relaciji — delovno mesto — družina — skupščina«?
»Strinjam se z mnenjem, da delo v tem organu upravljanja zahteva veliko časa in dela. Toda upam, da bom gradivo za posamezne seje dobila toliko prej, da bomo lahko tudi me žene in matere — imele zadostno možnost proučitve njihovega gradiva, ter nato lahko aktivno sodelovale v debatah in razpravah. Priznati moram tudi, da je to moja prva mandatna doba v tem predstavniškem telesu in bom zato imela v začetku precej težav. Delo na delovnem mestu zaradi tega ne bo smelo trpeti, kajti od mojega dela je odvisen tudi moj zaslužek. Družina oziroma jaz pa bom prikrajšana v toliko, kolikor se bom morala v popoldanskem času udeleževati sej. Teh istih pa se mislim udeležiti vseh, da vsaj delno povrnem kolektivu zaupanje za izkazano mi čast« so bile zaključne besede naše predstavnice tov. MARIJE PRESEKAH.
Naš drugi član v tem zboru proizvajalcev — tovariš CERAR IVAN, mojster v trakotkalnici že dvajset let zaposlen v naši tovarni — je v ta organ izvoljen že drugič. Tov. CERAR je bil za časa svojega dvajsetletnega delovanja v tovarni tudi zelo aktiven na področju gospodarstva, družbeno političnega udejstvovanja in pa športno — rekreacijskega delovanja. Zato tudi njegova druga mandatna doba v zbor proizvajalcev ni nobeno presenečenje.
»Tov. Cerar, radi bi izvedeli vaš prvi vtis«? »Nekoliko presenečen, a vendarle srečen«!
»Ali nam lahko, prosim zaupate vtise, ki ste si jih ustvarili v času prve mandatne dobe v občinski skupščini«, je bilo naslednje vprašanje.
Tovariš Ivan si je najprej prižgal cigareto, se nekoliko zamislil in pričel; »Moram priznati, da sem bil zelo presenečen. Moje osebno ustvarjeno mišljenje, da je občina, glede na pogoje, ki jih ima, zelo bogata se je izkazalo kot varljivi sen«. »Ko pa sem ga vprašal, kaj ze vzrok, da tega »bogastva« ni« je po kratkem molku dejal: »Morda smo nepravilno investirali? Toda popolnoma sem pa prepričan, da smo ogromno denarja izgubili ravno v turizmu. Občina sama ima glede na poti, ki vežejo srednjo Evropo in Jadran idealno lego. Zvezna cesta Ljubljana — Maribor gre dejansko skozi Domžale. Toda ob tej izredno važni prometni poti se niti v jeku turistične sezone ne pojavijo reklamne table, ki bi v tej ali oni obliki vzbudile interes tujega, turista, da bi si ogledal Domžale, v njih prenočil in podobno. Edino za kar vem, je »Oglejte si železno jamo« in pa »Arboretum«. To Pa je vsekakor premalo. Prenočišča so zato v sezoni več ali manj prazna, stroški vzdrževanja naraščajo, tuji turisti Pa zaspani in s polno denarnico potujejo mimo Domžal, zato ker niso obveščeni, da se v naših gostilniških lokalih lahko najedo in odpočijejo. Moje mišljenje, to je mi-
Analiza delovnih mest
(nadaljevanje)
POKLICNA SELEKCIJA
a) Definicija in pomen
V osnovi velja predpostavka, da se ljudje razlikujejo v tem, kako o-pravljajo isto delo, da torej obstajajo individualne razlike med ljudmi Pri delu.
Različni avtorji navajajo različne podatke glede tega kolikokrat mora biti učinek najboljšega delavca večji od učinka najslabšega.
Nekateri avtorji navajajo, da je ta odnos v razmerju 4 : 1, a drugi, da je včasih ta odnos celo 10 :1, kar velja Le za ekstremne primere. V Poprečju velja odnos 2:1, kar pome-ai, da v poprečju najboljši delavec v istem času podvoji učinek najslab-šega delavca.
Ta odnos med najboljšim in najslabšim delavcem je odvisrn poleg drugih faktorjev še od vrste dela in organizacije dela. Tako je pri delih,
naš razgovor
šljenje odbornika je, da se v to smer vložijo določena sredstva, ker se po napovedi turističnih agencij letos pri nas pričakuje rekorden obisk inozemskih turistov. Skušajmo jih vsaj nekgj zdržati!« je s karajočim glasom pravega gospodarja zaključil tov. CERAR.
"'Kako pa vi, tov. CERAR gledate na uspeh referenduma v šolstvu«? »Po mojem osebnem prepričanju je bil že skrajni čas, da se je pristopilo k rešitvi perečega problema o šolstvu. Osebno sem pa tudi mišljenja, da je potrebno na samem Viru zgraditi ustrezno šolsko poslopje. Ta del občine se izredno hitro razvija in o-trok je že danes preko 450. Do sedaj je to samo potreba, sčasoma pa se bo ta potreba razvila v pereč problem. Zato bom v skupščini občine pomžale sprožil to — za Virjane — izredno važno, vprašanje. Njihovi o-troci sedaj obiskujejo šole v okolici ter tako prečkajo razne prometne Poti, med n umi tudi zvezno cesto, kar pa seveda vzbuja skrb in strah staršev pred nesrečo«, je definiral eno izmed želja svojih občanov in zaključil. »Želim, da med nami pride do čimtesnejšega sodelovanja, da si iz oči v oči izmenjamo stališča, mnenja in mišljenja, ker je samo na ta način možno konstruktivno zastopati interese svojih volilcev«.
Oba predstavnika imata nekaj skupnega: željo po medsebojnem sodelovanju z ljudmi in zaupanje v prihodnost!
Pomagajmo njim, da bo naš kruh bolj bel!
Rozman Štefan
kjer je uvedena avtomatizacija dela v visoki stopnji in delo opravlja v glavnem stroj, razlika med najboljšim in najslabšim delavcem komaj nekaj procentov. Razen tega so tudi takšna dela, kjer se ne iščejo razlike v učinku dela in vsaka kvaliteta bolj ali manj zadovoljuje, na primer delo vratarja ali stražarja na vhodu v podjetje ne zahteva posebej določenega učinka.
Vse to narekuje, da kadar se o-svoji uporaba selekcije ljudi na posamezna dela, je potrebno ugotoviti ali obstajajo razlike med delavci ne-selekcionirane skupine pri opravljanju določenega dela. Če take razlike so, je potrebno ugotoviti, ali morejo biti zadosti velike, da je umestno izvesti poklicno selekcijo.
Poklicna selekcija je sistem postopkov, s katerim izbiramo ljudi, ki so najbolj primerni za določeno delo. S poklicno selekcijo iščemo za določeno delo delavca, ki ima takšne lastnosti, kakršne zahteva vrsta delovnih operacij na tem delovnem ali učnem mestu, torej po izbranih kriterijih.
Poklicna selekcija se more izvajati na dva načina. Prvi način je ta, da se ugotavljajo lastnosti, sposobnosti in znanje kandidata in se nato primerja nivo teh sposobnosti, lastnosti in znanja z določenim minimumom kvalifikacij preden pride v poštev za sprejem na predvideno delo ali učenje.
Na primer; Za delo, kjer se zahteva oster vid in fina ročna spretnost, kot je to primer v tovarni ur, kandidat mora imeti zelo oster vid in zelo dobro spretnost prstov, da more biti sprejet na to delovno mesto. Osnova za ta način selekcije je nek minimum kvalifikacij, ki jih mora imeti kandidat, da bi ga ocenil kot bodočega uspešnega delavca na predvidenem delu.
V selekciji po tem načinu, kjer se zahteva določeni minimum kvalifikacij. se izhaja iz predpostavke, da obstaja določena kritična točka v merjenju sposobnosti in lastnosti, nad katero so sposobnosti in lastnosti delavca zadostno visoke in primerne za uspeh na tem delovnem ali učnem mestu. Kadar pa so pod to' kritično točko, tedaj delavec ni uspešen pri delu. Uspešnost selekcije po tem, koliko more izbrati kandidate, ki imajo svoje sposobnosti nad kritično točko in tiste, ki nimajo svoiih sposobnosti in lastnosti razvitih do postavljenega minimuma.
Drugi način selekcije je v tem. da se najprej ugotovijo pri vseh njihove lastnosti, sposobnosti in znanje, ki jih zahteva delovno ali učno mesto. Nato se kandidati razvrstijo po rezultatih, ki so jih pokazali v sprejemnem postopku selekcije. Ob tem
se izdela rang lista kandidatov, začenši s tistim, ki ima najboljše rezultate do tistega, ki ima naj slabše rezultate. Na delo ali v uk je sprejetih potrebno število kandidatov po rang listi od najboljšega kandidata navzdol.
Ako se je na primer prijavilo za sprejem na neko de,lo 40 kandidatov, a potrebno je samo 10 kandidatov, tedaj se izbere prvih 10 iz rang lestvice.
Osnova za izbor ljudi, je v tem primeru kvaliteta in število delavcev na delovno mesto.
V	tem primeru se ne predpostavlja, da mora biti kandidat nad določeno kritično točko v doseženih rezultatih, na primer psiholoških raziskav, da bi bil uspešen na delovnem ali učne,m mestu.
Predpostavlja se, da bo tudi zadnji izbrani kandidat iz rang lestvice ustrezal minimumu, ki ga zahteva delovno mesto. Tu se uspešnost selekcije ocenjuje po tem, s koliko točnosti je selekcija grupirala tiste prijavljene kandidate, ki bodo verjetno uspešni na določenem delovnem mestu. Poleg teh dveh načinov pa se uporablja tudi tretja varianta. Prijavljeni kandidati se morejo rangi-rati v rang lestvico po doseženih rezultatih v psiholoških raziskavah. Iz rang lestvice pa se izberejo samo tisti kandidati, ki so nad določenim minimumom kvalifikacij, ki predvidevajo uspeh na delovnem mestu.
V	tretjem načinu se uspešnost selekcije ocenjuje po tem, kako točno izdvaja iz rang lestvice tiste kandidate, ki bodo predvidoma uspeli na delovnem mestu. Za osnovo pa je treba določiti kritično mejo nad katere morajo biti kandidati, ki naj bodo sprejeti.
Ako se kombinirata prvi in drugi način selekcije, se pojavita dve možnosti:
1.	možnost je ta, da je v rangu več kandidatov, ki so izpolnili po'-goje kot pa je v praznih delovnih ali učnih me,st. V tem primeru se izbere določeno število kandidatov od prvega po rangu navzdol, a ostali kandidati se ne sprejmejo, čeprav imajo rezultate nad kritično točko.
2.	možnost je ta, da v rang lestvici ni dovolj tistih, ki imajo pogoje nad postavljenim nivojem. V tem primeru se sprejmejo kandidati, ki dosegajo postavljeni minimum, a o-stala mesta ostanejo prazna, dokler se ne prijavijo kandidati, ki ustrezajo postavljenim zahtevam.
Poleg takoimenovane grobe selekcije, ki jo najdemo zlasti v kapitalističnih družbenih pogojih in katere smoter je, da delovna mesta zasedajo ljudje, ki bodo v čim krajšem času dali maksimalen učinek pri delu, obstajajo še druge oblike selek-
Morda smo že pozabili?
Včasih smo radi zelo kritični, ko ocenjujemo druge svoje sodelavce v podjetju, pa tudi v privatnem življenju, pri njihovem delu, obnašanju, oblačenju, hoji itd. Pri tem pa nismo pripravljeni, da bi pred tem vsaj površno skušali oceniti samega sebe. Ce bi to storili, bi bila naša sodba o drugih objektivnejša in sprejemljivejša tudi za tistega, ki ga ocenjujemo, seveda negativno.
Glede, na to preberimo ta sestavek oz. članek.
Pravila iz zakona o lepem vedenju niso večna, temveč se spreminjajo, ne spreminja pa se človekova težnja po lepšem in boljšem tudi v odnosih med ljudmi.
Olika, lepo vedenje in dostojno obnašanje so vedno izraz notranje srčne omike, dokaz dostojanstva človeške osebnosti. Kulturen človek je vljuden vselej in povsod, do vsakega in v vseh okoliščinah. Vljuden je celo do tistih, ki so nevljudni in surovi. Pri prerekanjih ali kadar koga posvarimo ali kaznujemo ne smemo nikoli postati nesramni — ne,vljudni. Resno in obenem vljudno posvarilo seže globlje in ima več uspeha kot surovo.
Največji sovražnik vljudnosti sta ošabnost in domišljavost. Kdor hoče biti olikan, mora biti skromen. Ne sme terjati niti doma niti v službi hvale in prevelike časti.
Kdor se ne vede dostojno predvsem zaradi samega sebe, temveč zato, da bi drugi imeli o njem lepo mnenje in je korekten samo zaradi tega, ker ga drugi vidijo, ni resnično olikan. Pri svojih dejanjih ne glej toliko na to, da bi drugim ugajal, ampak na to, da se ti ne bo treba nikoli samega sebe sramovati.
ANALIZA DELOVNIH MEST
cije. Ker je naše gospodarstvo v dinamičnem razvoju, se večkrat pri izbiri delavcev za posamezne položaje ali ustanove,. Zato se kandidat izbira ne samo glede na to, kako bo trenutno opravljal delo, za katero se izbira, temveč tudi glede na njegov perspektivni razvoj in razvoj delovnega procesa. Ta težnja postavlja selekciji težje probleme in zato je bolj zamotana, kajti takšna selekcija u-pošteva in predvideva razširjenje podjetja in s tem pridobitev kadra, ki bo delal v novih razmerah.
Takšna selekcija bi morala upoštevati delavce predvsem v samem podjetju. Potrebno je namreč nuditi možnost vsakemu delavcu, da se razvija v podjetju in da lahko zasede takšno delovno mesto, ki ustreza njegovim sposobnostim in pridobljenemu znanju.
H. B.
Lepo vedenje je najboljše priporočilno pismo, zakaj od prvega vtisa, ki ga napraviš na druge in od tega ali nastopiš vljudno ali nerodno, boječe ali samozavestno, je veliko odvisno. Nevzgojenemu človeku navadno pripisujejo slab značaj.
Lepo vedenje je del bogastva, ki ga ima človek v sebi, del bogastva, ki ga nihče ne more uničiti, ukrasti ali obdavčiti. Seveda, človek, ki je zunanje uglajen, ki pozna vsa pravila dobrega tona in se morda po njih ravna, nima pa razvitih plemenitih človeških karakternih lastnosti, je kakor počen zvon. Njegov bon — ton ne bo dobro zvenel (izraz je vzet iz glasbe).
Pozdravljanje in odzdravljanje
S pozdravom izražamo spoštovanje in kulturen odnos do osebe, ki jo pozdravimo. Pozdraviti moraš: vse predpostavljene in ostale sodelavce, ki so starejši po letih in delovni dobi v podjetju, znance, ki so nam bili kdaj predstavljeni, vse starejše od tebe, ugledne osebe, ki jih poznaš, čeprav jim nisi bil predstavljen, vsakogar, ki te pozdravi, če ga poznaš ali ne, kadar stopiš v javni prostor, čakalnico, trgovino itd. Najobičajnejši pozdravi so; dobro jutro, dober dan itd. pri slovesu pa: nasvidenje, pozdravljeni, srečno in podobno.
V tistega, ki ga hočeš pozdraviti se moraš vselej ozreti, če pa pri tem gledaš v tla ali v stran ne smeš biti užaljen, če ti ne odzdravi.
Prostor, prostor, prostor tudi pri parkiranju že poznamo ta problem. Potrebujemo večjega ali pa morda vejč reda na našem parkirnem prostoru.
Pred leti o tem seveda nismo razmišljali, kajti prostora je bilo dovolj. Ali morda postaja sedaj ta prostor premajhen? Prostor, kakršen je bil seveda dovolj velik, če bi vsi mi koristniki imeli več smisla za red. To trditev opiram prav na dan 22. aprila, ko sem zjutraj opazil na parkirišču tov. Drolca v vlogi prometnega redarja. Upam, da je fotoreporterju Tosame uspel ta posnetek, ki bo zgovorna priča in potrdilo, da z več parkirne discipline lahko še nekaj časa ta prostor zadostuje. Mnenja pa sem, da bi ga morali urediti, zravnati in parkirišče utrediti. S tem bi dosegli racionalnejše izkoriščanje in vpeljali potrebni red.
Morda pri urejanju parkirišča ne bi bilo odveč, da odredimo del tega
Ne pozdravljaj naveličano ali s težavo in tudi ne z roko v žepu. Pozdravi raje dvakrat preveč, kot enkrat premalo. Mlada dekleta naj prva pozdravljajo starejše žene ali ugledne osebe in nadrejene.
Pri pozdravljanju ne smeš opozarjati nase ali kakor koli vzbujati pozornosti. Ce se oseba, ki bi jo sicer pozdravil, z nekom pogovarja ali je globoko zamišljena, je ni treba pozdraviti. Pozdravljati je vljudnost, odzdraviti je dolžnost. Pri odzdravljanju veljajo v glavnem ista načela kot pri pozdravljanju. Zenska odzdravlja s priklonom glave, z besedo ali z nasmehom. Ne odzdravljaj ošabno, ker je nespodobno. Odzdravi tudi človeku, ki je na slabem glasu. Ce ti kdo na večkratne, pozdrave ne odzdravi, ga lahko v bodoče mimo prezreš.
Nekateri ljudje imajo navado, da se pri srečanju ali slovesu objemajo in poljubljajo na lice. Ce te doleti kdaj kaj podobnega vljudno vrni prijaznost. Vendar se je ta navada že precej opustila. Poljubljanje je iz zdravstvenih razlogov nepriporočljivo, posebno to velja pri otrocih, katere lahko okužimo z raznimi boleznimi.
V zaprtih prostorih nikakor ne pozdravljamo sede. Kadar sprejemamo goste ali stranke moramo vstati, jih pozdraviti in stati, dokler jim nismo ponudili stola. Za delavce, ki delajo sede to ne velja; npr. za blagajnike, strojepiske itd.
(nadaljevanje prihodnjič)
prostora za naše stranke in ga seveda primerno označimo. Takšno razdelitev sem že videl p>ri nekatrih podjetjih.
J.	R.
„ldic.a[ lem Vas na Uitieanje, ne pa na poskusno filmsko snemanje!'
Nekaj misli o parkiranju
Kadrovske vesti
v Času o» 12. v. do 11. vi.
PRAZNUJEJO SVOJ ROJSTNI DAN:
PARTIZANSKA PESEM —
ZMAGOVALEC URESNIČENIH
SANJ IN BOJEV
V	teku naše NOB, ko so boji zajeli velike pneidele naše dežele, je bilo tudi več ranjencev, ki so rane preživeli. Potem, ko jim ni bilo več potrebno zdravljenje, vendar še niso bili sposobni za naporno življenje po vojaških enotah, se je v njih rodila zamisel, da bi invalidi in okrevajoči ranjenci ustanovili pevski zbor. Borcev je bilo malo in vsakdo je bil dragocen v borbeni vrsti, zato ni bilo mogoče misliti, da bi pevce pobirali iz brigad. Partizanski invalidski pevski zbor, tako se je ta zbor imenoval, je ustanovil Glavni štab NOV in PO Slovenije s posebnim ukazom 21. aprila 1944. Zbral pa se je v vasi Planika na Rogu.
Kaj skromni so bili začetki slavne poti tega zbora, ki so se končali med vojno z nastopi pred generali in oficirji, ameriškimi francoskimi in angleškimi, pa tudi našimi, po bolnišnicah in taboriščih, po vojni pa nadaljevali s slavnimi gostovanji v tujini in doma.
Največkrat kar v gozdu, pod kozolcem ali v vinogradu, če pa je bilo slabo vreme, pa kje na skednju, so vadili prve pesmi. Edini pogoj: da nisi sposoben za operativno enoto, da imaš dober glas in malo posluha in pa veselje do petja ... Pisane so bile uniforme prvega zbora; mnogi njegovi člani so šepali ob palicah in glave so jim krasile obveze. Veliko so doživeli pevci na svojih pm teh širom po domovini, žalostnih in veselih. Veselih, kadar so doma in v tujini ob navdušenem ploskanju poslušalcev ugotavljali, kako partizanska pesem pritegne, kako še vedno pomeni za delovne ljudi izpovedovanje trdnega upanja v boljše življenje. In žalostnih, kadar je bilo treba zapeti v zadnje slovo svojemu tovarišu, ki je navadno prezgodaj o-mahnil na življenski poti, izčrpan od ran .in bolezni, včasih pa tudi od pomanjkanja.
V	zadnjih letih se je Partizanski invalidski pevski zbor začel krepiti z mladimi pevci, ki niso bili partizani, ker so bili premladi ali pa se sploh še niso rodili. Stari počasi odhajajo, vedno bolj jih nadomeščajo mladi polni moči in navdušenja. Lahko trdimo, da bo zbor živel še naprej, da bodo njegove pesmi v svoji preproščini in klenosti vzbujali spomin na slavne čase osvobodilne vojne in dajali pogum vsem, ki se trudijo za napredek in svobodo.
K.	D.
Konfekcija: 5. 6. Cerar Vida, 15. 5. Gostič Majda, 1. 6. Klopčič Pavla,
13.	5. Gotar Sonja, 7. 6. Kerč Vida, Pepca, 17. 5. Mislej Tončka, 21. 5. Novak Hermina, 7. 6. Pavšek Dragica, 20. 5. Pevec Draga, 3. 6. Rojc Lojzka, 22. 5. Skok Marija, 2. 6. Volčini Ivica, 7. 6. Ovsec Anica, 22. 5. Križnar Vida, 7. 6. Antolin Marija, 28. 5. .Pogačar Marija.
Cigaretni filtri; 20.	5. Krulc
Srečo, 4. 6. Cevka Cirila, 27. 5. Brus-njaj Marija, 8. 6. Kralj Anica, 26. 5. Jarc Marija.
Tkalnica ovojev:	22.	5. Bevc
Amalija, 13. 5. Jerak Ivanka, 29. 5. Kokalj Tončka, 20. 5. Lekan Milka,
14.	5. Podlipnik Ivanka, 7. 6. Smrekar Fani.
Tkalnica gaze: 24. 5. Dimc Vida, 28. 5. Savič Tončka.
Tkalnica Zvezda:	7. 6. Hafner
Julka, 3. 6. Pirc Štefka, 28. 5. Mavsar Helena, 24. 5. Suša Vida.
Tkalnica Studa: 23. 5. Kavka Anton, 30. 5. Pevc Nila, 28. 5. Savič Tončka.
Pripravljalnica: 17. 5. Bore Magda, 6. 6. Križman Alojzija, 28. 5. Dolenc Tončka, 26. 5. Uštar Marija.
Belilnica: 23. 5. Pirnat Stane. Splošno kadrovski sektor:	4.	6.
Vodlan Feliks, 27. 5. Čretnik Marija.
Tehnični sektor: 19. 5. Grlica Vida in 20. 5. Ferlin Branka.
Računovodstvo: 1. 6. Hafner Marjan.
Komercialni sektor: 16. 5. Muhič Jožica, 11. 6. Perko Marija, 6. 6. Rozman Janez, 3. 6. Juteršek Vida.
Pomožni obrati:	7.	6. Bele jan
Franc, 19. 5. Prašnikar Anton in 25. 5. Arnuš Anton.
POROČILI SO SE:
Paštebar Tončka — poročena Strmšek, Strmšek Jernej in Zore Ivanka.
Na skupni poti jim želimo mnogo razumevanja!
RODILI SO SE:
Čretnik Mariji —• hči Ivanetič Majdi — hči, Maček Cilki — hči, Ocvirk Ivi — sin, Pišek Nadi — hči, Aleš Mimi — hči, Cerar Jerci — sin, Udovič Mariji —• sin.
Iskreno čestitamo in jim želimo obilo zdravja!
V MESECU APRILU SO
VSTOPILI V PODJETJE
Slapar Olga, Hafner Olga, Repnik Marta, Pečnik Jožica, Burja Dragica, Žabnikar Frančiška, Hančič Valentina, Sajovic Vida, Burkeljca Jožica, Grimini Albina, Gerčar Zvonka. Jenko Metka, Jemc Marija, Peterc Cvetka, Burja Katarina, Toman Matilda, Štrukelj Danica, Iglič Marija, Sedeljšak Nada, Starin Vladka — vse v konfekcijo in Pre-lovšek Ivanka kot strežiica v okrep-, čevalnico.
IZSTOPILI V MESECU
POROČANJA:
Urankar Pavel — odhod v JLA in Mezek Minka na lastno željo.
B. V.
STROKOVNI NASVET
K Jefu nesvm kovico - imeli bova miren dan!
NASLEDNJI PROSIM
NAGRADNA VSTAVLJANKA
1.	Vrsta čolna
2.	Ženska, ki se nepoklicno ukvarja s čim
3.	Tovarna v Šentjakobu
4.	Izdelovalnica opeke
5.	Razlikovati
6.	Afriški plazilec
7.	Obkoliti
8.	Dan v tednu
9.	Vrsta razstreliva
10.	Vrsta steklenice
11.	Slika z vodnimi barvami
12.	Aleja
13.	Natančen
14.	Kraj pod Pohorjem
V prvi in tretji navpični vrsti brano navzdol dobite slovenski pregovor.
1. — — — — — —

4.	—1	—	—	—	—	—	—	—
6.	—'	—	—	—	—	—	—	—
7.	—	—	i—	—	—	—
10.	—	—	—	—	—	—	—
11.	—	—	—	—	—	—	—
12.	—	—	—	—	—	—	—
13.	———————
14,	______
M. P.
Bilo je že davno, med drugo in tretjo svetovno vojno, ko se je, gradilo vsepovsod. Vsak si je želel živeti mirno v svoji hišici, pa če bi bila še tako majhna.
Tudi Peter si je prihranil nekaj denarja, kajti že za začetek so ga precej obrali razni strokovni birokrati. Toda, kar mora biti pa naj bo, se je tolažil. Saj sem mlad in še sam, se bo pač nekoliko zavleklo. Prvi pomladni dnevi so ga spodbudili in krepko je pljunil v roke, zasadil kramp, vihtel lopato in tako se, je delo lepo odvijala, jeseni pa je bila hišica že pod streho.
Ob večerih je z utrujeno roko računal in razporejal sredstva, kar jih je še bilo, ponoči pa je šel na delo, tako da je čim več lahko delal pri hiši.
V podjetju je bil priden in zato so mu priskočili na pomoč s posojilom, da bi se čimprej lahko vselil v svojo tako prigarano hišico. Dobro je gospodaril, le da je pozabljal na lastno zdravje in prehrano. Takrat se mu je to izplačalo. Se pred zimo si jo je za silo opremil, da bi lahko v miru užival sadove svojega truda. Toda sedaj si je omislil še gospodinjo in se že naprej veselil prihajajočih dogodkov.
Ker ni bil razvajen tudi ni preveč izbiral. In na hišico se je hitro oprijela koketna Marička, ki je tako obletavala Petra, da že v preidpu-stu ni imel toliko moči, da bi ustavil besedo »da« in je bil ujet. Tako se je začelo.
Kmalu po skromni ohceti mu je pričela navijati urico po svoje. Ker pa se je počutil bolehnega si je mislil, da zapiše Marički pol hišice in mu tako v slučaju potrebe ne bo odrekla postrežbe. To le bilo opravljeno kar hitro, saj se Marička ni branila. Zato pa je postala ošabna in ker je bila spočita si je zaželela spremembe, kar ji je popolnoma uspelo. Postala je celo tako predrzna in je igrala tako, da je tudi Peter izvedel. Peter je postal zagrenjen in ker jo je imel rad, je od časa do časa izpraznil Šilce žganja, da je pozabljal na težave.
To je izkoristila Marička in mu nekoč dejala: »Ti možek, saj ti ne prigovarjam, ampak ti si bolan in mehkega srca. Če boš delal tako naprej, boš to tako težko prigarano hišico zapil in potem sva pa tam.« Peter je imel Maričko rad in ji je nasedel, posebno ker se je zadnji teden tako zanimala zanj in mu še sama natočila kak kozarček.
Tako je padel še na poslednjo mino in prepisal še ostalo polovico hiše na ljubljeno ženko.
Od takrat dalje pa je, Peter lahko le še mislil na dneve, ko je gradil hišico, govoriti pa ni smel več, ker ni bil v svoji hiši. To ga je hitro jemalo in tudi vzelo, Marička pa je na lepo hišico lovila in ujela naslednjo žrtev.
DRAGE SODELAVKE IN DRAGI SODELAVCI!
Najprej vas prek »TOSAME« naj-topljeje pozdravljam. Kolikor veste sem zdaj v vrstah JNA in to v šoli za rezervne oficirje v Bileči. Ta kasarna je sedaj Jugoslavija v malem, ker smo prišli iz vseh kancev naše širše, domovine. Seveda je tudi Slovencev kar precej, tako da se da tudi po domače pogovoriti. Nekaj pa vseeno pogrešam; to so slovenski časopisi. Storili bi mi veliko uslugo, ko bi mi pošiljali »TOSAMO«, pa ne samo zaradi jezika, ampak ker bi bil rad še nadalje na tekočem z dogajanji v podjetju ta čas, ko služim vo» jaški rok. Upam, da bo moja želja izpolnjena.
Življenje pa mi teče čisto po vojaško«, ki se začne z »diži se« zjutraj po vse do večera. Šola niti ni tako lahka kot sem si mislil, toda uspeh mi kljub temu ne uide, vsaj tako presojam Po prvih šolskih dneh. Sicer pa traja šola za našo generacijo le širi mesece in pol, potem pa gremo na stažiranje v enote redne vojske. Dnevi hitro teko, tako bo tudi s tedni, meseci, čez leto in pol pa sg zopet vidimo v tovarni.
Ob koncu mojega kratkega pisma še enkrat toplo pozdravljam vse; člane kolektiva, posebno še člane ZK in najbližje sodelavce ter jim želim obilo uspeha pri delu.
Pozdravom se pridružuje tudi »soborec« Ivan Drolc.
Pitomac
Milan Drčar
P. 3215/17
Bileča — BiH
Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale Urejuje uredniški odbor:
Dipl. ing. Helena Breznik, Urška Kersnik, Lojzka Križman, Tone Arnuš, Miha Kerč, Ivan Kosirnik, dipl. oec. Tone Laznik, Franc Perše, Slavko Ro sulnik, Štefan Rozman in Ja nez Leskovec odgov. urednik
Tiska Papirkonfekcija Krško, obrat Valvasorjeva tiskarna
Naklada 800 izvodov