Slikarska zapuščina Franceta Pavlovca (1897-1959)
Februarja je minilo 30 la od smni slovenskega slikarja Franceta PA-VLOVCA, rojenega 1897 v Tmovem pri Ilirski Bistrici. Njegov bogat slikar-ski opus si lahko ogledamo v Ijubljanski Modemi galeriji do 26. marca.
Obisk likovne razslave l. 1920 v Ja-kopičevem paviljonu je odločil, da je želežniški uslužbenec Franc PAVLO-VEC leta 1923 postal slušatelj zagreb-ške likovne akademije. Šolanje je uspešno zaključil leta 1927 pri prof. Vladitmru BECIČV.
Pavlovec je bil vseskozi krajinar in le redko se je lotil portreta ah tihožilja. Želel je nadaljevati tradicijo slovenskih impresionislov, toda na sila samosvoj način. Njegove krajine so nežne, polne romanlike in poezije. Poteze čopiča so tanke, okretne in večkrat tudi - preki-njene. Slikal je Gorenjsko, Notranjsko, Kras... Najraje pa je postavil slikarsko stojalo ob Savi v okolici Siožic ah pod Smamo goro.
Pokojni umetnostni zgodovinar dr. Stane Mikui je nekoč zapisal: »Kadar
je stal pred svojim, platnom, je pozabil na vse legobe in neprilike ter se je jadmo podal v lepši, plemenitejši svet. V svel, kjer ni senčice vulgamosli in grobosli, na zemlji, kjerje vse oplemeniteno v najbolj odličnem pomenu te besede. Naj je slikal krajino, rože alt portrete, vsepovsod sre-čujemo moža, kaleremu moramo reči: Dober dan, gospod France PAVLO-VEC!«
M. R