I^ETO XXXVI., ŠT. 17 Ptuj, 28. aprila 1983 CENA 9 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE: Prvi maj v Ptujskih topicah (stran 2) Borci so imeli letno skupščino (stran 3) Domače znanje za boljšo obdelavo zemlje (stran 5) Obrt mora pokrivati potrebe (stran 6) Prvomajska nagradna križanka (stran 14) Komandanti odredov predajajo raport predsednici OK SZDL Ptuj. F««K L aani MOSTJE'83 Težave bomo premagani v soboto, 23. aprila, se je ob gozdičku Laze v Mostju, kjer so izkrvaveli borci Lackove čete, zbralo nad 10.000 občanov ptuj- sk občine in predstavnikov po- bratenih občin. Na prizorišče osrednje občinske slovesnosti ob dnevu Osvobodilne fronte slo- venskega naroda so prišli pohod- niki petih odredov. V Lackovem jih je bilo 1200, v Krambergerje- vem 2.500. v Kvedrovem 1760, v Sagadinovem 1.563 in v Osojni- kovem odredu 1350. Pohodnikiso se na poti v Mostje ustavili pri spominskih obeležjih izNOB in se poklonili žrtvam fašističnega na- silja. Po raportu komandantov od- redov predsednici OK SZDL in komandantu vojašnice Ptuj, je udeležence proslave pozdravila Marica Fajtova. Zatem so po- hodniki pozdravili bojno zastavo, nakar je govoril Slavko Klein- dinst, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Podravje. V svojem govoru je opisal zgodovino na- rodnoosvobodilnega boja na ptujskem območju, zatem pa go- voril o aktualnih družbenopoli- tičnih in gospodarskih vprašanjih. Poudaril je, da bomo s skupnimi močmi lahko premagali težave in uresničili cilje gospodarske stabi- lizacije. Na sobotni slovesnosti sta Ma- rica Fajt, predsednica OK SZDL in Franc Tetičkovič, predsednik občinske skupščine podelila sre- brne znake OF in državna odli- kovanja aktivnim družbenopoli- tičnim delavcem, društvom in ustanovam, vojaki pa so svečano zaobljubili. Kulturni program so pripravili člani ptujskega gledali- šča in pevska zbora osnovnih .šol Tone Znidarič in Olge Meglic, sodeloval pa je tudi Ptujski pi- halni orkester. Več v slikovni reportaži na 4. strani. N. Dobljekar Prihod bojne zastave Foto: I. Ciani Slavnostni govornik je bil Slavko Kleindinst, sekretar medobčin- skega sveta ZKS za Podravje. Foto: L C. Pra maj praznik delavcev Da, prav ste prebrali, 1. maj je praznik vseh delavcev, delovnih ljudi in borcev za socializem. Praz- nik, ki ga praznujemo na vseh kon- tinentih, ob prostih dnevih kot v Jugoslaviji in še kje, ali delamo ob stroju, ali pa še tu in tam prikrito ob boju za delavčeve pravice in neizkoriščanje. Zal marsikje na svetu, delavci ni- majo neposrednega vpliva na odločanje tako kot pri nas. To imamo opredeljeno v ustavi, zakonu o združenem delu in dru- gje, kar tudi v praksi uresničujemo v samoupravljanju, delegatskem sistemu tako v organizacijah zdru- ženega dela kot širše v družbeno političnih skupnostih in organiza- cijah. Tako se praktično uresničuje ideja ,, to varne delavcem," saj delavci po najboljših možnostih gospodarimo z družbeno lastnino, da iz dohodka zadovoljujemo skupne, splošne in osebne potrebe celotne naše družbe. Ob vsem tem smo lahko ponosni, da živimo v taki družbi, ki se je v kratkem obdobju, od leta 1941 in 1945, pa do danes povzpela iz zaostalosti in uspela ustvariti mo- čno socialistično skupnost, ki trdno stoji na temeljih samoupravljanja delovnih ljudi in enotnosti naših narodov in narodnosti. Res da ima- mo mnogo težav, a kdo jih nima, še posebej pa zato, ker je socialistično samoupravljanje nam lastna pot, v katerem prihaja do odklonov in zato, ker nas je zavedlo pridobiva- nje sredstev mimo večjega napre- zanja v kreditih. Seveda bomo mo- rali in sedaj tudi plačujemo davek take preteklosti. Dobro, da smo se tega zavedli še pravočasno po za- slugi zunanjih zaostritev v gospo- darjenju. Praznovanje prvega maja naj nas zato spomni na našo preteklost, na naš revolucionarni boj in razreše- vanja, mnogih težav, ki so bile v marsičem težje od današnjih. Zato ob sedanjih težavah ne klonimo, se z njimi spopademo in se pri tem ne obračamo nazaj, ampak naprej z iskanjem odgovora, kako ju- tri? Pri iskanju rešitev za danes in jutri se ne smemo slepiti, da bo že kako, da bo čez nekaj časa zopet po starem, da bo spet dovolj kreditov, da bo rešitev za TOZD ali delovno organizacijo že našla družbenopo- litična skupnost itd. Zadnje čase je bilo mnogokrat povdarjeno, da se je potrebno opreti na lastne sile, na lastno znanje, na spoštovanje sa- moupravnih in drugih aktov in dosledno izvajati samoupravljanje. To je bila ena od vsebin lanskolet- nih kongresov in nam mora to biti kažipot in osnova pri iskanju izho- dov. Sindikati v zadnjem času, pose- bno pa po kongresih, usmerjamo svoje aktivnosti na nekaj področij, ki so opremljena v programih ali pa nalog trenutnega položaja. Obeležje praznovanja 1. maja daje navdih revolucionarnega pri- stopa k razreševanju problemov na podlagi marksizma v konkretnem delu. Zato naj nas tudi letošnje praznovanje delovno usmeri kako delati in gospodariti. Poudariti je potrebno, da je iz- hod le v redni maksimalno možni proizvodnji, uvajanju več izmen in usmeritve tja, kjer je dela še do- volj in kjer teče za našo redno preskrbo z življenjsko važnimi proizvodi in kjer se proizvaja za izvoz, saj je na teh področjih naj- več možnosti v občini Ptuj. Tak- šnega interesa pa je vse premalo. Kako bi si drugače razlagali iska- nje izhodov v poviševanju cen, to je poglabljanju devalvacije in rasti življenjskih stroškov ob premalem dohodku, 'od katerega so odvisni osebni dohodki. Na nizkih osebnih dohodkih ni moč graditi interesa, motiviranosti za večjo proizvod- njo, prav tako pa tudi ne na težnjah po uravnilovki. Zaščita standarda in spremljanje rasti življenjskih stroškov bi morala upoštevati, da ločimo rast cen ti- stih proizvodov, ki so življenjskega pomena in na drugi strani rast cen drugih proizvodov. Stalno je pa potrebno opozarjati na prisotnost dvoličnosti, ko se v TOZD-u hitro odločamo za večje cene, v trgovi- nah pa tarnamo, ker se dovolj ne zavedamo povezanosti dvigovanja cen. Tam, kjer različne cene nekega proizvoda povzročajo prevelik razkorak, bi morali bolj izkoristiti možnosti izhoda v siste- mu ustavnih in zakonskih opre- delitev. Nadalje bi morali iskati izhode v povezovanju gospodarstva iz na- slova združevanja dela in sredstev, ki daje skupen prihodek in doho- dek, ki je v ptujski občini zelo majhen. Res, da je v tej smeri premalo sistemskih usmeritev in tu in tam grenkih izkušenj v preteklo- sti. Sedaj, ko se ubadamo z visoki- mi obrestmi, pomanjkanjem obratnih sredstev, pomanjkanjem repro materiala in drugega, imamo delavci dovolj motivov, da v cilju odprave teh težav zahtevamo v zvezi sindikatov in samoupravni od vodilnih in drugih struktur, da na tem področju naredimo odločil- ne p)ovezovalne korake. ' Te povezave pa morajo segati tudi v druge republike, da bi tako krepili enotni trg. Na kratko povedano, akumulacijo, znanje in delo je potrebno v interesu delavcev bolj združevati. Jasno nam mora tudi biti, da neupoštevanje ekonomskih zakonitosti vpliva na potrebo, da se izvršni sveti in drugi državni or- gani usmerjajo v uravnavanje tudi gospodarjenja. Ponovno poudarjam, da je prvenstvena naloga delavcev je zvezi sindikatov poleg ostalih, da ne dopustimo, da se odmaknemo od samoupravnega načina razreše- vanja problemov. V nasprotnem bomo zapravili pridobitve naših predhodrkov in naših v bližnji preteklosti. Tega ne smemo dopustiti in ne dovoliti. Duh delovnega praznika 1. maja pa nas v tem lahko krepi, nam vliva zaupanje v nas same, v našo moč enotnosti, nam potrjuje našo pot , socialističnega samoupravljanja, da v revoluciji, ki še traja ne omagamo, da nam vlije poguma in . elana za vztrajni boj za danes in jutri. Edi KUPCiC OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE - PTUJ OB MEDNARODNEM PRAZNIKU DELA - PRVEM MAJU vsem delovnim ljudem želi še mnogo nadaljnjih uspehov pri utrjevanju socialističnega sistema, gospodarstva, dela in zasebnega življenja Skupščina občine Ormož Izvršni svet skupščine občine Ormož Občinska konferenca ZKS Ormož Občinska konferenca SZDL Ormož Občinski svet ZSS Ormož Občinski odbor ZZB NOV Ormož Občinska konferenca ZSMS Ormož Občinska konferenca ZRVS Ormož Samoupravne interesne skupnosti občine Ormož ob mednarodnem prazniku dela 1. MAJU čestitajo ter želijo mnogo nadaljnjih uspehov na področju gospodarstva in na drugih področjih dela in življenja 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 28. april 1983 - TSDNIl TRGOVCI SO NEKOČ PONUJALI, SEDAJ PROSIJO-ZA BLAGO! Gospodarske težave se prav gotovo dovolj jasno odražajo na vseh področjih življenja, najbolj pa jih čutimo takrat, ko zaidemo po rednih dnevnih nakupih v trgovine. Police samopostrežnih trgovin so sicer še kar polne, toda marsikaterega artikla ni najti. Pravimo, da je oskrba slaba. Res ni najboljša, še vedno pa smo v tem predelu Slovenije precej na boljšem kot prebivalci v drugih republikah. Ne moremo namreč reči, da je pri nas stalno pomanjkanje določenih artiklov, temveč le občasno, kar pa za mnoge druge kraje ne drži. Da bi zvedeli kaj več o težavah trgovcev, smo obiskali delovno organizacijo Mercator Izbira Panonija Ptuj, kjer so obširno predstavili temeljni organizaciji združenega dela Veleprodaja in Maloprodaja, povedali pa so tudi, kakšne težave imajo z nabavo potrebnega blaga. ,,Temelj na organizacija Veleprodaja ima v svoji sestavi pet delovnih enot z 295 zaposlenimi. Ukvarjamo se z nabavo in prodajo blaga na veliko," je povedal direktor temeljne organizacije Janez Zupanič. ,.Svojo dejavnost opravljamo iz skladišča prehrane, skladiSča tehničnega blaga v Slovenji vasi, skladišča tekstila in galanterije v Ptuju, pomožnega skladišča v Moškanjcih s pakirnico sladkorja in delovno enoto transport z mehanično delavnico za lastne potrebe. Skupno imamo 14.500 kv. metrov pokritih poi^šin in prav toliko nepokritih asfaltiranih površin. Poleg tega ima Veleprodaja organizirano poslovno enoto Kooperacija v Mariboru, ki se ukvarja s povezovanjem drobnega gospodarstva. V tej dejavnosti je povezanih z našo temeljno organizacijo, s širšim jugoslovanskim in inozemskim tržiščem že več kot 300 kooperantov obrtnikov, ki letno ustvarjajo več kot 500 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Z njihovimi izdelki, predvsem s stroji, pokrivamo potrebe po marsikaterem blagu, ki smo ga doslej uvažali. Lani, še bolj pa letos", pa se z nekaterimi izdelki vključujemo tudi na tuja tržišča. Osnovna funkcija naše organizacije je nabava blaga pri proizvajalcih in oskrba blaga lastne temeljne organizacije Maloprodaja ter ostalih šestih delovnih organizacij, združenih v SOZD Mercator na območju severovzhodne Slovenije. Nadalje oskrbujemo tudi nekatere zunanje kupce, tako trgovske kot proizvodne or- ganizacije združenega dela. V pretekelem letu smo plasirali v lastno maloprodajno'mrežo od skupne realizacije 32 odstotkov, 17 odstotkov v delovne organizacije sozda in 51 odstotkov zunanjim kupcem na območju Slovenije in Hrvatske. Lani smo ustvarili prek tri milijarde realizacije, kar predstavlja 55 odstotkov celotnega prihodka delovne organizacije MIP Ptuj. Pri takšnem celotnem prihodku je bilo ustvarjenega 200 milijonov dinarjev dohodka in več kot 100 milijonov čistega dohodka. Osebni dohodki so naraščali v odvisnosti od do- seženega dohodka, poprečni osebni dohodek za lani pa znaša 12.960 dinarjev. To pomeni, da v poprečju še vedno zaostajamo za poprečjem v dejavnosti trgovine na debelo v sozdu in v republiki, čeprav kažejo kazalci uspešnosti, produktivnosti — razen čistega dohodka — boljše rezultate v naši organizaciji. Cisti dohodek na delavca je v naši temefjni organizaciji nižji zaradi raznolikosti naše dejavnosti, zaradi velikih vlaganj in avansiranj v blagovne fonde, saj največji delež v strukturi stroškov predstavljajo prav obresti za obratna sredstva. Družbeni dogovor nas je ,,našel" na zelo nizkih poprečnih osebnih dohodkih, saj smo delavci prejšnja leta vlagali v ra^iritev materialne osnove in manj za osebno porabo." Kaj pa govore podatki o uresničevanju sprejetega srednjeročnega plana v temeljni organizaciji? ,,Ob pripravi in sprejemu srednjeročnih plan- skih dokumentov pomanjkanje raznih vrst bla- ga še ni bilo tako občutno. Zaradi vse močnejše usmerjenosti industrije v izvoz ter zmanjševanja uvoza, je oskrba s tehničnim, galanterijskim blagom vse bolj zaskrbljujoča, vedno pogosteje pa primanjkuje tudi več vrst prehrambenih ar- tiklov, kemičnih izdelkov in ostalega blaga. Število zaposlenih v temeljni organizaciji ni nič večje kot pred leti, saj je fizični obseg v nekaterih blagovnih skupinah — predvsem v tehničnih — v upadanju. Od načrtovanih inve- sticij so bila vložena lastna sredstva v obnovo transportnih sredstev in mehanizacije, dogradili smo dve hladilni komori za delikatesne izdelke, nakladalna rampa s povečanjem komisijonske- ga prostora za pripravo blaga za odpremo pa je načrtovana za to leto kot tudi hladilnica za glo- boko zamrzovanje. Gradnjo novega skladišča galanterije pa smo morali premakniti na konec tega ali na začetek prihodnjega srednjeročnega obdobja. Pojavlja se tudi potreba po večjih zmogljivostih hladilnice z zorilnico za oskrbo s svežim sadjem in zelenjavo. Ta investicija je bi- la predvidena v drugi fazi gradnje novega skladišča prehrane, vendar zaradi pomanjkanja sredstev ni bila uresničena. Sedaj pa spet ni sprejemljiva, saj primanjkuje investicijskih sredstev za prioritetne investicije. 2e dalj časa je prisotna gradnja nove mehanične delavnice, česar ne moremo uresniči- ti. To pa zato, ker se iz dneva v dan taiiša delež lastne akumulacije, pa tudi na račun osebnih dohodkov, kot smo to delali v prejšnjih letih, to ni mogoče. Najnovejši predpisi pa tudi teh vrst investicij ne podpirajo. Zaradi slabih pogojev dela, predvsem pri zahtevnejših, večjih popravi- lih pri tovornjakih, smo podpisali samoupravni sporazum o prenosu večjega dela uslug te delav- nice k temeljni organizaciji Avtopark KGP Ptuj in to za dobo pet let. S tem pa nismo opustili misli na gradnjo nove mehanične delav- nice." Kakšni pa so vaši pogoji poslovanja in katere so največje težave? ,,V to leto smo prišli z dediščino preteklega leta, torej teče poslovanje pod zelo težkimi po- goji. To pomeni, da bomo morali v polni meri prilagoditi poslovno politiko sedanjim razme- ram. Zaradi zaostrenih gospodarskih pogojev načrtujemo le 15-odstotno nominalno rast blagovnega prometa. Resolucija predvideva 20 odstotno rast cen, vendar bodo cene naraščale dokaj različno. Pričakovati je, da bodo bolj porasle pri tehničnem blagu in manj pri prehrani in galanterijskih izdelkih. Poleg tega bo letos skladišče prehrane razširilo svojo dejavnost na skladiščenje in prodajo delikates- nih izdelkov ter na hladilnico za sladoled, zamrznjeno zelenjavo in ribe, za kar so že zgrajene posebne hladUne komore. Pri nabavi tehničnega blaga pričakujemo tudi letos večje pomanjkanje posameznih vrst blaga. Zato ni pričakovati povečanja količine prodaje v primerjavi z letom 1982 in bo povečanje realiza- cije le posledica višjih cen, kar ne pomeni večje- ga dohodka za našo temeljno organizacijo, saj je naš dohodek absolutno omejen. Posebni problem predstavlja za temeljno organizacijo odlok O zmanjšani porabi goriva. Ta odlok in še nekateri drugi predpisi, močno omejujejo našo dejavnost glede prevoza blaga kupcem. Ob tem pa je treba upoštevati, da mnogih vrst blaga ni v dovolj velikih količinah ob vsakem času v zalogi in ga je potrebno pose- bej dostavljati v prodajalne. Velik problem predstavlja tudi omejitev porabe goriva pri potniški službi. Naši kupci so prodajalne na drobno, na različnih, tudi težje dostopnih območjih. Z javnimi prevoznimi sredstvi je to delo nemogoče opravljati, saj potnik dnevno obišče tudi po dvajset prodajaln. Kupci si želijo osebni stik in zavračajo naše predloge, da bi zbiranje naročil organizirali na drug način. Zato bi morali takšne primere drugače obravnavati in se dogovoriti, kako zagotoviti nemoteno delo potnikom." Janko Repič je vodja komerciale v delovni or- ganizaciji MIP. Povedal je, kakšni so problemi pri uresničevanju sprejetih sporazumov o sovlaganjih v proizvodnjo in avansiranju blaga: ,,V skladu z določili zakona o obveznem povezovanju proizvodnih in trgovskih orga- nizacij zaradi skupnega sovlaganja, smo v sozdu uskladili sporazume z določbami tega zakona ter ga skupno posredovali v podpis organizacijam, ki trajno dobavljajo bla^o trgovskim organizacijam Mercatorja. Na ta na- čin pričakujemo zagotovilo o dobavah planira- nih količin blaga, predvsem izdelkov osnovne preskrbe za potrebe našega območja. S pripravo plana blagovnega prometa smo pričeli že lani oktobra, da bi si pravočasno zagotovih potrebne količine blaga za redno oskrbo. Naša delovna organizacija je zadolžena kot nosilec oskrbe Mercatorjeve trgovske mreže na območju severovzhodne Slovenije in oskrbujemo naslednje delovne organizacije sozda: Maloprodajo Ptuj, Zarjo Ormož, Slogo Gornja Radgona, Univerzal Lendava, Potrošnik Lenart in Jelšo v Šmarjah. Samoupravno povezovanje v okviru sozda daje seveda boljše rezultate glede na obseg po- slovanja in zagotavljanje blagovnih fondov, kljub temu pa občasno prihaja do težav. Za poslovanje trgovine na debelo in trgovine na drobno s proizvodnimi organizacijami je značilno naslednje: zaradi neskladja med pov- praševanjem in ponudbo nastaja trajno pomanjkanje določenih blagovnih fondov, visoka rast cen pri proizvodnji in zamrznjena razlika v cenah pri trgovini na absolutriih zneskih za kritje stroškov blagovnega prometa bo seveda negativno vplivala na ekonomski položaj trgovine, zaradi pomanjkanja blagovi^ fondov so se zaostrili pogoji nabave j proizvodnji z zahtevami za investicijsko vlagaj v proizvodnjo, plačilom blaga vnaprej deviznega združevanja za uvoz reprodukcijska materiala. Za primer lahko navedem, da zn^ naročena proizvodnja sladkorja finančno ; našo delovno organizacijo 45,5 milijona dinj jev, sredstva pa nam dobavitelj vrača s ' odstotno vrednostjo dobavljenega sladkorji Poleg tega združujemo 7,2 mibjona din za tov^ no pralnih strojev Gorenje, avansiramo dobav blaga iz Gorenja za letos v višini 8,2 milijog dinarjev, avansiramo cement iz Tovarn Podsusedu in Anhovo, sofinanciramo zmoglj vosti za polnilnico jedilnega olja in tako dalje. Razen stalnih sporazumov o financiranji naročene proizvodnje nam dobavitelji večkrj postavljajo pogoj plačila vnaprej, kar je za naj Veleprodajo dodatna obremenitev. Žal prihaj kljub vsem podpisanim sporazumom ij vnaprejšnjemu financiranju do težav pri do baviteljih zaradi pomanjkanja blaga, ker dajeiiK prednost izvozu. V naši delovni organizaciji se zavedam odgovornosti za pravočasno in dobro oskfbt vseh prodajaln, žal pa se pogosto dogaja, dam moremo izenačiti povpraševanja s ponudbo. Zj primerjavo naj navedem, da smo od letnil planiranih količin sladkorja 5 tisoč ton v prvem kvartalu prejeli 1,240 ton, od 3 tisoč ton mok( 487 ton, od 1.890 ton olja 454 ton, od 310 toi riža 72 ton, od 453 ton testenin 112 ton in 1.410 ton soH 330 ton. Do danes nam realizaciji uspeva pri večini dobaviteljev, tako di dobivamo blago po dinamiki nabave. Zaradi v« večje izvozne usmeritve in težav z uvozom pi moramo upoštevati, da bo vse več pomanjkanji blaga široke potrošnje, razen proizvod« osnovne preskrbe, kjer bi naj z družbenim dog(y vorm zagotovili enotno in organizirano preskrb« prebivalstva." K vsemu povedanemu je direktor DO MD Franc Tomanič dodal: ,,V Mipu aktivno delujemo na izpopolnitvi osnovnih zakonskih predpisov in določil, ki regulirajo življenje v trgovini, tako na nivoju republiške zbornice združenja za trgovino k« tudi znotraj sistema Mercator. če hočemo, da bo trgovina opravljala svoje poslanstvo, jj treba dokončno rešiti vprašanje in urediti sistem marž. Ni vzdržno, da bi šli Se vnaprej v absolutne razlike, kot je to sedaj. Vsaj pri stalni rasti cen ne. Pa ne glede na to, ali je temu razlog povečan davek ali cene proizvajalcev. Relativno pada razlika v ceni. Pri vse veCjii materialnih stroških pomeni ta padec jasM zniževanje razlike v oceni. Drugič bi bilo trebt definirati ceno kapitala s katerim opravimo to delo. Izredno drag kapital zahteva prav gotovo diferencirane obrestne mere vsaj v tiste osnovne' življenjske artikle, ki predstavljajo podaljšano funkcijo osnovne proizvodnje. Ob tako skromnih sredstvih, ki nam ostajajo, je prav, da se dotaknem še vprašanja izredno nizkih osebnih dohodkov, saj so poprečja v trgovinij krepko pod republiškim. I To nam danes povzroča velike težave pil zaposlovanju dobrih kadrov, brez kateriM razvoj ne gre naprej. Zato bi bilo prav, da bi definirali tudi minimalni razvoj trgovine, tako v Veleprodaji kot v maloprodaji. In, ker je v naši delovni organizaciji vključena tudi proizvodnja, kjerse srečujemo z enakim problemi kot v ostali proizvodnji, s surovinsko bazo, uvozom, iz- vozom, smo kot trgovsko podjetje vključeni v vso dogajanje današnjega gospodarskega trenutka. Zato smo toliko bolj izpostavljeni vsem dobrim in tudi slabim vplivom. Potrebno bi bilo opredeliti poslanstvo trgovine, ne pa, da ob problemih krivimo 1« trgovino ali celo posamezno enoto. Ne bi smeli prepuščati način prodaje kritičnih artiklov slučaju ali pa celo volji posameznika. Tu mislini na 14. člen zakona o blagovnem prometu, ki predvideva samostojno ukrepanje poslovodj« oziroma posameznega trgovskega delavca v situacijah, ko se pojavi nenormalno stanje n« tržišču." Takšni so torej problemi trgovcev. Kupci svoje poznamo in jih poskušamo kar se da dobro reševati — in to počno tudi trgovci. Priznavajo, da bi lahko storili še več, izboljšali postrežbo, svetovali kupcem in z notranjo organizacijo zagotovili še bolj enakomeriio oskrbo. Seveda pa v teh prizadevanjih ne smejo stati ob strani potrošniški sveti, ki dvignejo svoj glas običajno le, ko oskrba šepa. Torej bi lahko ta sestavek sklenili s predlogom: z lastninil močmi, z dogovarjanjem in z upoštevanjeiB dogovorov storimo to, kar za dobro i" enakomerno osrkbo lahko storimo samo. N. Dobljekaf PRVI MAJ V PTUJSKIH TOPLICAH Jutri, v petek, 29. aprila bo v Ptujskih toplicah osrednja občinska proslava ob prvem maju — delavskem prazniku. Proslavo organizira občinski svet ZSS Ptuj; sodelovali pa boido predstavniki vseh delovnih organizacij in skupnosti. Ce bo vreme slabo, bo proslava v hotelu Petovio. Jutrišnjo slovesnost bodo obogatili z nastopom tudi člani KUD Koprivnica, moški pevski zbor TGA, DPD Svoboda Ptuj in učenci OS ,,01ga Meglic" Ptuj. Za zabavo pa bo skrbel ptujski instrumentalni ansambel. Kot je že običaj bodo na jutrišnji slovesnosti predstavniki občinskega sveta ZSS v Ptuju podelili tudi 20 srebrnih znakov zveze sindikatov prizadevnim sindikalnim delavcem in osnovnim organizacijam zveze sindikatov ter enemu občinskemu svetu. Seznam dobitnikov objavljamo posebej. Slavnostna govornica na jutrišnji osrednji proslavi prvega maja v ptujski občini bo Francka Herga, podpredsednica republiškega sveta ZS Slovenije. Manjše prvomajske proslave bodo pripravili tudi v nekaterih krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela ptujske občine. Posebej se bodo izkazali mladi, ki bodo zakurili kresove in tako vsaj delno spomnili na tista nekdanja praznovanja, ki so zbirala staro in mlado. Organizator občinski svet SZ v Ptuju je poskrbel tudi za prevoz tako, da bodo od 13. ure dalje z avtobusne postaje vozili avtobusi v Ptujske toplice. Ob koncu zaželimo vsem prijetno praznovanje — po praznovanju pa dobro delo. .___________________________ 0RM02 Zvezna štafeta mladosti 15. in 16. maja Ormoški mladinci se z vso resnostjo pripravljajo na sprejem zvezne štafete mladosti, ki prispe v Ormož 15. aprila. V okviru sprejema zvezne štafete, ki bo v Ormožu tudi prenočila, bodo pripravili bogat program kulturnih in športnih srečanj. Mladi pa se pripravljajo tudi na zvezno akcijo Suha krajina. Tja bodo poslali brigado 45 mladih. Zanimanje za prostovoljno mladinsko delo je v ormoški občini veliko tako, da ne bo težav pri zagotovitvi udeležbe. Problem pa je v zagotavljanju finančnih sredstev. Za opremo celotne brigade in vse ostale stroške potrebujejo namreč 110 tisoč di- naijev. Pomoč iz združenega dela pa priteka počasi. Doslej sta prispevek nakazali le TOZD Gosad iz Središča ob Dravi in TOZD PPM iz DO TJK. MG SOZD UNIAL Tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič Kidričevo Delavci, ki združujejo delo v TOZD-ih — tovarna glinica — proizvodnja alunninija — predelava aluminija — vzdrževanje — kontrola kvalitete — promet — livarna barvnih kovin Trbovlje — delovna skupnost skupnih služb in — družbeno politične organizacije ki v proizvodnem procesu proizvajajo: — hidrat ' — metalurška glinica — specialne glinice — aluminij — gnetne zlitine — odlitki — rodnice — liti trakovi — lita žica OB PRAZNIKU DELA - 1. MAJU in 27. APRILU - OF naše iskrene čestitke ter prijetno praznovanje. Letos nižji odliv Program občinske zdravstvene skupnosti občine Ptuj letos ne predvideva tako velikih stroškov odliva, kot je bilo to v letu 1982. Nasprotno odliv mora biti letos manjši, če upoštevamo, da se bodo uresničila določila stabili- zacijskega programa in izhodišča za svobodno menjavo dela, ki sta jih potrdila na skupnem zaseda- nju zbora izvajalcev in uporabni- kov skupščine zdravstvene sku- pnosti Ptuj 15. aprila. Nižji bi moral biti odliv pred- vsem za splošno ambulantno zdravljenje in to glede na norma- tiv in zasedenost s kadri. Tako. da je možno v celoti zagotoviti zdra- vljenje za občane ptujske občine. Predvideva se tudi zmanjšanje specialističnega zdravljenja, ce upoštevamo, daje celovita skrb za oDčana v domeni osnovnega zdravstvenega varstva. Vendar so to le predvidevanja — temu mo- rajo slediti tudi uporabniki in iz- vajalci. "Hospitalno zdravljenje se bo prav tako znižalo, v stabilizacij- skih programih občinske zdrav- stvene skupnosti se upošteva slopnjevita diagnostika, kar po- meni, daje potrebno izkoristiti vse možnosti v naših bolnišnicah. To pomeni, da bolnika najprej na- pKJtimo v ptujsko bolnišnico, v mariborsko pa takrat, ko so tu iz- črpane vse možnosti zdravljenja oziroma takrat, ko mora bolnik na oddelek, ki ga v ptujski bolnišnici ni. Maribor pa glede na stopnje- vito diagnostiko pošilja še naprej, v Ljubljano. Ce pa uporabniki želijo višjo stopnjo zdravstvenega varstva — celo do kliničnih storitev, morajo glede na dogovor, plačati razliK" od zagotovoljenega varstva višjega standarda. Na določeni od'iy ne bo mo.^3£e .^[piivati^to sp predvsem zdravila in injekciie.TU gre predvsem' za pomanjkanji zdravil in bolnik si ga poišče tam. kjer ga je še mogoče dobiti. Ne: koliko vi.šn odhv sgpred.videva 0^ zobni negi in protetiFi v na' daljevanju pa tudi protetičnii' sredstvih, lo je odliv, ki je neod- visen od sprejetih stabilizacijski" ukrepov. Skozi strog nadzor pa bo veO' darle tudi tu mogoče kaj storiti. fEDNIK - 28. april 1983 Predsedstvo SFRJ jih je odlikovalo predsedstvo SFRJ je z ukazom 7 z dne 2. februarja 1983 odlikovalo 11 delavcev z območja občine Ptuj. Odlikovani so bili: RED DELA Z ZLATIM VEN- CEM sta prejela: JANEZ GRANDA. roj. 29. 12. 1921. stanujoč v Racah, Cesta tal- 74, pomočnik direktorja SDK podružnica Ptuj. V letih službova- nja je opravljal mnoge zadolžitve jn 5e tudi danes dela na šestih področjih družbene aktivnosti. Vsa zaupana dela opravlja dosledno in vestno, ima velike zasluge pri vzgoji mladih kadrov in nanje prenaša svoje bogate delovne izkušnje. Zlasti aktivno deluje v sindikatu, kjer tvorno sodeluje v svetu za družbeno ekonomske odnose in planiranje. Kot pomočnik direirtorja in vodja kontrole v podružnici SDK je vse- lej znal življensko reševati najraz- ličnejše probleme. Njegova zasluga je, da je podružnica SDK brez kadrovskih težav in da opravlja svoje delo dobro. Njegovo delo je ataiilo na področju preventivnega deloranja in v dajanju nasvetov uporabnikom družbenih sredstev. Odlikovanje je prejel za družbe- nopolitično delo v sindikatih, v krajevni skupnosti Rače in v SDK. IGNAC MURKO, roj. 12. 7. 1926, Pobrežje 17, Videm pri Tu- ju, višji inšpektor SDK podružnica Ptuj. Vsa leta aktivno deluje v družbenopolitičnih organizacijah in na najrazličnejših področjih družbenega življenja ter v delegat- skem sistemu. Danes je delegat DPZ SO Ptuj, predsednik nadzor- ne komisije pri OK ZKS in oprav- lja še devet drugih zadolžitev. Vse zaupane mu dolžnosti opravlja vestno in natančno. V SDK ima velike zasluge pri uvajanju v delo mladih kadrov, posebej pa izstopa njegovo preventivno delovanje med uporabniki družbenih sred- stev. Aktivno deluje tudi v orga- nizacijah ZZB NOV in v ZRVS ter na področju ribištva. Odlikovanje je prejel za uspešno delo v družbe- nopolitičnih organizacijah in dru- štvih ter v delegatskem sistemu. RED ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO so prejeU: KONRAD KRAMBERGER. roj. 31. 8. 1929, stanuje v Kidriče- vem, visokokvalificiran ključavni- čar v TGA Boris Kidrič Kidričevo. Pol^ vzornega delavca na delov- nem mestu je aktiven tudi v družbe- nopolitičnih organizacijah in v društvih. Posebno dejaven pa je v strelski organizaciji, kjer deluje že od leta 1951. Je zelo uspešen strelec in nosilec značke ,,mojster strel- ca". V strelski družini je bil vrsto let tajnik in tehnični vodja, nad 15 let deluje v izvršnem odboru ob- činske strelske zveze, je občinski in republiški strelski sodnik in je ve- liko prispeval za razvoj strelstva. — Štefan skok, roj. 5. 11, 1929, Ptuj, Zidanškova 1, visoko- kvalificiran elektrikar pri TOZD Elektro Maribor. Posebno dejaven je na področju strelstva, kjer dela že od leta 1951. Nad 20 let je bil predsednik SD Turnišče in to dol- žnost opravlja še danes. Pod nje- govim vodstvom je SD Turnišče dosegla velike uspehe, mnogo pa je prispeval za razvoj strelstva v ob- čini Ptuj. Tudi sam je aktiven stre- lec in nosilec značke ,,mojster strel- ca". Aktiven je tudi v druž- benopolitičnih organizacijah v KS Turnišče in v samoupravnih orga- nih v delovni organizaciji. Oba sta prejela odlikovanje predvsem za zasluge in uspehe na področju strel- stva. MATILDA RES-KORNIK. roj. 17. 2. 1938, Ptuj, Kajuhova 3, uči- teljica na OS Ivan Spolenjak Ptuj. Poklic opravlja od leta 1959 in na- predna idejnopolitična prepričanja prenaša na mladi rod. Aktivna je tudi v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah v Prejemniki državnih odlikovanj ob podelitvi na proslavi v Mostju. Foto: L Ciani kolektivu šole. Aktivna pa je tudi izven šole, več let je uspešno delala na področju telesne kulture, v sindikatih, Rdečem križu itd. Sedaj je med drugim tudi delegatka DPZ SO Ptuj. Odlikovanje je prejela za posebne uspehe v delu DPO, v delegatskem sistemu in na področju vzgoje in izobraževanja. RED IN DELA S SREBRNIM VENCEM so prejeli: ANTON CEH, roj. 3. 1. 1917, Ptuj, Draženska 9, po poklicu VKV mizar, od leta 1972 invalid- sko upokojen. Od leta 1944 je bil borec NOV. Po osvoboditvi je nadaljeval z delom v Železniških delavnicah v Ptuju, kjer je z zna- njem in tudi z udarniškim delom veliko prispeval k obnovi poruše- nih delavnic. Bil je tudi med ustanovitelji industr. gasil, društva ,.Železničar", prav tako pa je bil delaven v samoupravnih organih in v sindikatu. Z družbenopolitičnim delpm je nadaljeval tudi po upokojitvi, med drugim je tajnik gasilskega društva, tajnik društva upokojencev in blagajnik RK. Odlikovanje je prejel za delo v delovni organizaciji in dejavnost v krajevni skupnosti. ALOJZ KOROSEC. roj. 10. 6. 1928, Zabovci 78, KS Markova, načehiik CZ SO Ptuj. Poieg ak- tivnosti na raznih drugih področjih je predvsem dospel velike uspehe na področju civilne zaščite, saj je kot načelnik civilne zaščite SO Ptuj vložil veliko dela, ki se odražajo v uspehih na tem po- dročju. S svojim znanjem in izkušnjami je mnogo prispeval k razvoju gasilstva v občini, zlasti pa na področju tehnok)gije gašenja in reševanja. Je tudi edini pirotdinik v občini MU je neštetokrat opravil nevarna dela pri odstranjevanju najdenih neeksplodiranih bojnih sredstev iz druge svetovne vojne. Aktivno je sodeloval tudi v nad ti- soč intervencijah ob požarih. Odli- kovanje je prejel za uspdie na po- dročju civilne zaSčite in za zasluge na področju požarnega varstva. JOŽE PERKO, roj. 13. 6. 1941, Ptuj, Ziherlova pl. 1, učitelj, sedaj komandant štaba za teritorialno obrambo občine Ptuj. Po konča- nem učiteljišču je bil učitelj v Jur- šincih in Podlehniku. Leta 1975 se je zaposlil v občinskem štabu TO, ker je že prej aktivno delal kot rezervni vojaški starešina in je na tem području pokazal posebne sposobnosti. Zaradi tega je bil leta 1976 tudi imenovan za komandan- ta občinskega štaba. V letih vode- nja OSTO je bil ta med najboljši- mi na območju Slovenije. Poleg tega je aktiven v delu DPO in no- silec več odgovornih funkcij, med drugim je član predsedstva OK ZKS Ptuj. IVAN ROBIN, roj. 6. 7. 1933, Nova vas 79, KS Heroja Lacka Rogoznica, TT monter, pri Podjetju za PTT promet Maribor TOZD PTT servis. Pole^ aktivno- sti v delovni Oiganizaciji je f)Oseb- no dejaven na področju gasilstva in je uspešno opravljal vrsto od- govornih dolžnosti v gasilskem društvu in v občinski gasilski zvezi. Aktivno je sodeloval pri okoli 750 intervencijah (požari, reševanje na vodi in podobno). Odlikovanje je prejel zaradi posebnih zaslug na področju požarnega varstva. MEDALJO ZASLUGE ZA NAROD sta prejela: STANKO MESARIC, roj. 10. 11. 1928, Ptuj, Seliškarjeva 11, upokojen vlakovni odpravnik. Sodeloval je v NOB, potem inter- niran v taborišču. Po osvoboditvi se je zaposlil pri železnici, nazad- nje je bil vlakovni odpravnik na postaji v Kidričevem, kjer je bil le- ta 1979 zaradi zdravstvenega stanja invalidsko upokojen. V delovni organizaciji je bil aktiven v sindikatu in na področju sa- moupravljanja, za kar je tudi pre- jel odlikovanje. ADOLF MIHELAC, roj. 6. 5. 1941, Ptuj, Sagadinova 11, strokovni učitelj v SSC TOZD Kovinarsko metalurška in kmetij- ska šola. Aktivno deluje na področju strelstva, kjer je uspešno opravljal več odgovornih odlož- nosti in je tudi nosilec značke ,,mojster strelce>t Aktivoi je tudi v SZDL in v drugih DPO in v delegatskem sistemu tako v krajev- ni skupnosti kot v delovni or- ganizaciji. Za kar mu je bilo tudi podeljeno odlikovanje. Zasedanje zborov 30 Ptuj že v predzadnji številki Tednika smo poročali o vsebini dnevnih redov sej zborov skupščine občine Ptuj. Naj k temu dodamo, da so predsedniki zborov razširili dnevni red se za dve točki. O ugotovitvah, stališčih in sklepih o samoupravnih odnosih in družbenopolitičnem položaju v TGA »Boris Kidnč« Kidričevo sta razpravljala družbeno- politični zbor in zbor združenega dela. Poročilo o zbranih sredstvih, porabi in stanju sredstev za gradnjo šolskega prostora v občini Ptuj v letu 1982 pa je bilo na dnevnem redu vseh treh zborov. Družbenopolitični zbor se je sestal v ponedeljek, 25. aprila, zbor Maievnih skupnosti in zbor združenega dela pa v torek, 26. aprila. O vsebini razprave bomo poročali prihodnjič. p 0RM02 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 . ŽE ČETRTO SREČANJE DELAVCEV v ormoški občini so se odločili za drugačno praznovanje prvega maja- " delavskega praznika. Prireditve in proslave bodo organizirali že od 26. , aprila dalje, vrhunec praznovanj pa bo na sam dan praznika — prvega * maja v Jeruzalemu. To bo že četrto tradicionalno srečanje delavcev or- , moške občine. Mladi ormoške občine pa so obljubili, da bodo na številnih < hribih zagoreli kresi in to na predvečer prvega maja. i Prireditve, ki jih organizirajo v Ormožu so posvečene tudi prazniku | OF. Že 26. aprila bo v domu kulture v Ormožu koncert moškega pev- ' skega zbora DPD Svoboda Ormož in ženskega pevskega zbora PD ,,Alojz j Arnuš" Rogoznica Ptuj. Daljši je program za 29. april, ko bodo po ; sprejemu delegacij iz občin: Vrnjačka Banja, Cakovca, Varaždina, Ptuja i in Ljutomera koncertu godbe na pihala Ormož; ob 18. uri organizirali , osrednjo proslavo ob dnevu OF, ki je posvečena tudi prazniku dela. i Proslava bo v domu kuhure. Na njej pa bodo podelili priznanja OF, < državna odlikovanja, zlati znak ZKS, srebrni znak zveze sindikatov; ■ poleg tega bo organiziran tudi sprejem v zvezo komunistov. i Letos bodo priznanja OF prejeli: Stanko Hartman iz krajevne J organizacije SZDL Ormož, Ciril Hojnik iz Tomaža, Ivica Lah s Koga ter , Tone Luskovič in Mirko Novak. Srebrni znak pa bodo prejeli Franc Trstenjak iz kmetijskega kombinata, Janko Fajfar, Janez Rep, Miran ] Krajnc in Franc Trstenjak iz Miklavža. 1 Priznanja za sindikalne delavce in organizacije Na osrednji proslavi ob prvem maju v ptujski občini, bodo podelili i tudi 20 srebrnih znakov zveze sindikatov, najvišje občinsko sindikalno '[ priznanje, ki ga bo prejelo 15 posameznikov in 4 osnovne organizacije • ZS ter občinski svet ZSH Pregrada. Osnovna organizacija ZSS iz \ CDL—TOZD za vzdrževanje voz Ptuj pa je srebrni znak prejela že na i osrednji slovesnosti ob dnevu železničarjev v ptujski občini — 15. aprila. I Poleg omenjenih bodo prejele srebrni znak še osnovne organizacije: : KK—TOZD Vinogradništvo ,,Haloze" Podlehnik, ZC—TOZD Bolnica j dr. Jožeta Potrča in AGIS—TOZD tovarna avtoopreme. ; Srebrni znak pa bodo prejeli naslednji posamezniki: Marica Turin iz ' KK—TOZD Mlekarna Ptuj, Ivan Oriač iz MlP-a Ptuj, Anica Kostanje- i vevec iz OŠ Tone Znidarič Ptuj, Katarina Bednjički iz TGA—DSSS, Ivan > Žižek iz KK—TOZD Sadjarstvo Osojnik, Filiks Rojko iz DES—TOZD Elektro Ptuj, Rok Juršič iz IMP—TOZD Elektrokovinar Ptuj, Angela ; Maroh iz ELKOM—Hiko Olga Meglic Ptuj, Srečko Premužič iz ; TGA—TOZD Proizvodnja aluminija, Silva Razlag iz OOZS DPO dr. Jožeta Potrča Ptuj, Franc Sirec iz Agrotransporta Ptuj, Dušan Gabrovec [ iz osnovne organizacije delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih ^ občine Ptuj, Štefan Vugrinec iz OS Bratov Strafela Markovci, Marija ! Korošec iz PP—Mesna industrija Ptuj in Božena Cačkovič iz Temeljnega ; sodišča Maribor—enote Ptu'. \ Dobitniki srebrnega znaka zveze sindikatov so se posebej izkazali pri i izpolnjevanju programov zveze sindikatov in pri razvoju sistema sociali- i stičnega samoupravljanja. MG j J Borci so imeli letno skupščino ,,Zasedanje redne letne skupščine Zveze združenj borcev NOV Ptuj | poteka v času izjemnih naporov naših delovnih ljudi, da premagamo : gospodarske in politične težave, ki zahtevajo odločnost in disciplino vseh i nas ob doslednem izvrševanju vseh ukrepov in političnih usmeritev, ki se 1 pred nas postavljajo," je uvodoma dejal predsednik OO ZZB NOV Ptuj Janko Vogrinec zbranim delegatom na redni letni skupščini, ki je bila v soboto, 16. aprila v prostorih doma Franca Krambergerja. Na njej so ' ocenili delo občinskega odbora in njegovih komisij, v razpravi pa se ; dogovorili tudi o svojem bodočem delu. ■ Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ptuj Janko Bezjak je j borcem spregovoril tudi o aktualnih družbenoekonomskih razmerah \ doma in v svetu, zlasti še v občini Ptuj, Janko Vogrinec pa nakazal — i kam ob vseh teh ekonomskih in družbenopolitičnih težavah usmeriti delo j borčevske organizacije. j Številčno stanje članov ZZB NOV je tudi v ptujski občini v stalnem \ upadanju. Od skupnega števila 1268 članov jih je aktivnih v združenem | delu samo še 129, ostalo pa so upokojenci in kmetje. Te ugotovitve nam j narekujejo, da se mora delo borcev preusmeriti krajevne skupnosti kjer ' tudi živijo in so frontno vključeni v SZDL, ravno tako pa v sam ' delegatski sistem in aktivnosti v okviru družbenopolitičnih organizacij ' kjer se je potrebno še zlasti vključevati v razreševanje težav in od tam tudi ! voditi našo skupno politiko. V nadaljevanju svoje uvodne razprave je predsednik OO ZZB NOV i Janko Vogrinec dejal, da se bodo borci zavzemali kot družbenopolitična organizacija za aktivno ržizreševanje družbenoekonomskih in politične i situacije na vseh nivojih, tako v združenem delu kot v krajevni skupnosti ' in delegatskem sistemu. Zavzel se je za dosledno prizadevanje slehernega ■ člana, da se zastavljena vprašanja na področju ekonomskih odnosov, političnega sistema samoupravljanja resnično uresničujejo v skladu z ! ustavo in zakonom o združenem delu. Tam kjer pa bodo te odnose iz- , vajali mimo dogovorjenih stališč o uresničevanju ekonomske stabilizacije pa bodo morali prav borci biti glasni in zahtevati odgovornost — tudi : odstop — zato, ker so to pred to družbo dolžni storiti saj so jo tudi iz- i bojevali in zato borci ne bodo dovolili izkrivljanja začrtane poti. Nadalje so na letni konferenci opozorili, da se je potrebno nenehno i boriti proti birokratizaciji družbe saj le-ta spretno trga iz rok oblast j delovnemu ljudstvu in tako ogroža pridobitve NOB. Zato je potrebno j proces dela in življenja nujno osvobajali od upravnih in drugih ad- ' ministrativnih postopkov, ki ga nemalokrat komplicirajo in tako ust- \ varjajo nezadovoljstvo med ljudmi in tako slabšajo varnostno in politično \ stanje v občini. Več je potrebno narediti za pravičnejše in politično stanje ■ proizvodnega dela, ker se bomo le z večjo storilnostjo in štednjo uspeli i izvleči iz kritičnega stanja v katerem se nahajamo. ,,Za vse to pa je potrebno postaviti vprašanje odgovornosti. Mislim, ; da smo pri dosedanjih naporih, izkanjih oblik in metod dela, priporočilih 1 in prepričevanju uvideli, da brez odgovornosti in sankcij, ki naj sledijo ob \ neizpolnjevanju nalog, več ne gre. Končno moramo napraviti konec i samopašnosti raznih odgovornih ljudi v naši družbi, ki vodijo svojo ] lastno politiko pri odločanju o raznih svetovnih prireditvah in olimpiadah i pri nas. Take ljudi bi morala naša družba že zdavnaj izločiti iz svoje i sredine in jih postaviti pred sodišče, ker delajo škodo naši celotni j družbeni skupnosti. Pa tudi tiste v združenem delu in drugod, ki vidijo | samo svoje lastne interese, lastni dohodek, ne zavedajo pa se, da! poslujejo z družbeno lastnino. Tiste, ki vidijo samo svoj plot, občino ali regijo, ne pa socialistične skupnosti republik in pokrajin Jugoslavije. Naša aktivnost bo tudi odslej usmerjena v reševanje svojih lastnih | težav in problemov ter v temeljna vprašanja razvoja socialistične, samoupravne družbe, ker menimo in obenem opozarjamo, da so ta i vprašanja ogrožena. i Prav tako si bomo prizadevali prepričevati svoje ostarele in bolne; tovariše, da smo borci pripravljeni odrekati se tudi pravicam, ki so nam j dane. Tu mislim na razna klimatska zdravljenja in socialno varnost, če bo ■ to potrebno. Vendar naj bo ta štednja in odrekanje vidno povsod, pa tudi j pri potovanjih v inozemstvo, brez pologa in na račun družbe, kar je že i postala praksa. Zaobljube, ki smo jo dali skorajda vsi pred tremi leti, i ponovno preverimo v svoji zavesti — vsak posameznik in vsi kot celota. Naj na koncu ponovim že tolikokrat izrečene besede, da smo borci; pripravljeni braniti pridobitve NOB ponovno z črožjem, če bo potreb- ■ no," je na nedavni letni skupščini OO ZZB NOV dejal njen picci^cdnik' Janko Vogrinec. . mS i 4 - DELEGATSKA SPOROČILA 28. april 1983 - TEDNU Slovesno in praznično v Mostju Lepo vreme je precej prispevalo, daje bil pohod po poteh revolucije v Mostje množičen, saj se ga je udeležilo 8.373 pohodnikov, več tisoč občanov pa je prišlo na kraj prireditve z avtobusi, osebnimi vozili in tudi peš. Za prijetno počutje številnih obiskovalcev je poskrbela krajevna skupnost Juršinci s svojimi vaškimi odbori in društvi, zlasti gasilskimi. Na osrednji proslavi v Mostju se je zbralo nad 10 tisoč mladih in odraslih občanov. Odredi so bili postrojeni levo od množice, ki je vidna na posnetku. _ . ^. . Foto: I. Ciani Slovesnemu trenutku v Mostju se je pridružilo Hudi več sto golobov pismonoš „ . . ^. . Foto: I. Ciani Med izvajanjem kulturnega programa so mladi vojaki, mnogi ob na- vzočnosti svojih staršev podpisovali listino o svečani zaobljubi Foto: L Ciani Osma revija tamburaških orkestrov v nedeljo 24. aprila je bila v čudovito urejeni dvorani Prosvetnega društva Trnovska vas 8. revija temburaških orkestrov občine Ptuj. ki so domači prizadevni organizatorji posvetili prazniku OF, 1. maju in 80 letnici obstoja društva. Številno občinstvo je v imenu Prosvetnega dru- štva Trnovska vas pozdravil predsednik Karel Vurcer, revijo pa je po krajšem govoru otvoril predsednik Kulturnih organizacij občine Ptuj, Stane Stanič. Osme revije se je udeležilo vseh šest tamburaških orkestrov, ki trenutno delujejo v naši občini pod okriljem prosvetnih društev in sicer: iz Cirkulan pod vodstvom Slavka Belšaka. iz Gorišnice pod vodstvom Ivana Vojska, iz Vitomarc pod vodstvom Vide Toš, iz Vidma pod vodstvom Maksa Vaupotiča ter iz Cirkulan in Ptuja, kiju vodi Drago Klein. Vsak od orkestrov je nastopil s po tremi skladbami domačih avtorjev, ob koncu pa so se od hvaležnega občinstva poslovili s skupno izvedbo skladbe Ivana Romaja: Zakaj buči Sutjeska. Združenemu or- kestru, kije sedaj štel kar 120 tamburašev, je dirigiral videmski dirigent Maks Vaupotič. I. C. Udeleženci revije — člani vseh šestih tamburaSiih orkestrov Foto: Langerholc Dobitniki srebrnega znaka O F Na predlog žirije in po sklepu predsedstva Občinske konferen- ce SZDL Ptuj so srebrni znak Osvobodilne fronte letos prejeli: OSNOVNA SOLA TONE ŽNIDARIČ PTUJ za dosežke pri organizaciji pouka in za dosežene dobre učne rezultate. Poleg tega pa tudi za izvajanje prostovoljnih aktivnosti in za dobro vključevanje šole v življe- nje in delo krajevne skupnosti. PLANINSKO DRUŠTVO PTUJ za tridesetletno uspešno ter bogato razvejano dejavnost, ki združuje več kot 1000 članov. S številnimi akcijami društvo vzgaja in kali mlade ter jim vzbuja ljubezen do narave in domovine, hkrati pa krepi samo- zaščitno zavest. TABORNIŠKI LACKOV ODRED PTUJ za tridesetletno delovanje, za skrb in vzgojo doraščajoče mladine, ki si v tej organizaciji pridobiva telesno spretnost, delovne navade in znanje. Poleg tega tudi taborniki, tako kot planinci, skrbno neguje- jo tradicije narodnoosvobodilne- ga boja. IVAN BEZELJAK iz krajevne skupnosti Boris Ziherl je prejel srebrni znak OF za vsestransko in dolgoletno družbenopolitično aktivnost. Bil je aktivni borec Levstikove brigade, po osvobodi- tvi pa najprej v vrstah KNOJ, zatem pa do upokojitve letaJ971 služboval v Ljudski milici. Že od leta 1948 je član Zveze komuni- stov in ostalih družbenopolitič- nih organizacij. Opravljal je mnoge funkcije, trenutno je po- leg drugega tuai poveljnik civilne zaščite v krajevni skupnosti. MATEVŽ BOGME iz krajev- ne skupnosti Stoperce je aktivni družbenopolitični delavec že od osvoboditve dalje, po prihodu iz JLA. Doslej je opravljal mnoge funkcije v krajevni skupnosti in v družbenih in društvenih organi- zacijah. Ko je bil zaposlen, je zelo aktivno deloval tudi v sindi- katih, opravljal pa je tudi funkci- jo predsednika delavskega sveta. Njegovo ustvarjalno delo je pre- kinila bolezen, vendar vseskozi zasleduje delo in razvoj krajevne skupnosti. MIHAEL GOBEC iz krajevne skupnosti Boris Ziherl se je ob prihodu v Ptuj — pred več kot 30 leti — takoj aktivno vključil v dru-žbenopolitično delo na tere- nu in v raznih občinskih organi- zacijah. Izredno dejaven je bil in še je v klubu radioamaterjev in v Aeroklubu, poleg tega pa uspeš- no opravlja več odgovornih funkcij v krajevni skupnosti. V občinski organizaciji zveze ko- munistov pa vodi komisijo za mednarodno sodelovanje in vprašanja v zvezi z našimi delav- ci v tujini. ANTON HORVAT iz krajev- ne skupnosti Heroja Lacka Ro- goznica se je že po osvoboditvi aktivno vključil v delo sindikatov in osvobodilne fronte. Ves čas po osvoboditvi aktivno deluje v krajevni skupnosti, posebno pa se odlikuje kot požrtvovalni akti- vist v Kicarju, kjer je dolgoletni predsednik vaškega odbora SZDL. S svojim delom si je neprestano prizadeval za razvoj krajevne in vaške samouprave ter za uresničevanje politike Zveze komunistov in Socialistič- ne zveze. IVAN KIRBIŠ iz krajevne skupnosti Videm pri Ptuju je prav tako aktiven že od osvobo- ditve dalje. Tudi on je opravljal mnoge odgovorne funkcije v krajevni skupnosti, aktivno pa je deloval tudi v družbenih in društvenih organizacijah. Ima velike zasluge pri elektrifikaciji Haloz, mnogo naporov pa je vložil tudi v gradnjo mostov in cest na območju krajevne skup- nosti. S svojim družbenopolitič- nim delom je mnogo prispeval k razvoju te haloške krajevne skup- nosti. JOŽE KLINC iz krajevne skupnosti Gorišnica je aktivno deloval v delovni organizaciji Kmetijski kombinat, kjer je za- poslen, od leta 1965 pa zavzeto deluje v krajevni skupnosti Go- rišnica. Z velikim ^elovnim za- nosom se vključuje v delo krajev- ne samouprave in opravlja odgo- vorne funkcije, sedaj je že drugi mandat predsednik sveta kraje- vne skupnosti. Vsa svoja priza- devanja usmerja v napredek in razvoj gorišniške krajevne sku- pnosti. ALFONZ KODRIČ iz krajev- ne skupnosti Leskovec je že od prihoda v ta kraj izredno družbe- nopohtično aktiven. Opravljal je mnogo pomembnih in odgovor- nih funkcij v krajevni samoupra- vi, .sedaj je predsednik skupščine krajevne skupnosti. Svoje druž- benopolitično delo opravlja s polno odgovornostjo in si priza- deva za razvoj kraja. Po poklicu je učitelj in je med učenci in krajani zelo priljubljen. KARL ROBINŠCaK iz kra- jevne skupnosti Hajdina se je že Prejemniki priznanj OF po podelitvi v Mostju. Na posnetku manjkajo: Anton Horvat, Matevž Bogme in Jože Kline. Foto: I. Ciani kot mladinec^ vključil v delo frontne organizacije, bil zaradi tega v zaporih gestapa. Pozneje je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko, predal se je ameriškim invazijskim silam in se vključil v prekomorsko briga- do in po vrnitvi v domovino nadaljeval z aktivnim družbeno- političnim delom. S svojim za- gnanim delom je veliko prispeval k razvoju krajevne skupnosti in društev, posebno kulturno pro- svetnega. FRANC ŠTRUCL iz krajevne skupnosti Juršinci je prejel srebr- ni znak Osvobodilne fronte za dolgoletno in vsestransko druž- benopolitično aktivnost. Z njego- vo pomočjo se juršinska krajevna skupnost uspešno spopada s težavami manj razvitosti. Aktiv- no sodeluje v krajevni samoupra- vi in krajevnih družbenopolitič- nih organizacijah, zlasti v SZDL in pri strelcih, svoje odgovorne naloge opravlja zavzeto in požrt- vovalno. LJUBICA ŠULIGOJ iz kra- jevne skupnosti Budina-Brstji prejela srebrni znak OF | pobudo krajevnega združenj NOV in krajevne skupnosti Olg Meglic za svoja prizadevanja ^ področju odkrivanja še ne zap- sane zgodovine, predvsem J^ ptujskem območju. Na njen, pobudo so bila mnoga pričevanj, še živečih ljudi iz NOB zapisan; za bodoče rodove. Vodi tU(l komisijo za proučevanje zgodo vine ZK v ptujski občini j, sodeluje v taki komisiji pri Q\ ZKS. Svoje delo opravlja z velil;; entuziazma in tenkočutno. MATILDA VESELIC iz kra jevne skupnosti Olga Meglic seje po osvoboditvi vključila v akcije za obnovo domovine. Zaradi svojega vedrega značaja je izred- no priljubljena med krajani posebej še med mladino in jo zna pritegniti k sodelovanju pri akci- jah v krajevni skupnosti. V krajevni skupnosti je zelo aktiv- na, nikoli ne odkloni zadanih nalog in jih opravlja vestno in p>ožrtvovalno. Odlikuje jo njena pristnost in srčno delo aktivistk stKialistične zveze. MARTIN ŽURAN iz krajev ne skupnosti Cirkulane je ves povojni čas aktiven na področju družbenopolitičnega in kulturne- ga življenja v krajevni skupnosti in širše. Opravljal je mnoge odgovorne funkcije, trenutno pa je aktiven v občinskih in medob- činskih organih. Kot vzoren kmet daje vzgled ostalim in si prizadeva za razvoj krajevne skupnosti in samoupravnih od- nosov, posebej še za napredek kmetijstva. 8. MAJ - PRAZNIK PTUJSKIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Letos praznujemo v KS Franc Osojnik Ptujčani letos praznujemo že svoj 14. krajevni praznik, letos pa je tudi že 38 let svobodnega Ptuja. Praznik mesta Ptuj bomo letos povezali z obeležji nekate- rih pomembnih dogodkov iz na.še preteklosti: 40-obletnico II. zasedanja Avnoj, 40-letnico zbo- ra odposlancev slovenskega na- roda v Kočeviu. 40-obretnico legendarnih bilk na Neretvi in Sutjeski. 40-obletnico priključi- tve Istre in Primorske k Jugosla- viji in 30-obletnico poimenova- nja OF v socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije. Praznovanie se bo ončelo v sredo. 4. maja, ko bo na Titovem trgu v Ptuju ob 18. uri zvečer promenadni koncert pihalnega orkestra Ptuj. V četrtek, 5. maja bo pouljčni tek — start in cilj bo prc Fr^nc O.sojnik. Istega dne oo ob 18. uri strokovno £redavanje Nika Stareta iz Mari- ora o urejanju okolja. Predava- nje bo v OŠ Franc Osojnik. Praznovanje se nadaljuje tydi v petek, 6. maja, ko bo ob Zu- pančičevi ulici in Ulici pete frekomorske brigade posajenih 8 dreves v spomin na tovariša Tita. Tega dne bo tudi slavnostna seja skup.ščin in DPO ptujskih H krajevnih skupnosti Ptuj'a in osrednja proslava s kulturnim programom _ Na slavnostni seii bo oodelie- nih tudi več priznanj zaslužnim krajanom in org^anizacijam. V soboto. 7. maja bo kresova nje na Panorami. Program bodp pripravili vojaki ptujske vojašni- ce n mladi iz KS Olga Meglic in Bratje Reš. Osrednji nosilec program^ praznovanja 14. krajevnega pra- znika mesta Ptuja je letos KS Franc O.sojnik. iviu Motiv iz Ptuja i Foto: Alfred Bradač PODOBNOST JE ZGOU SLUČAJNA! »O velikih stvareh govorimo vsi isto, ker je v bistvu demokratične^ družbe, da dopušča do- voli prostora za najrazličnejše'razlage. Ne- rodno je, ker vsi ne mislimo enako. Govorjena beseda nima vedno enakega pomena, ker iz- hodišče razmišljanja niso enaka. Se najslabše je. ker delegat ne more spre- meniti stališča, ki so mu ga naprtili v njegovem okolju ali si gaje spo.sodir Onje torej prinašalec stališča. Prav lahlco bi si izmislili še eno funk- cijo, ki bi se. na primer, imenovala: prinašalec stališča ali družbeni prinašalec stališča. Vre- dnost funkcije bi se tehtala po tem, iz kakšnega okolja prihaja delegat, torej s katere ravni in za kakšno raven. Prav tako bi lahko imel legiti- macijo, dovolilnico in druge službene papirje, kjer bi lahko pisalo: »Višji forum prosimo, da tre na roko prina?: Icu našega stališča«. Nakar i v zameno dobil potrdilo, '>da seje prinašalec stališča docela ravnal v skladu s tukaj velja- vnimi pravili igre in da je pravočasno oddal svoje stališče«. Poznamo seveda že nek drug pojav, ki se mu reče ali smo mu vsaj včasih rekh »boj mnenj«. Kako naj zdaj pridemo do boja mnenj, če že vnaprej vemo. da dirke ne more nihče dobiti. Šahisli takemu položaju rečejo »pat«. Nekai Dodobneca veli a tiidi za sno.soiena stališča. Nekateri so zanje pravi mojstri. Pravi- jo, saj smo tudi pamet uvozili(na kredit, seve- da) in zakaj bi se zdaj otepali domačega spo- sojevanja? Saj .še obresti ni treba plačati . .. Nerodno ie le to. ker se izvirna it eia uzioiablia tako nekontrolirano, daje navsezadnje še avtor ne bi več spoznal«. »Stališča bi morali tipizirati. V livarni 1" morali napraviti kalup za krajevno skupnost i" še kalupe za delovno organizacijo, občino in republiko. Nc^dane bo nesporazuma: vmislib imam predvsem »kupe stališč«, ki nastajaj" v ozKin Skupinah ljudi in ne tiste, kjer hi ^ oblikovalo avtentično mnenje delegatske baze.« , Bodimo potolaženi. Navedene ugotovitvi niso iz naše občine, niti se ne tičejo naših de^ iegatov v skupščinah (seveda tudi delegatov y zboru izvajalcev Izobraževalne skupnosti Pt^Jl ne), pač pa je to bilo zapisano v delu (22. 12- 1982) v okviru »Iz jugoslovanskega časopisja*- kier je novinar Igo Tratnik povzel to razm!' šljanje iz članka v Borbi. Pa vseeno je za«'' movo! Ali morda ne? j fEDNIK — 28. april 1983 NASE KMETIJSTVO - 5 Pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetovborcev NOV PRISPEVEK K JAVNI RAZPRAVI g^jgnje stanje '^^vezni Zakon o temeljnih pravi- iz pokojninskega in invalid- 'iega zavarovanja iz leta 1972 in ^lovenski Zakon o pokojninskem n invalidskem zavarovanju iz leta '1972 urejata tudi pravice iz tega varovanja tistih borcev NOV, ki Q zavarovani kot delavci v or- ^gnizacijah združenega dela ali kot , fosile' samoupravne, javne ali )■ družbene funkcije, ali kot delavci ' obrtnikih itd. Ti zavarovanci , borci NOV imajo napram drugim * zavarovancem neborcem nekatere večje pravice glede pokojninske jobe, višine pokojnine itd., o če- jjjgr pa tukaj ne bom podrobno pi- kajti tokrat želim prikazati le različno obravnavanje tistih obča- nov borcev NOV, ki so zavarovani na temelju zgoraj cit. zakonov (v nadaljevanju bom za take borce fsjOV uporabljal skupen izraz de- lavci-borci NOV) in pa kmetov borcev NOV, ki sedaj na temelju cit. zakonov niso obvezno zavaro- vani. Edino tisti kmetje-borci j^OV, ki imajo lastnost združenega Kmeta po Zakonu o združevanju kmetov (Ur. 1. SRS št. 1/79) in ki dosežejo z združevanjem dela in sredstev s kmetijsko organizacijo (z zadrugo, s kombinatom itd.) najmanj tolikšen osebni dohodek kot je z zakonom določen najnižji osebni dohodek delavcev v SR Slo- veniji (ta v letu 1983 znaša 7520 din) se lahko prostovoljno odk)či- jo, da bodo pokojninsko in in- validsko zavarovani enako kot de- lavci po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (skrajšano ZPIZ). Ce tega ne store pa tudi za njih kot za vse druge kmete borce NOV pride v poštev le Zakon o starostnem zavarovanju kmetov — skrajšano ZSZK iz leta 1972 (prečiščen tekst v Ur. 1. SRS št. 30/79)". •Ker sem o ZSZK tudi kar se tiče kmetov borcev NOV že obširno pi- sal v ,,Tedniku" št. 25 — 29 v letu 1980, zato tokrat tega ne bom po- navljal, pač pa svetujem zainte- resiranim, da omenjene številke „Tednika" ponovno prečitajo. Ce bodo to storili, bodo sami lahko ugotovili da tudi kmetje borci NOV niso invalidsko zavarovani, da na eno kmetijo pride le ena sta- rostna pokojnina, da v slučaju, ko začno uživati starostno pokojnino in ne izročijo kmetije, morajo sami plačevati še naprej prispevke za obvezno zavarovanje itd. Skratka pravice kmetov borcev NOV* iz ZSZK so mnogo manjše kot pravi- ce delavcev borcev NOV iz ZPIZ. Taka neenakost kmetov borcev NOV in delavcev borcev NOV je bila že doslej večkrat javno kritizi- rana. Tako je n. pr. pri ,,okrogli mizi" organizirani od tednika ,,Kmečki glas" aprila 1980 pred- sednica sodišča združenega dela pokojninskega in invalidskega za- varovanja tov. Anka Tominšek med drugim rekla tudi' sledeče: ,,Moti me tudi to da nismo priznali nekaj ugodnosti kmetom-borcem NOV po 9. 9. 1943. Varstveni do- datek dobivajo zgolj tisti, ki imajo status borca pred 9. 9. 1943 oz. pred 13. 10. 1943, če gre za pri- morske borce. Mi v naši sodni praksi opaža- mo, da je več kmetov, ki imajo priznano posebno dobo v dvojnem trajanju, pa ne iz tega obdobja, ampak recimo mesec ali dva poz- neje. Ce primerjamo delavsko za- varovanje in ugodnosti, ki jih zakonodaja nudi delavcem bor- cem, potem se vprašam ali je prav, da takšen kmet, ki ima dvojno priznano dobo od oktobra 1943 nima niti prebite pare več na to os- novno pokojnino po principu ena kmetija — ena pokojnina, da pa ima lahko tisti delavec, ki je šel 1. 1. 1945 v NOV 10 %, tisti ki je šel 1944 ima 30 tisti ki je šel reci- mo oktobra 1943 pa 60 % večjo pokojnino. Ne spuščam se v oce- njevanje prispevka njunega mi- nulega dela, ampak govorim zgolj o revolucionarnem prispevku." (glej ,,Kmečki glas" št. 17 z dne 23/4—1980). Za katere kmete borce se bo še vnaprej uporabljal ZSZK? Za katere kmete vključno kmete borce NOV bo še naprej veljal ZSZK nam pove 157 čl. osnutka ZPIZ, ki se glasi: ,,Kmetje, ki so do dneva uveljavitve tega zakona pridobili pravico do starostne po- kojnine po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov — uživalci pokojnine, se jim ta pokojnina, ki znaša najmanj 50 % zneska zajamčene pokojnine iz prejšnjega leta, izplačuje naprej. Kmetje bor- ci NOV pred 9. 9. 1943 oz. 13/10. 1943, ki so do dneva uveljavitve tega zakona pridobili pravico do varstvenega dodatka k pokojnini, se jim le ta izplačuje naprej in lah- ko znaša največ razliko med zne- skom pokojnine in zneskom zajamčene pokojnine. Pravice uveljavljajo v skupnosti pokoj- ninskega in invalidskega zavarova- nja v SR Sloveniji." Potrebno je pojasniti, da po 23. čl. osnutka ZPIZ znaša zajamčena pokojnina pri 40 letni pokojninski dobi (moški) oz. 35 letni (ženska) najmanj 55 % povprečnega nominalnega osebnega dohodka vseh delavcev zaposlenih na ob- močju SR Slovenije, doseženega v preteklem letu. Ker zajamčena pokojnina v letošnjem letu, če bo v osnutku predpisano besedilo postalo zakonska norma, znaša 7777 din, bo letos starostna pokojnina kmetov za katere se bo še naprej uporabljal ZSZK zna- šala najmanj 3888 din. Varstveni dodatek k pokojnini pa bo letos, če bo osnutek predlaganega bese- dila postal zakonska norma, znašal največ 3889 din to je razlika med predvidevano kmečko starostno pokojnino 3888 din in zajamčeno pokojnino 7777 din. 158. čl. osnutka ZPIZ pa daje kmetom, vključno kmetom bor- cem NOV možnost da se sami odločijo ali bodo ostali zavarovani po ZSZK ali pa se dali zavarovati po ZPIZ. Ta člen se namreč glasi takole: ,,Kmetje ki so do dneva uveljavitve tega zakona dopolnili 60 let starosti in so bili zavarovanci starostnega zavarovanja kmetov, lahko pridobijo pod pogoji. določenimi z zakonom o starost- nem zavarovanju kmetov z dopolnitvijo 65 let starosti oz. kmetje borci NOV pred 9. 9. 1943 oz. pred 13. 10. 1943 z dopolnitvi- jo 60 let starosti pravico do starostne pokojnine, ki znaša 50 % zneska zajamčene pokojnine iz prejšnjega leta, kmetje borci NOV pred 9. 9. 1943 oz. pred 13. 10. 1943, ki so socijalno ogroženi pa tudi pravico do varstvenega dodat- ka k pokojnini, ki znaša največ razliko med pokojnino in zneskom zajamčene pokojnine." Pred odločitvijo bodo pač morali izračunati kaj je za njih ugodnejše: ali ostati zavarovan po ZSZK ali pa preiti na zavarovanje po ZPIZ. Ce bodo n. pr. sami prešli na zavarovanje po ZPIZ in bodo na kmetiji ostali še njihovi starši, ki kot prevžitkarji preje- majo starostno pokojnino, bo tre- ba še naprej plačevati tudi prispev- ke po ZSZK, vse dotlej dokler se bo kateremu prevžitkarju iz- plačevala starostna pokojnina. Ti prispevki, ki se ,,drže" kmetije znašajo letos za kmečko gospodar- stvo v enotnem znesku 6310 din in v znesku 23,40 % od odmerne osnove določene v 33. čl. ZSZK (katastrski dohodek, dohodek iz gozda in drugi dohodki). Osebno mislim, da bi trebalo sprejeti predpise, da se v takih pri- merih, prispevki po ZSZK ne bi plačevali, kajti za zavarovance kmete, ki bodo zavarovani po ZPIZ bo plačevanje še prispevkov po ZSZK preveliko finančno bre- me. Kot sem že omenil pa kmetje borci NOV po 9. 9. 1943 oz. na Primorskem po 13. 10. 1943 nima- jo po ZSZK nobenih ugodnosti. BODOČE STANJE Zvezni zakon o temeljnih pravi- cah iz pokojninskega in invalid- . skega zavarovanja iz leta 1982, ki se bo začel uporabljati dne 1. 7. 1983 je enotno za vso državo ure- dil skoraj vsa vprašanja, ki se tiče- jo zavarovancev delavcev — bor- cev NOV. Zato v osnutku sloven- skega SPIZ najdemo le malo do- ločb, ki se tičejo delavcev borcev NOV. Potrebno pa se mi zdi omeniti in obrazložiti 1. odst. 109. čl. osnutka ZPIZ, ki se glasi: ,,Pri odmeri pokojnine borcev NOV pred 9. 9. 1943 oz. pred 13. 10. 1943 se vzame najmanj tolikšna pokojninska osnova, ki ustreza povprečnemu mesečnemu osebne- mu dohodku delavcev v SR Sloveniji v zadnjem koledarskem letu pred uveljavitvijo pokojnine, povečanemu za 17.65 %." N. pr. povprečni mesečni osebni dohodek delavcev je znašal 14.140 din, po- večan za 17.65 °Io bi znašal 16.635 din in to bi bilo najmanjša pokojninska osnova. Opozorim, da je 1. odst. 109. čl. osnutka ZPIZ mnogo ugodnejši kot tozadevna določba v Zveznem pokojninskem zakonu, kjer je določeno da pokojninska osnova borcev NOV pred 9. 9. 1943 oz. pred 13. 10. 1943 mora biti naj- manj v višini, ki je enaka pov- prečju osebnih dohodkov delavcev v SFRJ, povečanem za 6 Čeprav v 1. odst. 109. čl. osnutka ZPIZ ne najdemo izraza kmetje-borci, vendar iz obrazložit- ve omenjenega odstavka izvemo, da ta odstavek velja tudi za tiste združene kmete borce NOV pred 9. 9. 1943. oz. pred 13. 10. 1943, ki se bodo zavarovali od osnove, ki ni nižja od zneska zajamčene pokojnine (ta osnova bi v letu 1983 znašala 9150 din). Opozorim pa da ti združeni kmetje borci NOV nimajo tudi vseh drugih ugodnosti, ki jih imajo po zveznem zakonu delavci borci NOV. Za vse druge bilo združene bilo individualne kmete borce NOV pred 9. 9. 1943 oz. pred l3. 10. 1943 pa pride v poštev 2. odst. 109. čl. osnutka ZPIZ, kjer je določeno, da imajo ti pod pogo- jem, da je njihova pokojnina nižja od zneska zajamčene pokojnine, pravico do zajamčene pokojnine, ki z ozirom na 23. čl. osnutka ZPIZ ne more biti nižja od 55 % povprečnega nominalnega osebne- ga dohodka vseh delavcev zaposlenih na območju SR Slovenije doseženega v preteklem letu. V 1. 1983 bi ta pokojnina znaša- la 7777 din. Po osnutku 110. čl. ZPIZ se pokojnine borcem NOV iz 1. odst. 109. čl. osnutka ZPIZ vsako leto na novo odmerijo iz tam omenjene osnove. Drugih pra- vic pa kmetje borci NOV pred 9. 9. 1943 oz. pred 13. 10. 1943 nimajo, kmetom borcem* NOV po omenjenem datumu pa v osnutku sploh ni priznana nobena ugodnost kar vzbuja negodovanje, ki prihaja do izraza tudi v javni razpravi. Ta- ko so n. pr. v mariborskih občinah razpravljalci menili, da bo treba določbe, ki govorijo o kmetih borcih zapisati tako, da bodo njihove pravice povsem izenačene s pravicami delavcev — borcev NOV („Večer" z dne 8. 4. 1983). Isto zahtevo je izrazila skupščina ZZB NOV občine Ptuj dne 16. 4. 1983. Nerazumljivo je namreč, da bi imeli še vnaprej kmetje borci NOV mnogo manj pravic kot delavci borci NOV, kajti sedaj so oboji obvezno zavarovani po istem Zakonu o pokojninskem in in- validskem zavarovanju. Ali se naj prizna revolucionarni prispevek le tistim borcem, ki bodo v pokoj- ninsko invalidski fond zmožni več plačati? Mislim, da je tako stališče povsem zgrešeno. Mirko Kostanjevec ZLATA MEDAUA PTUJSKEMU OBRTNIKU DomaČe znanje za boljšo obdelavo zemlje Ptujski obrtnik Slavko Horvat, orodjar in strugar z Mariborske ce- ste 60 v Ptuju je dosegel s svojim inovacijskim izumom velik uspeh na letošnjem 22. sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju, Za svoj uni- verzahii gibljivi kultivator je poleg treh organizacij združenega dela, ki so predstavile nove pripomočke za boljše delo v kmetijstvu, prejel zlato medaljo. Slavko Horvat je eden ustanovnih članov ptujskega obrtnega združenja, s svojimi iz- delki je sodeloval že na lanskoletni razstavi malega gospodarstva ob 10-letnem jubileju obrtnega združe- nja Ptuj in prejel zlato plaketo, svoj univerzalni kultivator je prestavil tudi na lanskem mednarodnem sejmu obrti v Celju in zanj prejel bronasto plaketo. Slavko Horvat je v svoj izum vložil ogromno znanja, dela, pa tudi sredstev in vse to se mu sedaj obre- stuje ob spoznanju in potrditvi, da ie izdelal resnično nadvse koristen pripomoček za boljše obdelovanje Kmlje. Univerzalni gibljivi kultivator je oamedjen za delo s traktorji do 30 KS. Takih traktorjev je pri nas ogromno in zanje nimamo ustrez- nih priključkov, pol^ tega je pri nas ogromno kmetij z manjšimi ob- delovalnimi površinami in prav tem bo omenjeni priključek najbolj ko- risten. Z njim lahko orjemo, kulti- viramo, zapisujemo vrste, hkrati lahko orjemo dve ali pet brazd. Na kultivatorja na sBld so monlimii podrahUači, namesto lUih Je možno montirati enega do pet plugov. medvrstne razdalje se lahko spre- minjajo od 10 do 40 centimetrov. S tem priključkom je mogoče v celoti pripraviti zemljo, možno je saditi krompir, koruzo, brazde lahko zasujemo, razorjemo, zaorjemo, idealen je za obdelovanje vinogra- dov, za vrtninarsko proizvodnjo, skratka, možnosti njegove uporabe so ogromne. Priključek je mogoče kupiti pri Agrotehniki v Mariboru, dobavni rok bo od enega do dveh mesecev. Trenutno je izdelana se- rija petdesetih priključkov, pričeli pa so že z izdelavo nove serije petstotih priključkov. Slavko Horvat razmišlja še o nadaljnjem izpopolnjevanju univer- zalnega gibljivega kultivatorja. Z izboljšavami bo možna njegova uporaba tudi pri sajenju sadik (npr. zelja, krmne pese), s posebnimi tipali pa bo mogoče obdelovati tudi površino v vrsti, ki je sedaj ni mogoče strojno obdelati (med trsi in sobami v vinogradih). Za kulti- vator bo nedvomno veliko zanima- nja tudi na spomladanskem zagreb- škem velesejmu. JB 6 - IZ NASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 28. april 1983 - TEDNIK ČIŠČENJE KANALIZACIJE V KIDRIČEVEM Odkar obstaja kanalizacija na območju krajevne skupnosti Kidri- čevo so letos prvič organizirali čiščenje te kanalizacije. Naročnik je bila TGA »Boris Kidrič« Kidričevo, saj KS ne bi zmogla stroškov, ker stane ena ura čiščenja s posebnim strojem okoli 2 tisoč dinarjev. Po čiščenju bo kanalizacija spet kot nova. Stroj je last Komunale, gradbeništva in prometa v Ptuju, avtomobil je izdelan v TAM Maribor, montaža pa je opravljena v komunalnem podjetju,Ljubljana, nekaj rezervnih delov pa je bilo treba tudi uvoziti. Delo s tem strojem je avtomatizirano, kljub temu pa je delo naporno. Besedilo in posnetek-Koorad Zoreč Delavci ptujske komunale pri čiščenju kanalizacije v Kidričevem NOVA VOZNIŠKA DOVOUENJA ZA TRAKTORISTE SMO SI TAKO KUPILI VARNOST Doljge vrste čakajočih pred okencem, kjer so izdajali posebna vozniška dovoljenja za traktoriste, ki so obvezna od prvega aprila dalje, so marsikomu dale misliti na stotine izgubljenih delovnih ur, na kupe papirja na drugI strani okenca in še na marsikaj. Usluž- benci so se f>otili, delali so že zgodaj zjutraj, ostajali še nekaj časa po rednem delovnem času, izpolnjevali obrazce doma, iskali pomoč pri drugih občinskih uslužbencih, navala pa niso zmogli. Vse to je povzročil zakon o varnosti v cestnem prometu, predlagatelj tega zakona pa si menda zamišlja, da bo tako preko noči izboljšal razmere v cestnem prometu, oziroma da bo odslej manj nesreč s traktorji. Zanimivo je bilo opazovati čakajoče na nova vozniška dovoljenja za traktoriste. Mnogo je bilo med njimi takih, ki bodo to vozniško dovoljenje res potrebovali, tu misli- mo na kmetovalce, traktoriste v združenem delu in morda še koga. Tu in tam je bilo v vrsti opaziti tudi državljana, za katerega bi upal trditi, da še nikoh ni sedel za volanom traktorja, vozniško pa je kljub temu zahteval. Nikoli se ne ve, kdaj pride prav. In takrat bo ta sicer neizkušen voznik traktorja z vso pravigp (ker je imel vozniško dovoljenje za katero drugih kategorij) in povsem varno sedel Za krmno in se zapodil po cesti, na polje, v vinograd ali v gozd. Ker ima potrdilo, da zna upravljati traktor, je nesreča seveda izključena! V ptujski občini je po' evidenci izdanih bonov 3.383 traktorjev. Do konca aprila, pričakujejo na oddelku za notranje zadeve kar okoli 10 tisoč zahtevkov za izdajo vo2uii- škega dovoljenja za vožnjo traktorja. Vsake- mu zahtevku mora biti priložen tudi kolek za 68 dinarjev.'Za to takso bodo naši občani torej potrošili 68 starih milijonov dinarjev, da ne računamo fotografij in kot že omenjeno ogromno izgubljenih delovnih ur. Je torej to cena za varnost traktoristov. Zaslužili so totograti, nič hudega, saj so morah za | krepko delati. Kam pa so sli vsi ti milijoni uradno takso? Koliko milijonov se je zbralo^ Sloveniji? Odslej bo potrebno tudi za vožnjo traktor] opravljati posebni šoferski izpit, kar je popo noma pravilno. Prav pa bi bilo, da bi vsem, 1 so prejeli vozniška dovoljenja na podlai dovoljenja za ostale kategorije, preveri znanje v praktični vožnji. Vožnja traktorja i povsem nekaj drugega kot vožnja fička, polt tega je traktor namenjen za vožnjo na težja terenih. Ce bi izvedli dodatno izooraževanj bi bilo interesentov precej manj, bili bi le tist ki dovoljenje resnično potrebujejo. Todi zakaj bi si delali skrbi in dodatne stroške, Ig pa lanko z eno tako akcijo, ki pa je vredna vc kol samo obsojanja, še zaslužimo. V državi blagajni je še prostora! J. Brae S SKUPŠČINE OBRTNEGA ZDRUŽENJA PTUJ OBRT MORA POKRIVATI POTREBE OBČANOV IN GOSPODARSTVA Do malega gospodarstva smo se v preteklosti obnašali skrajno neodgovorno. Danes ga posta- vljamo v drugačno luč: malo gospodarstvo predstavlja danes strukturni problem — to pa ni samo trenutna potreba, temveč je to strategija našega bodočega razvoja, ki terja odpravo nakopi- čenih gospodarskih težav in zaos- trenih problemov zaposlovanja. Malo gospoda/stvo ima vehk pomen za gospodarski razvoj. Za njegov razvoj pa je potrebno zagotoviti razmere, v katerih bo dohodek temeljni vzgib gospo- darjenja. V ptujski občini imamo že blizu 500 obrtnikov in blizu 40 različnih nazivov obrti. V razvoj- nih dokumentih dajemo malemu gospodarstvu, v katerega sodi obrt, vso prednost. Razviti ga namreč moramo do te stopnje, da bo pokrivalo potrebe občanov in gospodarstva; pospešeno pa je potrebno razvijati kooperacijo z združenim delom. Tudi banka v okviru svojih možnosti oziroma razpoložljivih sredstev plasmaja, daje dokaj ugodne kredite za osnovna in obratna sredstva. Obrtniki ugotavljajo, da je obi- čajno ^največ potreb iz serijske proizvodnje, manj iz uslužnost- riega dela obrti, ker le-ta ustvarja premajhno akumulacijo in tudi ni zmožna plačevati visokih ob- resti, vprašljivi pa so tudi roki odplačila. Lani je banka za razvo) obrtne dejavnosti dala za 30 odstotkov več sredstev, kot v letu 1981, čeprav je s plani predvidela 25-odstotno poveča- Prva skupščina v novih prostorih nje. Barfka pri odobravanju kre- ditov upošteva dogovorjeno pri- oriteto tako. da imajo prednost deficitarne dejavnosti, suficitar- ne dejansko skoraj nimajo mož- nosti najemanja kreditov. V ote- ženih pogojih gospodarjenja so tudi banke omejene z ukrepi kreditno-monetame pohtike ta- ko, da ima tudi banka oziroma poslovna enota včasih zvezane roke. Navkljub temu pa skuša po najboljši moči prispevati v razvoj malega gospodarstva občine. Sredstva daje za razvojne progra- slika: KOSI me in za tekoče finančne poslo- vanje. Skupno je poslovna enota lani namenila za obrt 28 milijonov dinarjev ali za 6,3 milijona dinar- jev več kot v letu 1981. Avtoprevozništvo sodi v suflci- tamo obrt in zato avtoprevozniki niso tako obravnavani, kot bi želeli. Ne morejo do nujnih rezervnih delov in podobno. Zato je skupščina predlagala, da bi obrtnikom-prevoznikom, ki so obrt pričeH pred 10 in več leti, le omogočili nakup potrebnih re- zervnih delov, saj jim je prevoj dejansko edini vir zaslužka. Eden izmed sklepov skupščine je tudi, da še letos dokončajo adaptacijo prostorov v Vošnjako- vi ulici 13. Posebno obvezo pa ptujski obrtniki sprejemajo do organizacije razstave malega gos- podarstva, ki bo v mesecu sep- tembru. Letos jih čaka tudi naloga vključevanja popoldan- skih obrtnikov v redno dejavnost glede na to, da imajo nekateri popoldanski obrtniki veliko proizvodnjo in glede na neugod- no strukturo obrtnikov v občini: na dva redna obrtnika namreč pride že eden popoldanski. Med naloge obrtnega zdrut<> nja v letu 1983 spada tudi organi- zacija računovodskega servisa. V ta namen je združenje izvedlo p)osebno anketo. OkrepiU pa naj bi tudi sekcijsko delovanje obrt- nikov. Skupščina je sklenila, da bi se sekcije sestajale vsaj vsake tri mesece. Poleg tega je skupšči- na izrekla kritiko vsem, ki so bili izvoljeni v ta organ in sedaj ne opravljajo svoje delegatske nalo- ge- MG KK PTUJ TOZD DRAVSKO POUE Dosegajo dobre pridelovalne rezultate Temeljno organizacijo Dravsko polje v okviru kmetijskega kom- binata Ptuj sestavljajo delov- ne enote Kidričevo, Pragersko, Starše in Tumišče. Osnovna dejav- nost temeljne organizacije je poljedelstvo in živinoreja, imajo pa še nekaj stranskih dejavnosti in sicer vrtnarstvo, cvetličarstvo ter opravljjmje strojnih uslug. V delovnih enotah Tumišče in Pragersko imajo tudi 46 hektarov hmeljevih nasadov. Imajo skupno 2.500 hektarov kmetijskih površin, od tega je okoli 1.950 hektarov obdelovalnih površin, v pripravi za hidromelioracije pa imajo 650 hektarov. Na svojih obdelovalnih površinah pridelujejo predvsem pšenico, koruzo za zrnje in silažo, sladkorno peso in lončnice. V hle- vih v Kidričevem in Pragerskem imajo stojišča za goveje pitance od 220 do 500 kilogramov in sicer v enem turnusu 1.800 do 2.000 pitancev. V delovni enoti Starše imajo nadalje' stojišča za 140 molznic in 100 stojišč za mlado plemensko živino za obnovo lastne črede. V tej temeljni organizaciji združenega dela opravljajo še nekatere druge storitve, od manj- ših popravil strojev in strojnih priključkov, do vzdrževalnih del na stavbah, izvajajo pa tudi in- vesticijska dela pri hidromelioraci- jah. Po obsegu proizvodnje jih lahko mirno štejemo med največje temeljne organizacije v Kmetij- skem kombinatu, vso to dejavnost pa opravlja 130 delavcev, ki se jim v sezoni pridruži še 30 do 40 sezonskih delavcev. Lani so v TOZD Dravsko polje posejali pšenico na 410 hektarih in dosegli v povprečju 4490 kilogra- mov suhega ^rnja na hektar. Sladkorno pesTto posejali na 397 hektarih, povprečen pridelek pa je bil 41 ton in pol čiste pese na hektar. Koruzo so posejali na površini 779 hektarov, pri silažni koruzi je bil pridelek po hektarju 44 ton, pri svežem zrnju za silažo 11 ton, suhega zrnja pa so pridelali v povprečju 7 ton na hektar. Izredno dobre rezultate so dosegli pri hmelju in sicer 2.315 kilogra- mov suhega hmelja na hektar. In kakšni so njihovi načrti za letošnje leto. Pšenico so posejali na 567 hektarih, glede na dobro stanje posevkov pričakujejo, da bodo dosegli zastavljeni cilj, ki je 45 metrskih stotov na hektar. Sladkorno peso so posejali na 400 hektarih, doseči pa nameravajo povprečni pridelek 42 in pol tone po hektarju. Koruzo bodo posejali na 815 hektarih, povprečni pride- lek pa bo po planskih predvideva- njih enak lanskemu. 1 udi v pride- lovanju hmelja nameravajo dosefi pridelek podoben lanskemu, na 71 hektarih travnikov pa načrtujejo pridelek 8 ton suhega sena po hektarju. Vsi ti podatki so zgovoren dokaz dobrega in požrtvovalnega dela vseh zaposlenih v tej temeljni organizaciji. Tudi finančno poslo- vanje je bilo v letu 1982 dokaj ugodno. Potrebno pa je dodati, da je dober finančni rezultat v precejšnji meri dosežen tudi na ra- čun nizkih osebnih dohodkov zaposlenih, njihovi dohodki se namreč še zdaleč ne morejo primerjati z osebnimi dohodki delavcev podobnih kvalifikacij v industriji. Poleg tega je delo v naravi težje, v času setve, spravila pridelkov, skratka v sezoni pa ti delavci ne poznajo počitka, zanje ni praznikov, sobot in nedelj. JB - 28. april 1983 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 PTUJSKI LIKOVNI AMATERJI Qb razstavi likovnih amaterjev v tujskem Razstavnem paviljonu nušana Kvedra, ki je na ogled ubliki med 19. aprilom in 3. ma- 1983, smo zopet priča ak- Jivnosti članov sekcije, ki deluje v Icviru ptujske DPD Svobode. ?^gd desetimi razstavljalci s oetinpetdesetimi slikami, pasteli, gkvareli in eksponati v drugih slikarskih tehnikah, se nahaja tudi nekaj kiparskih del edinega gosta, ki se je vključil v razstavo iz dru- gega področja in ni slikar.Sicer oa organizirano deluje na Ptuju še ena skupina likovnih amaterjev pri krajevni skupnosti Jože Lacko na jjogoznici. To odkriva, kako širo- ^Q je razvita na ptujskem območju jovrstna ljubiteljska dejavnost, ki v obeh skupinah šteje prek dvajset ustvarjalcev, še vedno pa ne združuje vseh, ki delujejo na ^dročju občine. Številne razstave, na katerih so nastopali doslej sedanji raz- stavljalci kot člani sekcije, ki je za- jela s svojim delom pred desetimi leti, ali v lastni organizaciji, so kot sedanja, gotovo plod trdega dela. Med njimi so namreč le trije, ki so poklicno nekoliko bolj seznanjeni in v stalnem stiku z likovnimi tehnikami, vsi ostali pa so si mora- li to znanje šele pridobiti. Nekateri so iskali svojo pot sami, kajti šele sekcija jim je lahko po svoji ustanovitvi nudila nekaj časa možnost, da so prek posebnega mentorja sistematično pridobivali potrebne razlage za pristop k obravnavanju oblikovnih proble- mov, predvsem za obvladanje tehničnih postopkov. Posebno priložnost za med- sebojno spoznavanje, izmenjavo in pridobivanje izkušenj, ki je obe- nem doprineslo k dopolnjevanju znanja, je nudilo likovnim amater- jem sodelovanje v umetniških kolonijah, saj jih je delovalo v zadnjih letih na področju Slovenije lepo število. Tudi v ptujski občini so doslej organizirali ob pomoči DPD Svobode in Tovarne volnenih izdelkov likovno kolonijo dvakrat v Majšperku, leta 1979 in 1980, le- ta 1981 pa v sodelavi s ptujskim podjetjem Haloški biser na Gorci pri Podlehniku. Sprejemale so udeležence iz vse Slovenije, uspešnost takih srečanj pa je bila potrjena ob zaključku z razstavlja- njem uspelejših del, ki so nastala med trajanjem kolonije. Likovni amaterji s ptujskega področja so se vključevali v podobne akcije tu- di na mednarodnem Ex tempore v Piranu, bliže Ptuju pa v kolonijah, organiziranih v Zavrhu pri Lenartu in na Kapeli pri Radencih. Tudi sedanji manifestativen na- stop dopušča širšemu krogu vpog- led v ustvarjalne lastnosti po- sameznikov, pretehtanost motivov likovnega podajanja in obvladanja tehničnih problemov, povezanih z ustvarjalnim razpoloženjem, kar vpliva in odreja njihov uspeh. Imena skoraj vseh razstavljalcev so že znana širši publiki, med njimi pa so tudi pobudniki likovne sek- cije ter njihovi bivši in sedanji vodje. Med najbolj znane razstavljalce gotovo lahko štejemo Janeza Ko- rošca in Julija Ošlovnika. Prvi je bil dolgoletni predsednik likovne sekcije, drugi pa je sedanji. Oba sta požrtvovalna iskalca, vztrajna samorastnika in pridna ustvarjal- ca, ki sta se usmerjala z upornim delom, sicer pa znala najti vsak svojo smer in si utrditi mesto med amaterskimi ustvarjalci. Korošec, ki je med drugim tudi usp>ešni krajinar, vzporedno pa se preizku- ša še v raznih tehnikah, celo v kiparjenju, tokrat v svojih motivih oživlja grozljive in nepozabne sce- ne, ki jih je doživljal med zadnjo vojno ter jih uspelo povezuje v posebno varianto ekspresionizma. Ošlovnikovi krajinski motivi so pravo nasprotje. Vedri so in ilu- strativni samo do tiste mere, ki jo zahteva konkretna ustvarjalčeva vizija, sicer pa so prepojeni z izbrano barvitostjo. Za vsem tem se skriva njegova stalna želja po posebnem konkretiziranju izrezov iz narave, kar je brez dvoma rezul- tat dolgoletnih likovnih izkušenj in organizacijskih sposobnosti. Pri vsem tem rnu ne smemo odreči tu- di izrednega entuziazma, kajti brez tega ne bi mogla nastajati njegova dela in ne bi bilo galerije kot pri- zidka k hiši, v kateri biva, kjer je stalno razstavljeno večje število njegovih del. Rozina Sebetič kot bivši pred- sednik sekcije ponuja na ogled monumentalne krajine v oljni tehniki, prizadevno icompotiirane s hribovitim in težko pristopnim haloškim terenom. Komnoziclisko zrele in svobodnp podane, so harmonično prepojene z uspelo barvitostjo. Kljub nagnjenosti krajinarstvu, Sebetičeva slika tudi druge motive v različnih tehnikah, kar ji poleg ljubiteljstva narekuje tudi poklic predmetnega učitelja za likovno vzgojo. Med aktivne in dolgoletne člane sekcije spada tudi Vilma Kacova, ki se najrajši uveljavlja v pastelu, sicer pa slika tudi v oljni tehniki. Cvetje je bilo dolgo časa njena glavna preokupacija, toda na raz- stavi nas je iznenadila s figurativ- nimi kompozicijami. V posebni tonaliteti je ustvarila sugestivne oblike, ki ne vsebujejo večjih barvnih kontrastov, toda iz njih veje poseben navdih, ki meji z nadrealizmom, obenem pa spod- buja fantazijo in lepotni užitek. Zaslužna za sekcijo je dalj časa tudi Irena Tušek, ki razstavlja oljna platna in pastele, sicer pa je kot likovni pedagog profesionalno seznanjena s problematiko in z vsemi likovnimi tehnikami. Zato se pri njej srečujemo s posebno dina- miko zanimanja za likovnost, toda Tuškova v svojem navdušenju, zla- sti za krajino in barve še vedno preizkuša svoje možnosti. Tak vtis dajejo dela na razstavi, iz česa je zaključiti, da se še ni povsem odločila za lastno ustvarjalno pot, čeprav po zrelosti likovnega izvaja- nja ni nobenega razloga za to. Od ustanovitve likovne sekcije (1973) sodeluje tudi Albin Tomše, ki kot izraziti krajinar vztrajno išče motive ob Dravi in po okolici Ptuja, predvsem v Halozah. Po- daja jih v oljni tehniki s pretehtano kompozicijsko in perspektivno doslednostjo, ki vzpostavlja s poetskim barvnim zamahom skladne odnose med izbranim motivom in jasno odrejenim koloritom. Novejši poskus z linearnejšo kompozicijsko kom- ponento vnaša ob živahnejšem koloritu več inventivnosti in jasnej- šo slikarsko vizijo. Med mlajše člane sekcije šteje Marija Gregorc, ki se kljub krat- kemu obdobju slikanju v olju, predvsem pa v akvarelni tehniki razstavno pridno udejstvuje, s tem pa izpopolnjuje zlasti v novejšem Številnim udeležencem otvoritve razstave je spregovorila tudi dr. Štefka Cobelj. Foto: KOSI času svoj odnos do nastajanja izre- dno subtilnih umetniških del. Njen napredek je viden zlasti v akvare- lih, s katerimi se predstavlja na tej razstavi, kjer je izbqr motivov usmerjen in tihožitja in_portret ter dopolnjen s posebno^ tehnično prefinjenostjo in nežno barvitostjo. Med razstavljalci je edini Emil Stoeger, ki izbira modernejših motivov in preizkuša novejše slikarske materiale. Različne motive, v katere vključuje na za- nimiv način večje število figur, ki jih posreduje na večjih formatih v akrilni tehniki. Kljub najboljšim avtorjevim željam mu ni mogoče odrekati pri tem eksperimentiranja. Verjetno pa zato vlaga več inventivnosti v skladnejši kompozi- cijski in celovitejši barvni odnos, ki ga dosega v risbah, podanih z več- barvnim tušem. Trenutno najmlajši član sekcije Peter Vurcer ima vse pogoje, da postane vidnejši ustvarjalec, kajti pravkar je zaključil šolanje z namenom, da postane likovni pedagog. Razstavljene tempere in risbe s tušem pokazujejo dobro osnovo in smisel za kompozicijo, barvitost in svetlo temne odnose. Za nujno nadaljevanje profesio- nalne usmeritve bo treba sicer vlo- žiti dosti dela, iskanja in novih odkritij, ki pa bodo morale biti v skladu z miselnostjo njegove gene- racije. Slavko Ferkolj kot edini kipar dopolnjuje sedanjo razstavo z nenavadnimi eksponati organskega porekla. Les je sicer vedno ple- menit in zvest spremljevalec človekovih dogajanj. Morda se je Ferkolj navezal nanj še bolj zato, ker je znal videti in oceniti njegove oblike ter izluščiti dinamičnost in kompozicijsko zasnovo neobdelane materije. Brez posluha za kiparje- nje, čeprav na samorastniški podlagi, obstoječe oblike, ki jih je znal odkriti in fantazijsko dopolniti Ferkolj, gotovo ne bi mogle postati tematsko dopolnjene in harmoni- čno preoblikovane tako uspešno, če ne bi dobile obenem nove vsebinske in umetniške zasnove. Sodeč po razstavljenih delih je bila pozornost razstavljalcev usmerjena najpogosteje v naravo, zato motivno prevladuje pokrajina. Največkrat jo vidimo kot čisti, uspelo komponirani izraz vsestran- sko bogate motivne celote, včasih pa so v njo vključeni tudi etno mo- tivi, ki jih je sicer vedno manj, tudi oddaljeni so in največkrat težko oristopni. Toda ni dvoma, da so nastajale krajine vzporedno z željami po svobodnih urah, pre- bitih v naravi. Ustvarjalcu se pora- ja na ta način tudi svojevrsten nav- dih za kreativno uveljavljanje ponujenih motivov, ki so dobili po lokalnih značilnostih in barvnih posebnostih prepričljivo likovno uresničitev. Zanemariti pa ne smemo tudi eksponatov, ki so na- stali pod drugačnimi okoliščinami, kajti vsakemu ustvarjalnemu napo- ru moramo postaviti zasluženo pozornost. dr. Štefka Cobelj IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Pred 1. sv. vojno sta bila na Ptuju dva vrvarja. Prvi je bil Nemec Stromayer, po njem pa je prevzel obrt njegov sin Janez, ki je izdeloval vrvarske izdelke do leta 1941. Drugi pa je bil Franc Vajdič, ki je najprej delal pri Stromayerju kot pomočnik, leta 1908 pa se je osamosvojil in delal do svoje smrti leta 1928. Te^a leta je prevzel od njega delavnico z orodjem (kompletno vrvarstvo) Spaner Rupert, rojen leta 1903 v Selnici pri Mariboru, kjer seje tudi izučil od leta 1920 do 1923 pri mojstru Gradišnik Pavlu. Stromayer Janez seje izučil obrti pn očetu, vendar je bolj malo delal, saj je podedoval dve hiši, lep vinograd in tudi dobro se je oženil. Stromayer je imel svojo delavnico na današnji Krempljevi cesti v hiši, kjer sta kopirnica in slaščičarna — to je bila njegova hiša. Vajdič Predvojna Panonska ulica (sedanja Lackova) s staro vojašnico, kjer sta imela Vajdič in za njim Španer trgovino z delavnico. Fototeka zgodovin- skega arhiva. in za njim Spaner pa sta imela delavnico na mestu nekdanjih kasarn (danes trgovina z elektromaterialom in banka), ki pa so bile med 2. sv. vojno bombardirane in porušene (v njih s(3 bila stanovanja). Vrvar Stromayer je imel dva pomočnika in mu je posel cvetel. Ko se je Vajdič odcepil od njega pa je imel samo še enega. Stromayer in Spaner sta bila v dobrih odnosih, kljub konkurenci. Za cene izdelkov sta se dogovorila. Ekonomska kriza, ki se je odražala tudi na vrvarstvu seje začela že leta 1928, leta 1933 je bila na višku, do leta 1941 pa seje umirjala. RalfČeplak Le malo domačih spominkarjev Prizadevanja za večjo turistično uveljavitev Ptuja rastejo iz leta v leto. Siri se ponudba — posebej pa še širi trg spominkarstva. To je tudi razumljivo, saj ljudje, ki obiščejo nek kraj, skušajo odnesti trajen spomin iz njega — l^ošček obdelanega lesa, keramiko in podobno — droben predmet, ki jih bo vedno povezoval s sredino, katere gostje so bili. V ponudbi spominkarstva — prednjači frgovina Jasmin. V njej najdemo res kvalitetne i^elke, žal pa je med njimi le malo domačih Izdelkov, torej izdelkov, ki bi jih izdelovali domači spominkarji. S poslovodjo ter prodajalcem Mišom Damišem sva naštela le štiri ■^sdne obrtnike domače obrti in enega občasnega. Kot spominek prednjači kurent, pa Uidi prodaja je pri njem največja — do 50 kosov mesečno. Izdelujeta pa jih Danilo Masten i" Aleksandra Pavlinič. Občasen izdelovalec, ki P3 je tudi najboljši, je Aleksander Blaž. Izpod "jegovih rok nastaja kurent in drugi pustni le občasno, saj je njegovo delo v veliki meri odvisno od inspiracije. Zanj trdijo poznavalci, da pozna pustne like do potankosti, pa čeprav ni rojen Ptujčan; prihaja namreč z Gorenjske. Trgovina Jasmin se z njim dogovarja, da bi izdelal celotno ,.paleto" pustnih likov. V trgovini imajo že njegovega pokača in mar- sikatero oko se ustavi na njem. Pri keramiki je trgovina zelo dobro založena. Zal pa ne prodaja izdelkov domačih lončarjev. Izdelki — to so predvsem vrči in krožniki — prihajajo v glavnini iz Liboj; veliko keramičnih izdelkov pa naredijo v tovarnah DIOZ, Keramilik, Osvit in Dekor, — to so tovarne v Zagrebu in Varaždinu. Dobra je tudi ponudba lesenih izdelkov — klopotcev in drugih drobnih lesenih predmetov. Klopotcp, izdeluje Bogomir Petek, doslej so jih v trgovini prodali okrog 300. Drobne lesene predmete izdeluje Dora Prše. Trgovina je v dogovoru tudi z aka- demsko slikarko Mileno Novak, rojaki- njo, ki sicer živi in dela v ljubljani, da bi znova pripravila oziroma izdelala nekaj spominkov. Slikarka je znana po originalnih spominkih, ki nimajo ničesar skupnega s kičem. Trenutno imajo v trgovini nekaj njenih iz- delkov. Opozorimo *naj na krožnik z nageljnom. Pripravlja pa ta naša rojakinja presenečenje, — želi namreč ustvariti svojega ,,kurenta", kurenta, ki ga ^a keramičnih iz- delkih in tudi drugače še nismo srečali. Nasploh moramo reči, da ima ta ptujska trgovina velik ,,posluh" ' za izdelovalce spominkov. Tako sprejema v komisijo najrazličnejše izdelke, ki jih potem izdelovalci glede na odziv kupcev, dopolnjujejo. Delavci te trgovine si zelo prizadevajo, da kiča pri njih ne bi prodajali. Je pa včasih težko, saj Štajerska slovi po svoji,,ljubezni" do kiča. MQ Foto atelje STANKO KOSI Ptuj, Trg MDB 3 Portreti, legitimacije, otroški posnetki v ateljeju ali na domu, razne prireditve in svečane prilike ob vsakem času in v vsakem kraju, povečave, reprodukcije. Vse usluge za fotoamaterje v črno beli in barvni tehniki vam kvalitetno izdela in želi prijetno praznovanje praznika dela, ter se zahvaljuje za 15-letno zaupanje in se še v naprej priporoča/ JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (98) Obrazci, obrazci Nepravilni ali neslovenski obrazci za račune v trgovinah, celo polož- nica za nakazovanje učnin (obrazec št. 10 SDK) in druge vsakdanje tisko- vine uporabnike motijo, hkrati pa so drobna preizkušnja našega odnosa do jezika. Beograjsko podjetje Centrotextil ima v Ljubljani svoja ,,odelenja", kjer vam izdajo račun, na katerem piše: ,,Artikal, količina, ukupno iznos Din, Reklamacije uvažavamo u zakonskom rokuuzkasa blok." ,,Jazpabi rada .reklamirala' jezik Centrotextilovega plačilnega obrazca," nam je pisala dopisnica L. K. — In Majda H. nam je poslala tale dopis: ,,Pošiljamo vam fotokopijo pisma, ki smo ga s Parmove ulice na Verovškovo cesto v Ljubljani prejeli od slovenskega proizvodnega in trgovskega podjetja Lesnina Ljubljana in nas je nemalo začudilo in razjezilo." Lesninin obrazec je sicer slovenski (,,enota, vaš znak, naš znak itd."), pismo pa v oporečni srbščini. Med pismi smo izbrali še dve, ki govorita o podobnem vprašanju. Emona iz Ljubljane je svojem uslužbencu dala na koncu meseca v roke ,,Obračunski list osobnog dohotka", za ,,rad po učinku" itd. Toda ,,prevoz na delo" in ,,sindikalno članarino" so dotipkali pp slovensko. Delavci Verige iz Lesc so doživeli podobno, saj so ,,primanja za mjesec sječanj 1983" prejeli v plačilnih ovojnicah tovarne RIZ. B. S. sprašuje, ali stabilizacijski ukrepi smejo posegati v rabo jezika: ,, . . .zaradi pomanjkanja papirja in iz drugih stabilizacijskih razlogov segajo po srbohrvaških obrazcih". Neradi ponovno pišemo o teh zadevah: če so na voljo srbohrvaški obrazci, bi morali biti tudi slovenski. Tu gre za krivdo neodgovornih oseb, piše naš dopisnik B. S. V Sloveniji je poslovni jezik slovenščina. Stabilizacija v rabi materinščine ni umestna. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javnil rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška kon- ferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. RAZSTAVA »2IVUENJE IN DELO MATEJA BORA" Ob 70-letnici rojstva našega barda revolucije Mateja Bora — Vla- dimirja Pavšiča bo ljudska in študijska knjižnica Ptuj pripravila razstavo njegovih del. ki bo odprta od 5. do 31. maja, vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure, v prostorih študijskega oddelka. Razstava je pripravljena obenem z literarnim večerom oziroma srečanjem z jubilantom, ki bo predvidoma v drugi polovici maja. 8 - IZ NASIH KRAJEV 28. april 1983 - TEDNI« KDAJ TRGOVINA NA ZIHERLGVI? »Trgovina na Ziherlovi ploščadi v Fiuju bo odprla vrata kupcem 8. avgusta letos«, je povedal direktor Mipove temeljne organizacije Ma- loprodaja Jože Vaupotič. Za gradnjo so se v delovni organizaciji MIP odločili na podlagi dobro zastavljenega investicijskega programa, ki pa zaradi investicijskih omejitev ni mogel biti v celoti uresničen. Načrtovali so trikrat večji objekt kot ga .sedaj gradijo. Sedaj gradi Marles skupaj s kooperanti objekt v izmeri 1116 kv: metrov bruto površine, od tega 700 kv. metrov prodajne. 275 kv. metrov skladišč in 140 kv. metrov pomožnih prostorov. V trgovini .se bo oskrbovalo okrog 4600 potrošnikov. Planirajo, da bodo dosegli 120 milijonov realizacije letno, zaposlenih pa bo 35 delavcev. Kakšna bo ponudba? »Gre za osnovno oskrbo, zlasti za delikatese, mlečne in ostale izdelke, vse vrste brezalkoholnih in alkoholnih pijač, sadje, zelenjavo, čistilna sredstva, drobno galanterijsko blago, razno tekstilno blago, posodo in tako dalje. Ponudba bo pestra, gre pa predvsem za proizvode, ki .so potrebni v vsakem gospodinjstvu. Nudili bomo tudi gosiinske storitve v bifeju, ki bo v tej stavbi.« N. Dobljtkar Mali šolarji za bronasto prometno značko Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Ptuj je v okviru preventivne prometne vzgoje obJ^nov vključil ^ tekmova- nje za prometno značko tudi mal- čke starejše skupine iz enot Vzgoj- no varstvenega zavoda Ptuj. Vzgojiteljice so otroke, ki sedaj obiskujejo malo šolo in bodo jeseni prestopili prag pravih šolskih vrat, naučile vse kar mora vedeti pešec o hoji in ravnanju v cestnem prometu. Njihovo znanje so v ponedeljek, 18. aprila preverili s posebnim polurnim pisnim (beri risnim) testom. Ugotovili so, da je stanje več kot zadovoljivo. Otroci obvla- dajo pet osnovnih prometnih zna- MaKki so bili najbolj veseli, ko so prejeli priznanja. kov, cestno signalizacijo (prehod^ za pešce) in ravnanje po semaforju Okoli 300 malih šolarjev si je tako prislužilo bronasto prometno zng, čko in posebno pismeno priznanje ki so jim ga podelile njihov^ tovarišice v imenu sveta za preven, tivo in vzgojo v cestnem prometu. Ta priznanja bodo malčke sprem. Ijala v osnovni šoli v nadaljnem tekmovanju za srebrno in zlato značko, pa še za kaj. Upravičeno so ponosni na svoj uspeh, še bolj pa so lahko srečni njihovi starši, saj bo tako v jeseni pot v šolo mnogo bolj varna. M. Ozmec GASILSKI DOM PRED DOGRADITVIJO POLJCANE Prebivalci Poljčan in tudi oko- liških na.selij z velikim zanima- njem spremljajo gradnjo novega gasilskega doma, v neposredni bližini nogometnega igrišča in bencinske črpalke. Dom je že dograjen do tretje faze, zato je moč videti njegovo lepoto,oblike in kar je pomembnejše — funk- cionalnost, saj dosedanji gasilski dom v središču naselja Poljčane fKistaja pretesen in tudi nepri- merno lociran, saj se prav okoli njega odvija največji promet. Odločitev, da v Poljčanah zgradijo novi gasilski dom ni nova. Že vrsto let so si želeli so- dobnejši objekt, predvsem pa njegovo večjo funkcionalnost. Velika voljačlanov društva in tudi podpora krajevnih crganizacij, društev in krajanov, jo bila ob velikem delu- zagotovljenih sred- stev, odločilna spodbuda, da so v lanskem letu resno pristopili h gradnji doma, ki pa ne bo samo dom gasilcev, ampak tudi članov Avlo moto društva in civilne za- ščite, ki so h gradnji primaknili pomemben delež sredstev. Sicer pa so bili gasilci in člani Avto moto društva Poljčane že v sedanjem domu neločljivi, tako v delovnih in drugih akcijah, kot tudi v or- ganiziranju pomembnih kraje- vnih prireditev kulturnega po- mena. Tudi s pridobitvijo novega skupnega doma. njegova skupna vrednost bo okoli 14 milijonov dinarjev, se bodo vključili v do- gajanja kraja m širšega okolja. V mesecu juniju vsako leto praznuje KS Poljčane svoj krajevni pra- znik, zato so se gasilci in člani AMD Poljčane ter člani civilne zaščite odločili svoj uspeh kronati prav na praznik krajevne sku- pnosti. Predaja novega gasilskega doma s prostori AMD in CZ svo- jemu namenu bo osrednji dogo- dek krajevnega praznika. To je še toliko pomembnejše, saj je grad- nja tega doma tesno povezana s krajani, ki so za gradnjo doma opravili veliko število prostovolj- nih delovnih ur skupno z gasilci, člani AMD in CZ. Ni bilo tudi malo takšnih, ki so za gradnjo doma prispevali les in gradbeni material ali poskrbeli za prevoze. Viktor Horvat Maja nova stanovanja »če bo potekalo vse po načrtih, bodo stanovalci, ki so dobili sta- novanja v bloku A2 v soseski Rabelčja vas dobili ključe koncem maja«, je povedal Franc Zadra- vec, predsednik odbora za gradi- tev pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj. V bloku je 106 stanovanj, kvadratni meter stanovanjske površine bo nekoli- ko dražji kot v bloku Al. Točnih izračunov še ni, imenovana pa je posebna komisija, ki bo to izra- čunala. Predvidevajo, da bo kva- dratni meter veljal okrog 27.000 dinarjev, kar uvršča ptujsko ob- čino na spodnji del cenovne le- stvice v republiki. Poleg obeh blokov pa že nastaja blok A3, saj dela potekajo že dva me.seca.VbIokubo 106 stanovanj. Skupnost je razpisala natečaj za ta stanovanja, vendar je bilo nanj nekoliko manj odziva. Tako je trenutno prodanih 47. Očitno or- ganizacije združenega dela ni- majo dovolj sredstev, druga ovira pa je najbrž potrebna lastna ude- ležba prosilcev. Blok bo zgrajen prihodnje leto v aprilu ali maju, v njem pa bo okrog 30 solidarnos- tnih stanovanj. »Opažamo, da organizacije združenega dela ne kupujejo standardnih stanovanj za družine, ampak predvsem manjša. Na- jvečji interes je za dvoinpolsobna stanovanja, ta kvadratura pa za štiričlansko družino več ne ustre- za, saj bi ta morala imeti okrog 70 m stanovanjske površine. Dodam naj .še, da sta se na drugi natečaj prijavila dva etažna las- tnika, ki smo jima odobrili poso- jilo v skladu s kriteriji. Morali se bomo še pogovoriti z združenim delom, da bomo prodali še ostala stanovanja. Do konca tega plan- skega obdobja moramo zgraditi še 220 stanovanj. Sedajje v zaključni fazi dokumentacija za gradnjo 20 stanovanj v Majšperku.« N.Dobliekar LE SEKAJ, SEKAJ... V začetku tega tedna nas je eden od prizadetih krajanov iz KS Du- šan Kveder obvestil o dogodku, ki je med krajani jn nasploh med občani ptujske občine zbudil negodovanje. Na Muzejskem trgu, točneje ob cesti, ki vodi od OS Olga Meglic proti vojašnici, so namreč pričeli podirati stara dre- vesa, ki so desetletja krasila ta sta- ri del mesta pod ptujskim gradom. Ker je prizadeti želel pojasnilo, oziroma odgovor, ga delno tudi objavljamo. V odločbi občinskega komiteja za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve z dne 3. marca 1983 je zapisano, da se dovoli po- diranje šestih ostrolistnih javorjev in 5 piramidnih topolov, s tem, da se spomladi takoj izvede nado- mestna saditev ustreznih mladih dreves. Do podiranja pa je prišlo zaradi tega, ker so drevesa že sko- raj suha in bolj kazijo videz stare- ga dela, kot pa, da bi ga krasila. Podiranje . je izvedeno tudi v so- Stari javorji se umikajo mlajšim. glasju z zavodom za spomeniško varstvo Maribor, tako da je vse na mestu. Da ne bo še naprej negodo- vanja, na isto mesto bodo posadili druga, mlada drevesa, ki bodo čez čas prav taka. Torej ne gre za iz- rabljanje ,,mestnih pljuč", ampak samo za pomlajevanje. Zadovolj- ni? M. Ozmec Delovna akcija članov prosvetnega društva v soboto 16. in nedeljo 17. apri- la, so se člani Prosvetnega društva Desternik lotili prostovoljne delov- ne akcije pri prenovi fasade na zgradbi, v kateri imata poleg dvorane še svoje prostore otroški vrtec in pošta. Prizadevni člani prosvetnega društva, ki so se v dokajšnjem številu odzvali vabilu, so hkrati s fasaderskimi deli zame- njali še vsa okna z novimi — večji- mi. Vsa prostovoljno opravljena dela bodo veljala do 400.000 Din. Foto I. C. DIMNIKARSKO PODJETJE PTUJ vam želi prijetno pra- znovanje 1. MAJA! TEDNIK - 28. april 1983 NASI DOPISNIKI - 9 stran »Graino na delo« pripravfla in ureja Center za obveičan}e in propagando pri pred- sedstvu OK ZSIMS Ptuj, vodja Irena Hunjet, dani Valja Aleksič, Branko Beranič, Andr^a Cihai Jana Hvaleč, Robert Kodrič, Anita Peklar, Franc Planinšek, Franc Prelog, Srečko SIrovniK, ^raeia Sorli in Zatika Vogrinec ZDRAVO! Po uspešno izvedeni NOVI- NARSKI ŠOLI bo danes, 28. aprila ob 17. uri v sejni sobi na magistratu podelitev priznanj udeležencem šole, ki so le-te re- dno obiskovali. Podelitvi bo sledil razgovor o pomenu informiranja, v katerem bodo sodelovali ude- leženci šole, informatorji iz OO ZSMS in člani centra za obve- ščanje in propagando. Seveda ste na razgovor vabljeni vsi, ki se pomembnosti informiranja pri delu mladinske organizacije za- '"•"'^ Irena Hunjec Zakaj vas ni bilo? Minuli seminar za predsednike in sekretarje iz OO ZSMS v združenem delu je nedvomno eden izmed dokazov in potrditev velike pasivnosti delovanja mladih, po rezultatih sodeč ,,formalno" organiziranih v OO ZSMS, saj je od 160 vabljenih prisostvovalo seminarju le 34 mladincev. Med temi pa so manjkali prav tisti, ki bi bili seminarja najbolj potrebni, kot so člani OO bolnica, Perutnina, del OO v TGA, SO Ptuj, Gradiš, Drava, MlP. Mislim, da vzrok za tako slabo udeležbo ni prevelika izobraženost mladinskih aktivistov. Udeležba na seminarju je torej vsekakor zaskrbljujoča, ki nalaga aktivistom pri predsedstvu OK ZSMS Ptuj veliko nalogo, in sicer aktivirati čim večji krog zaposlene mladine. Kako po čim krajši in čim lažji poti do cilja? Prav goto- vo brez množične podpore mladih ne bo šlo. Aktivnost OO ni od- visna samo od predsednika OO ali predsedstva OK, ampak od vseh zaposlenih mladincev v tvoji sredi- ni in tudi od ostalih političnih struktur v tvoji TOZD oz. DO. Upam si trditi, da je tako velika pasivnost mladih v večini OO v združenem delu posledica velike pasivnosti OO ZKS in OOZS, kajti kjer ne dela mladina, se tudi ostale. DPO s svojo aktivnostjo ne morejo ponašati. Vse DPO bi morale in tudi morajo enotno nastopati pri odločanju vseh zadev, pomembnih za sredino v kateri delajo. Ne smemo si dovoliti, da bo peščica ljudi v TOZD odločala o stvareh širšega pomena in nastopa- la kot zastopnik interesov množi- ce. Mladina mora biti tista, ki na- stopa proti takšnemu delovanju DPO. In če bo večina mladih stala ob strani tako, kot se nam dogaja sedaj, potem se ne smemo čuditi takšnemu obnašanju ljudi, ki so prevzeli krmila v svoje roke in po svoji presoji brez upoštevanja različnih interesov delajo v imenu množice. Dokazov, kako iztirje- no je takšno ravnanje, imamo zad- nje čase celo vrsto. Zaposlena mladina, kakor vsi ostali delavci, si ne smemo dovoli- ti, da bi nam nekdo drug odločal o materialnih pogojih dela, o družbeni reprodukciji, o družbe- nem dohodku, ampak mi sami. To pa bomo lahko dosegli le z močno družbeno politično dejavnostjo v okviru ZSM. Se zdaleč nimamo ničesar servirano na krožniku. Se vedno mora obstajati tu trden boj in močna akcija vseh zaposlenih, predvsem pa mladih, ki smo še ko- maj začeli živeti v odvisnosti od družbe in se boriti za enakopraven socialno-ekonomski položaj. Ce bomo sedaj zaspali, ko smo mladi in sposobni, bomo svoje ,,grehe" pozneje tudi morali požirati. Da ne bo do tega prišlo, se organizirajmo ter z množično akcijo sodelujmo pri odločanju o zadevah, ki se tiče- jo mlade generacije in celotne družbe. Mladinska organizacija mora postati aktivnejši subjekt znotraj frontne organizacije sub- jektivnih sil na platformi sociali- stičnega samoupravljanja. Tako bomo lažje premagovali probleme, ki bi želeli mladinsko organizacijo spremeniti v transmisijo posamez- nikov ali celo forumov. Vsa mladi- na se mora boriti proti elitni mla- dinski organizaciji; ZSM mora združevati vse mlade z vsemi različnimi interesi. Predsedstvo KMD pri OK ZSMS Ptuj zahteva od vseh OO ZSMS v združenem delu, da v naj- krajšem možnem času oz. naj- kasneje na posvetu KMD pokaže- Po napornem delu topli obrok še posebno tekne. Foto: M. Ozmec jo na krivca za takšno stanje (or- ganiziranost OK, programi dela, predsedstvo, problemi s posl. strukturami, . . .). Ob koncu še samo to: OO ZSMS v združenem delu ne ob- stajajo zaradi predsednika in sekretarja OK ZSMS, niti zaradi predsedstva OK niti zaradi pred- sedstva KMD, zaradi nikogar dru- gega, kot zaradi mladih v tvoji TOZD oz. DO, zato da bi orga- nizirani v ZSMS lahko uresničevali svoje interese glede družbeno-ekonomskega položaja, bodisi glede razvijanja političnega sistema socialističnega samouprav- ljanja bodisi glede preživljanja prostega časa ali česarkoli. Dragi predsednik-ca zamisli se nad situacijo, v kateri živiš, iri ustrezno ukrepaj!!! Darinka Kelenc K delu pritegniti več mladih v OO ZSMS Muretinci smo na letni konferenci razpravljali o de- lu, storjenem v preteklem letu in ugotovili, da je bilo veliko storje- nega. v začetku leta 1982 smo v Muretincih začeli z dograditvijo kulturnega doma, ki je za krajane naše vasi zelo potreben. Kulturni dom naj bi zgradili iz stavbe, ki je bila precej časa zanemarjena, zato je bilo potrebno precej prostovolj- nega dela mladincev, gasilcev in ostalih vaščanov. Ves potrebni gradbeni material in druga sred- stva, predvsem denarna so prispe- vali vaščani. Dela so potekala ob sobotah in nedeljah, da se je de- lovnih akcij lahko udeležilo čimveč prostovoljcev, ki so prispevali več tisoč prostovoljnih ur. S pomočjo KS Gorišnica smo začeli s preureditvijo že precej za- puščene kinodvorane. Preurediti je bilo potrebno celotno električno napeljavo in urediti razsvetljavo. Vsa ta prostovoljna dela so v glav- nem opravili mladi. Dobili smo vodovod in s tem pitno vodo, ki je bila kmetovalcem tega področja potrebna. Večji del mladincev aktivno so- deluje v gasilski organizaciji, ki nas uspešno zastopa na tekmova- njih v okviru krajevne skupnosti. Del mladincev je tudi obiskovalo tečaj za izprašanega gasilca, ki je potekal v OS Gorišnica. Na kulturnem področju je v pre- teklih letih uspešno delovala dram- ska sekcija, ki je s svojimi deli uspešno nastopala na odrih po vsej krajevni skupnosti in drugod. Kas- neje je zaradi odsotnosti mentorja prenehala delovati. V okviru kul- turnega življenja je delovala tudi v folklorna skupina, ki se je udeleži- la shoda domačih običajev v Go- rišnici. V vasi deluje tudi knjižni- ca. Na športnem področju smo mla- dinci manj aktivni kot bi lahko bi- li, to pa zato, ker v vasi ni šport- nega igrišča, kjer bi lahko mladinci znanje s tega področja izkoristili. Sicer smo že večkrat izrazili željo in vložili tudi prošnjo, a smo zme- raj naleteli na gluha ušesa. Povezali smo se s TVD Partizan iz Gorišnice in ustanovili NK Mure- tinci, izvolili predsednika in pred- stavnike kluba, a nam prav zaradi tega, ker nimamo nogometnega igrišča, niso dovolili nastopa v ob- činskem merilu. Na letni konferenci smo izvolili novo predsedstvo in druge pred- stavnike mladinske organizacije. Zadali smo si program dela za le- to, ki je pred nami in ugotovili, da bomo pri tem uspešni le, če bomo k našemu delu uspeli pritegniti še večje število mladincev. Janez Rožmarin Mladi v Kidričevem Predsednica mladih v Kidričevem je Smilja Rajher, sekretar je DuSan Kovačec, blagajničarka pa Natalija Kutnjak. Mladi, ki delajo v OO ZSMS KS Kidričevo, teh je 304, imajo največ težav s prostori, kajti mladinska soba, ki je prizidek obrata družbene prehrane, last TGA Kidričevo, je skoraj neuporabna. Pozimi ni ogrevana, tako da se morajo mladinci v zimskem času sestajati v osnovni šoli Kidričevo ali pa v prostorih društva upokojencev. Folklorna skupina in pevski zbor OŠ Boris KMrič ob letoS^jem sprejema kurirčkove pošte. Foto: Konrad Zor«c Pred kratkim so se mladi odločili, da bodo sobo na lastne stroške in s prostovoljnim delom uredili. Ko so začeli urejati prostor, so dobili sporočilo, da je klub namenjen tabornikom in da jim ga je dodelil odbor za gospodarjenje TGA. Mladi so se pritožili, sedaj pa čakajo odločitev, vendar mislijo, da bo prošnja ugodno rešena v njihovo korist. Kar se tiče programa dela, so zelo aktivni, saj organizirajo delovne akcije v naselju Kidričevo. Akcije pripravljajo ob krajevnem prazniku Kidričevega, mesecu čistoče, mesecu mladosti ipd. Poteka tudi dogovor o plačilu članarine, ki naj bi znašala od 30.00 do 50,00 dinarjev. Na kulturnem področju ne zaostajajo za mladinci iz ostalih krajevnih skupnosti. Pripravljajo proslave, bodisi samostojne ali z ostalimi DPO. Problem, ki jih pa zelo tare, je problem disko kluba, ki si ga mladi zelo želijo. Za udeležbo na MDA ni težav, saj se mladi radi odločajo za mladinske delovne akcije. Letos imajo v programu lokalno delovno akcijo v naselju Kidričevo, v katerem nameravajo kopati jaške za plin. Žalostno pa je, da se mladi iz KS Kidričevo in mladi iz TGA Kidričevo sploh ne poznajo. Kje je vzrok, sem vprašal predsednico mladih iz KS. Odgovor je bil kratek: ,,Pošiljali smo jim vabila, da pridejo na sestanek, vendar je vse ostalo pri vabilih". Rešitev bo vsekakor treba poiskati v skupnimi močmi. _ Srečko Sirovnik PRAV JE, DA VESTE... — v soboto, 26. marca, je na več tisoč kilometrov dolgo pot po Jugoslaviji krenila štafeta mladosti. Prvi nosilec štafete, ki je letos pričela svojo pot v Zadru, je bil 24-letni avtomehanik MIRAN MATESiC. — v dneh od 1. do 3. aprila je v Cateških toplicah potekal seminar za evidentirana vodstva slovenskih MDA v letošnjem letu, — od 15. do 17. aprila pa so se na seminarju v Skofji Loki zbrali mentorji letošnjih pionirskih delovnih brigad, predstavniki občinskih zvez prijateljev mladine in OK ZSMS iz občin, kjer potekajo MDA, na katerih bodo sodelovale PDB ter člani svetov zveze pionirjev in centrov za MDA pri OK ZSMS Finančni načrt ZMDA SG 83 Da bo brigadirsko delo in življenje v Centru ZMDA Slovenske gorice 83 v Dornavi potekalo nemoteno in usklajeno, je skupščina ZMDA sprejela finančni načrt za letošnje leto, ki znaša 5,862.000 dinarjev prihodkov in prav toliko tudi odhodkov. Večina prihodkov so sredstva, ki jih združujejo delavci po samo- upravnem sporazumu, odhodki pa so razčlenjeni takole: 3.733.000 din prehrana brigadirjev, 1,118.000 din avtobusni prevozi, 300.000 din vzdrževalna dela na objektu in 711.000 din ostali stroški. Delegat mora zagovarjati stališče baze Smo v tretjem mandatu delegat- skega sistema in sicer smo se odlo- čili, da interese sredin prenašamo preko voljenih delegatov. Ce analiziramo stanje v delegatskem sistemu lahko ugotovimo, da v nekaterih sredinah delegatsko odločanje še ni zaživelo v takšni meri kot smo si to želeli, kajti ve- likokrat se pojavljajo napake, predvsem te, da so delegati od- tujeni od baze, kar pa ima običajno za posledico, da delegat odloča o pomembnih stvareh v svojem inte- resu oziroma po svoji presoji. Za- radi tega se tudi večkrat sprejeti sklepi oziroma interesi delegata razhajajo od interesov baze. Delov- ni ljudje morajo v delegatskem sistemu dobiti občutek, da odlo- čajo sami. V kolikor pa hočemo doseči ta cilj, pa je nujno potrebna tesna povezanost delegata s sredi- no, iz katere izhaja. V delegatskem sistemu odločanja imamo delegate na različnih ravneh in organih, da pa bi konkretneje izvedeli, kakšna je vloga delegata, sem za mnenje povprašal mladinca OO ZSMS Sestrže Jožeta Tranturo, delegata družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ptuj, ki je na vprašanja podal naslednje misli. — Kakšna je bila tvoja pot do delegata? ,,Moja pot aktivnega dela se je začela v OO ZSMS Sestrže, kjer sem najprej delal kot mladinec, nato pa sem bil izvoljen za pred- sednika mladinske organizacije. V tem času sem tudi tesno sodeloval z OK ZSMS Ptuj. Ko se je pričelo evidentiranje mladincev v organe občine Ptuj, sem bil s strani OK ZSMS Ptuj predlagan in pozneje tudi izvoljen v družbenopolitični zbor. Zraven mene sta v družbeno- politični zbor izvoljena dva mla- dinca, ki zastopata interese ptujske mladine." — Kakšno nalogo imaš kot dele- gat? ,, Izhajam oziroma sem bil predlagan s strani mladine in imam nalogo, da zastopam interese mla- dih v ptujski občini. Kot pa vemo, je v sedanjem času veliko aktual- nih nalog, ki zahtevajo od slehernega delegata angažiranost, odločnost in pravičnost. Moja dolžnost pa je tudi ta, da vse in- formacije prenesem nazaj." — Je delegatski sistem dobro zaživel? ,,Čeprav imamo delegatski sistem uveden že nekaj časa, se še vedno ponekod pojavljajo napake, ki so jih delegati delali tudi v prejšnjih obdobjih, čeprav se tru- dimo, da bi bilo tega čim manj. V družbenopolitičnem zboru je udeležba na sejah številna, saj se od 30 delegatov udeležuje sej po- vprečno 26 delegatov." — Kakšna je vloga družbeno- političnega zbora? ,,Družbenopolitični zbor razpravlja o temah, ki so v njegovi pristojnosti, to je s področja družbenoekonomskih odnosov in družbenopolitičnega sistema, prav tako pa so na dnevnem redu tudi ostala pomembna vprašanja v ob- čini. Zato sta v družbenopoli- tičnem zboru izoblikovana dva od- bora, in sicer odbor za pouče- vanje vprašanj s področja družbenoekonomskih odnosov in odbor za proučevanje vprašanj s področja družbenopolitičnega si- stema. Ta dva odbora štejeta po pet članov in se sestajata približno teden dni pred sejo. Tukaj se preg- leda in analizira dnevni red, gradi- vo in v kolikor je kaj spornega, odbora dajeta pripombe na seji družbenopolitičnega zbora. Sam sodelujem v odboru za prouče- vanje vprašanj s področja družbenoekonomskih odnosov." — Kje se izoblikujejo stališča za sejo? ,,Stališča za sejo izoblikujemo na predsedstvu OK ZSMS Ptuj, kjer gradivo skupaj pregledamo in potem zavzemamo določeno stali- šče, ki ga na seji delegati prenese- mo v družbenopolitični zbor. Trenutno je najbolj aktualna nalo- ga problem zaposlovanja, za kate- ro se mladinski delegati zavzema- mo, da bi ta problem čimprej rešili oziroma vsej omilili, kajti kot ve- mo, nezaposlenost iz dneva v dan narašča." — Kako ocenjuješ delo dru- žbenopolitičnega zbora? ,,Glede na prvo leto delovanja v tem mandatu ter glede na težavno situacijo, s katero se spopada naša družba, delo poteka uspešno, saj v razpravah velikokrat slišimo odkrite, kritične pa tudi samokri- tične besede." — Kje vidiš osnovno delo pri mladinskih delegatih? ,,MisHm, da bi mladinski dele- gati morali biti tesno povezani z delom mladine tako v osnovni or- ganizaciji kot tudi na ostalih pod- ročjih. S tem bo tudi dobro sezna- njen s problemi, znal bo prisluhniti željam mladih. Delegat mora zagotavljati stališča baze, iz katere izhaja. Vsako drugo izražanje mi- mo baze je nesamoupravno, ki nikakor ni v skladu z našim dele- gatskim sistemom. Sam vidim, da sedaj, ko sem aktiven mladinec, lahko mnogo več pripomorem h krepitvi mladinske organizacije. Več se posvetim tudi fizičnemu delu kot recimo prej, ko sem bil predsednik mladine, kajti takrat sem še imel precej ostalega dela, saj sem mladinsko organizacijo predstavljal navzven. Torej bil sem organizator in ,,delavec", sedaj ostajam drugo, ker lahko naredim veliko več, čeprav pri idejah ne ostajam pasiven. Nekateri mladin- ci, ki zapustijo predsedniško funk- cijo ali kakšno drugo oziroma se ,.prebijejo" do drugih funkcij, običajno zapustijo mladinsko or- ganizacijo, torej čutijo se ne- potrebni ali pa je nekaterim težko priti nazaj v delovno sredino. To pa vsekakor ni prav." — Ali opravljaš še kakšne druge v naloge? ,,Sem tudi delegat OK ZSMS Ptuj, delegat v SIS za vzgojo in izobraževanje v KS Majšperk. De- la imam precej." — Kaj je potrebno v mladinski organizaciji izboljšati? ,,Mladina bo vsekakor morala biti bolj povezana med seboj, torej mora se frontno organizirati in prenašati svoja stališča prek dele- gatov. Zato bo potrebna budnost nad delegati ter opozarjanje napake. Mislim, da delegati nosijo veliko odgovornost, ki se je mora- jo tudi zavedati. V kolikor bomo opozarjali na napake ter pri tem sodelovali, bo delo dobro steklo in tudi mladinski interesi se bodo bolj uveljavljali." Biti delegat pomeni prevzeti določeno odgovornost do baz, se spopadati s problemi, jih Čim učin- koviteje in v čim kraj.?em času re- §iti. Branko BeraniC MDA — MDA - MDA — v obdobju med kongresoma se je mladinskih delovnih akcij letno udeležilo 5054 brigadirjev (73,5 odstotka fantov in 26,5 odstotka deklet) — poklicna struktura brigadirjev je bila sledeča: 60,2 , potem pa interesne dejavnosti. Foto: M. Ozmec 10 - NASI DOPISNIKI 28. april 1983 TIDNIK VRTNA TRATA Lepo negovana vrtna trata je najlepši element vrta. Zato ji mo- ramo posvetiti posebno pozornost. Zal pri nas ni vedno tako. Ce se odločimo za ohišno trato, moramo že pri izkopu temeljev razmišljati, da bomo potrebovali dobro humu- sno zemljo, zato jo ob izkopu pose- bej deponiramo, ker jo kasneje težko dobimo. Deponija ne sme zapleveliti in biti previsoka — največ 1,5 m, sicer nam v globini zemlja biološko zamre in je kljub ,,lepemu videzu" mrtvica. Ko smo gradbišče očistili je pomembno, da podlago za humoziranje preorjemo ali prekopljemo. Ne smemo pa humonizirati na trdo podlago. Ce je trata že bila in teren dvigujemo, moramo tudi prejšnjo trato zrahljati. Ker zaradi stroškov ne bomo vzgrajevali drenaže je potre- bno teren planirati tako, da so v površini naravni padci. Običajno od objekta k mejam ali odtočnim elementom. Minimalni nagibi so 1%, vendar pri tako minimalnih nagibih uporabljamo količke, višino meriti z vodno tehtnico. Ko smo površino shumozirali, sledi rotiviranje, grobo planiranje, ponovno rotiviranje in nato fino planiranje. Pred setvijo ali drugim rotiviranjem dodamo mineralno gnojilo. Ce pa je zemlja slabše strukture, dodamo še šoto. Sejati moramo enakomerno in sicer cca 30 do 40 gr. semena na 1 k v. m površine. (30 do 40 gr semena je približno polna pest). Fino planira- nje izvršimo tik pred setvijo trave, da predhodno še uničimo kaleče plevele-. Cas setve je možen od aprila do 15. septembra (po mož- noSfi naj ne bi trave sejali v mese- cih: julij in avgust). Pri spomladanski setvi upošte- vati, da jejzemlja naravno ogreta vsaj na 8 stopinj Celzija. V nasprotnem seme počasi kali in nam travo hitro prerastejo pleveli. Pri ugodni "temperaturi in vlagi nam površina ozeleni v 10—14 dne- vih. Ne priporočam zalivanja, če to ni nujno potrebno, ker si lahko s tem naredimo več škode kot kori- sti. Ob izbiri semena bomo naleteli na nekaj težav, kajti v naših trgo- vinah je težko dobiti najboljše mešanice. Pri tem mislim pred- vsem na to, da ni primesi bele detelje in ne več kot 10 % trpežne ljulke. Boljše mešanice imajo višjo ceno, potrebujejo pa tudi več nege in intenzivnejše vzdrževanje. Vse pa se potem odraža na boljši kvali- teti. Prvovrsmo mešanico dobite na komunalni vrtnariji na tratah. Prvo košnjo opravimo previdno in z ostrim rezilom na kosilnici. Nadaljnje košnje sledijo vsakih 10 dni in vedno travo pograbljamo, Cc kosilnica nima lastnega pobi- ralnika. Višina košnje naj bo 2 cm. Travo med letom vsaj 2 krat dognojimo z dušičnim gnojilom HPK. Za poletno dognojevanje mora biti trava suha — dognojuje- mo po možnosti pred dežjem ali po košnji. Zimsko dognojevanje vršimo najbolje na sneg z nitrofoskalpm. Koristno tekoče gnojilo je TRATIN, TRATIN-SPECIAL pa nam uniči tudi vse vrste dvo- kaličnih plevelov. Spomladi preden trata prične rasti. Jo obvezno prezračimo in izgrabljamo vse odmrle dele trav. Koristno bo dodati malo šote ali rečnega peska, če je zemljišče težje strukture. Za zračenje trate potrebujemo nožaste grablje, navadne železne grablje ne dosežejo namena; nožaste grablje rahljajo rušo. Trata potrebuje pre- cej vode, zato jo v sušnih obdobjih zalijemo ali vsaj orosimo in sicer zvečer. Kjer trata meji na gredo ali kolobarje dreves in grmovnic, jo z lopato štiharico občasno obreže- mo, da izboljšamo videz. Sicer pa mora biti del trate brez sadik. Sa- ditev pa opravimo ob robu trate, ker le tako ustvarimo primeren ambient. ^ _ , , Franc Brlek Skrbimo za čistočo okolja Pomlad nas je obiskala. Po časopisnih strane vesteh smo seznanjeni o tem, kako so se povsod, po mestih in tudi na podeželju lotili čiščenja okolja in tako rešili naravo grde navlake, da je zablestela v vsej svoji lepoti. Pomlad je prijetno vznemirila tudi nas, ki živimo v domu upokojencev v Ptuju. Tudi mi skrbimo da je naša najbližja okolica kar najlepše urejena. Obrezali in počistili smo našo senčnico, da jo je vese- lje pogledati. Pridne oskrbovanke s tov, Potočnikovo, ki kljub dvema berglama redno skrbi za čistočo naših tratic, so prav temeljito prečesale vso trato, vsak grm so privzdignile in izvlekle kar je te- kom časa nanesel veter. Veselo so si oddahnile in mi vsi smo se veselili z njimi. Pa oh, naše veselje ni trajalo dolgo. Ponoči je zapihal veter in zjutraj je bila naša tratica posejana, ne z rožicami, temveč z najrazličnejšo pisano navla- ko, grmički pa so bili kot lovilci pisanih vrečk in papirja, kot bi cveteli. Kje se je vzela vsa ta nesnaga? Ob križišču Volk- merjeve in Panonske ulice stoji velik odprt smetnjak, kamor stanovalci mečejo odpadke od polivinila vseh vrst, papirja do odpadkov, ki se razkrajajo in poseb- no ob toplem vremenu širijo hude vonjave. Skoraj bi rekla, da smo mi stari obupani nad tem. Toliko se govori o čistoči našega okolja, tu pa je tako onesnaževanje okolice in zraka, da je kar neverjetno, da sanitarna inšpekcija tega še ni opazila in še do da- nes ni ukrenila ničesar. Mi stari iz doma upokojencev v Ptuju prosimo, da si sanitarna inšpekcija ogleda omenjeno križišče in ukrene vse potrebno za odpravo nevzdržnega stanja. Ce je tako velik smetnjak na temj;nestu potreben, naj namestijo tja zaprt smetnjak. Druga zadeva, ki nam jemlje dobro voljo je odnos mladih do naših zelenic. Nič nimamo proti njim in še veseli smo, če prihajajo v našo bližino, a ne moremo se strinjati s tem, da posedajo po naslonjalih naših klopi in nam s čevlji sedeže tako temeljito umažejo, da ne moremo sesti na nje preden jih temeljito ne počistimo. To se dogaja skoraj vsak dan. Pa ne samo to. Mladi pridivjajo s kolesi in motorji in se nemalokrat vozijo po potkah okrog zelenic. To je prav nevarno za starčke, ki se težko hitro umaknejo. Zadnjič je prav malo manjkalo, da ni neki mladi mo- torist podrl starke z beglami. Sploh pa po peš poteh ni dovoljeno kolesariti, še manj pa se prevažati z motorji. Bila sem malo obširna, a zdelo se mi je potrebno, da se vendar enkrat oglasimo s prošnjo, da nas stare vsaj malo upoštevajo in nam ne grenijo dni, kolikor nam jih še preostane. Ela Penkova Končno tudi v Slovensici Bistrici specialitete na žaru Pred nekaj dnevi je prijetno ,,zadišalo" iz preurejene zgradbe v Kolodvorski ulici v Slovenski Bi- strici. Bil je in sedaj tudi ostaja vonj, ki so ga mnogi prebivalci občinskega središča tako pogrešali, da so se, če so želeli potešiti svoje želje po jedeh na žaru, nemalokrat odpeljali tudi kilometre daleč izven mesta. Kako drag je bil takšen obrok pleskavice, ražnjiCev in posebno pečenega piščanca, ni potrebno posebej ugotavljati. Se posebno, če so bile te jedi priprav- ljene na originalni srbski način. Prav to pa si lahko sedaj, po do- kaj zmernih cenah ljubitelji jedi na žaru iz srbske kuhinje, privoščijo tudi v Slovenski Bistrici, v sodob- no urejenem gostinskem lokalu ,,Nita" v Kolodvorski ulici. Med posebnosti, ki jih bo pripravljala kuhinja lastnika lokala Memija Bečiroviča, bodo pleskavice s kajmakom, lepinje, pečeni piščanci pa tudi jedi na žaru po želji. S to pridobitvijo je občinsko sre- dišče popestrilo gostinsko ponud- bo na področju jedil. Zal je mogo- če ugotoviti, da so takšni primeri v mestu Slovenska Bistrica, če izvza- memo gostišče Avguštin s svojo pizzo in poskuse hotela Planina v Slovenski Bistrici, da bi gostom enkrat tedensko redno ponujali ribje specialitete, zelo redki. Viktor Horvat „Dolgegate s kratkimi rokavi" Jurjev sejem v Ptuju, letos je bil v soboto, 23. aprila, se ni bistveno razlikoval od podobnih sejmov, morda le v tem, daje bilo precej manj obiskovalcev kot običajno. Vzrok za to je delno v tem. ker so v večini organizacij združenega dela imeli delovno soboto, pa tudi množični pohod v Mostje je precej zmanjšal sejmarski drenj pa ptujskih ulicah. Sicer pa je bilo ponudnikov najrazličnejšega blaga dovolj, le kupcev in radovednežev manj. Poleg številnih stojnic s kičem, ki je stalni spremljevalec vsakega kramarstva, so prodajalci največ ponujali razne pletene izdelke (šiba. slama in ličje) in vrsto drugih praktičnih izdelkov domače obrti. Bezjakovo, prešemovoin Murkovo ulico pa so zasedli predvsem ponudniki rabljenih oblačil in obutve, ki so na razne načine poskušali pritegniti pozornost kupcev in »firbcev«. Tako je neki šaljivec ponujal »dolge gate s kratkimi rokavi« in podobno. Nekaj podobnega bi lahko rekli tudi za letošnji Jurjev sejem — velika ponudba — malo kupčije. To pa ni držalo za tradicionalni živinski sejem, kjer je bilo povpraševanje celo večje od ponudbe, zato pa manj mešeta-; rjenja in več kupčij »plačaj — pelji«. — I TONEKU KOS/JU i/SLOVO Po mučni in zahrbtni bolezni je prenehalo za vedno v 72. letu biti srce trpečega Antona Kosija iz Runča. Bil je delavec vse do upoko- jitve v opekarni v Ormožu. Koliko- krat je moral peš iz Runča eno uro in pol daleč v snegu in mrazu na delovno mesto, pa ni obupal. Ta- krat še ni bilo avtobusa in ne dru- gega prevoza, zato mu ni preostalo drugega, kot pot pod noge in gre- mo; kajti služba je služba. Prezebel in utrujen ni obupal. Hodil je vztrajno in požrtvovalno vse do upokojitve. Po upokojitvi je delal doma na posestvu. Bil je tudi tesar in marsikateremu je naredil novo streho nad glavo. Zaradi bolezni pa več ni mogel. Bil je v bolnišnici, kjer so mu odrezali nogo in tako je bil revež do smrti. Bil je tudi član gasilskega društva Spodnji Ključarovci vse do smrti. Vsako slovo je težko, a najtežje je zadnje slovo od doma in od svojih dragih domačih. Tako slovo je bilo zadnjikrat v soboto 16. aprila, ko se je za vedno poslovil dragi Tonek Kosi od svoje žalostne žene Franči- ške in hčerke z možem Jožkom z družino in tudi sina Matija. Zato vaju draga hčerka in sin prosim imejta še nadalje mamo rada in nu- dita ji pomoč v vseh ozirih. Mi pa ti dragi Tonek obljub- ljamo, da boš nam ostal v trajnem in lepem spominu. Naj ti bo lahka domača slovenska zemlja, ki si jo tako ljubil. Slava ti, tvoji sovaščani! Franc Krajnc, Run( Strojno — ključavničarstvo ANTON LAH Cesta kurirjev NOV 21 TEL.: 771247 Ptuj vam želi prijetno praznovanje 1. maja — vsem poslovnim sodelavcem, prijateljem in obča- nom pa mnogo delovnih uspehov. Priporočamo se s svojimi uslugami! KOVINARSKA DELAVNICA FRANC SLODNJAK Domava 54 se vam priporoča z Izdelavo: — avtomobilskih prikolic — kmečkih vozov — železne kon- strukcije — in z izdelovanjem vzorčnih ele- mentov za ograje Dela opravlja hitro in po. kon- kurenčnih cenah. ZA PRAZNIK - 1. MAJ ŽEU VSEM OBČANOM VELIKO DE- LOVNIH USPEHOVI j TEDNIK - 28. april 1983 TELESNA KULTURA IN SPORT - 11 DRUGO MESTO ZA NTK PETOVIA v soboto in nedeljo je bilo na Jesenicah republiško ekipno prvenstvo v namiznem tenisu za mladinke in mladince, ki se ga je udeležila tudi ekipa mladink NTK Petovia za katero sta nastopili Ines Markič in Sonja [^arinkovič. V izločilnem delu je ptujska ekipa zanesljivo odpravila svoje nasprotnice in se uvrstila v skupino, ki se je borila za razvrstitev od pr- vega do četrtega mesta. Tu je bilo zelo zanimivo, saj so kar tri ekipe osvojile po štiri točke, o naslovu pa je odločala razlika posameznih partij, prvo mesto je osvojila ljubljanska Ilirija (prva ekipa, razlika 4:3), druga je Petovia (4:4) in tretja Triglav iz Kranja (3:4). Ptujčanke, ki so se zanesljivo uvrstile na državno prvenstvo (v začetku maja ga bodo izvedli v Tuzli), so znova druge, tako da se jih je že prijel naziv ,,večno druge", belimo jim, da bi to tradicijo že v kratkem odpravile. I. k. Zmaga Letonje v Ljubljani Tradicionalnega tekinovanja mladih judoistov za Runkov memorial, izvedel ga je JK Šiška, se je udeležilo kar 230 mladih tekmovalk in tek- movalcev iz 119 slovenskih klubov, med njimi tudi mladinci JK Drava. . Odlično se je odrezal Letonja z zmago med mladinci v kategoriji do 86 j kilogramov, Tajhman pa je v kategoriji do 78 kg osvojil tretje mesto. ' I. k. Uspeh Mirka Vindiša Znani ptujski dolgoprogaš Mirko Vindiš je v dobri formi. Tako je minuli vikend zanesljivo dobil tradkionalni maraton Djure Djakoviča in Nikole Hečin.oviČa od Maribora do Duha na Ostrem vrhu v razdalji 25 kilometrov. Mirko je postavil tudi nov rekord proge. i. k. KARTING Ekipa Ptuja četrta v Celju na znanem avtopoligonu v Ljubečnem seje pričelo letošnje republiško prvenstvo v kartingu. Nastopilo je 52 tekmovalcev iz 9 društev. V juniorski konkurenci je zmagal Matjaž Jelen iz Celja pred Čeligo iz Pirana itd. V nacionalne razredu 90 ccm je zmagal domačin Jože Mesarec-Celje pred Kušarjem-Kompas. Zahar Moste na 11. mesto seje uvrstil Damir Blaževič-Ptuj itd. V kategoriji 100 ccm je premočno zmagala Irena Lavrič-Moste (zmagala je v vseh treh vožnjah) pred Bitencem-Celje, Jernejcem-Mo- ste ... Erih Blaževič-Ptuj je bil 8, Jože Šeruga-Ptuj pa 15 itd. V kategoriji 125 ccm je prav tako premočno v vseh treh vožnjah zmagal Mirko Zivec-Moste pred Omalinom in Smrečnikom oba Mo- ste ... na 15. mesto seje uvrstil Matej Rakovec-Ptuj. Ekipno je zmagalo AMD Moste 112 točk pred Piranom 80, Celje 76, Ptuj 68. Nova Gorica 49, Domžale 44 točk itd. anc Turnir v malem nogometu v Leskovcu TVD Partizan Leskovec sekcija za mali nogomet v Strmcu prireja za I* 1. maj — delavski praznik turnir v malem nogometu. Turnir se bo pričel v soboto, 30. aprila 1983 ob 12. uri na asfaltiranem igrišču v Leskovcu. Ekipe se lahko prijavijo eno uro pred pričetkom. Ljubitelji zanimive in privlačne igre vabljeni, ostalim pa na prijetno praznovanje delavskega praznika v Leskovcu. Franc Kmetec TURISTIČNO DRUŠTVO V PODGORCIH Poskušnja domačih vin in priznanja Turistično društvo Podgorci je bilo ustano- vljeno leta 1979, pred tem je dve leti delovalo kot odbor za razvoj turizma pri TVD Partizan Podgorci. Letos ima Turistično društvo Pod- gorci že sto članov, zastopane pa so vse vasi KS Podgorci. DEJAVNOSTI DRUŠTVA Osnovna naloga turističnega društva, v Podgorovcih je razvoj turizma v našem kraju in ureditev okolja. Na tem področju je bilo doseženih že pt^ecej usp)ehov. Z lastnimi sredstvi in pridnim delom aktivnih članov so v vasi Podgorci uredili hrib, ki predstavlja center krajevne skupnosti. Na njem so zasadi- li 88 spominskih dreves za tovariša Tita in okrasno grmičevje. Park. v katerem stoji spomenik padlih v NOB, turistično društvo redno vzdržuje. Letos so člani uredili in zasadili tudi okolico'cerkve in pokopališča. Tudi okolica otroškega vrtca z igriščem, se urejuje z njihovo pomočjo. V Podgorcih že nekaj let obnavljajo pro- svetno dvorano, ki je bila skoraj neuporabna. Zaradi pomanjkanja sredstev je priskočilo na pomoč turistično društvo, ki je v ta namen prispevalo okrog 7 milijonov starih dinarjev in nad 1500 ur prostovoljnega dela člainov. Društvo je nabavilo več opozorilnih tabel. Za lažjo orientacijo turistov, ki se prvič znajdejo v Podgorcih, so izdelali veliko orientacijsko tablo, ki predstavlja Podgorce z okolico in prometne,poti. Turistično društvo Podgorci ima tudi px)seben odbor za urejanje okolja. Ta ima med drugim tudi nalogo, da enkrat letno pregleda vse vasi v krajevni skupnosti. Odbor opozarja občane, ki imajo neurejeno okolje dornačije. opozarja na red in čistočo. Občani urejenih domačij pa prejmejo priznanja. >/sako leto prirejajo že tradicionalno po- kušnjo domačih vin. Prireditev se kaže, kot zelo uspešna in ima pozitiven pomen za naše vinogradnike. V komisijo za ugotavljanje kvalitete vin povabi strokovnjake iz Kmetij- skega kombinata Ptuj, Ormožke in Ljutomer- ske kleti. Letos bo poskušnja v času od 30. aprila do 1. maja, vendar nekoliko drugače kot minula leta. Ponovno ste vabljeni vsi pridelovalci — vinogradniki, da prinesete vzorce vina v petek pofX)ldan v dvorano Podgorce. V soboto zjutraj bo komisija ocenila vina. Zatem bo vso soboto in nedeljo pokušnja vin za goste. V soboto ob 19.. uri bo strokovno predavanje o kletaijenju za vse, ki jih le-to zanima. V nedeljo. 1. maja 1983 ob 16. uri pa se bo pričel kulturni program z nastopom folklorne skupi- ne Podgorci, zatem pa bo svečana razglasitev ocene vin. Vinogradniki se bodo lahko pogovarjali tudi s člani strokovne komisije. Podeljena bodo tudi priznanja za urejeno okolje. Hkrati pa bodo predstavniki Turistič- ne zveze Slovenije podeUli priznanja nekate- rim članom Turističnega društva Podgorci. Turistična zveza Slovenije je narnreč letos za svoje izredne zasluge v društvu podelila zlato priznanje Francu Sladnjaku, ki je že vrsto let predsednik društva in eden njegovih najzaslužnejših članov. Bronasto priznanje Turistične zveze Slovenije bodo za svojo delo prejeli: Mirko Bombek, dolgoletni podpred- sednik društva, Milan Petek in Vinko Dove- čar, aktivna člana društva. Po uradnem delu se bo prireditev nadalje- vala kot ljudsko rajanje. Omeniti moramo, da se turistično društvo Podgorci financira iz lastnih sredstev. Eden virov dohodkov pa so takšne prireditve. NALOGE DRUŠTVA V LETU 1983 — poskušnja vin ormoškega, ptujskega in ljutomerskega območja — aktivno sodelovanje ob krajevnem prazniku — vinska trgatev jeseni 1983 — martinovanje po domačih običajih tega kraja — skozi vse leto pa skrb za urejeno okolje in dokončno ureditev dvorane v Podgorcih. S sredstvi, kijih pridobi društvo na priredi- »vah.se sproti nabavlja vse potrebno za razvoj turizma, kot so posoda, jedilni pribor, mize in drugo. Uspešno delo društva je zasluga tovariške- ga sodelovanja samih članov. Priprave na delo potekajo vedno z velikim zanimanjem in pripravljenostjo do dela. V tem društvu ne poznajo medsebojnih trenj in razhajanj v idejah, ampak vsi delajo z enim samim ciljem, da bi njih trud bil opazen in zadovoljiv. Turistično društvo Podgorci dobro sodeluje tudi z ostalimi društvi in družbenopolitičnimi organizacijami v Podgorcih., Posebno vidno je sodelovanje s Prosvetnim društvom v tem kraju oziroma njegovo folklorno skupino, ki je bila ustanovljena prav na pobudo turistič- nega društva. Omenimo naj še, da bo 15. maja letos v Podgorcih občinsko srečanje folklornih skupin. Nanjo opozarjamo že sedaj, saj bo velikega kulturnega pomena za Podgorce in okolico. Krajevna skupnost Podgorci je majhna po obsegu. Ima pa mnogo naravnih lepot in pridnih ljudi. Zato se turistično društvo trudi, da bi kraj postal čim bolj odprt za vse, ki bi ta želeli spoznati in uživati v neskaljenem naravnem okolju. Nekaj uspehov na tem x)dročju že beležijo. Z nadaljnim delom X)do gotovo uspeli še bolj. Nedvomno pa je tudi življenje v lepem, urejenem naravnem okoyu. v veliko zadovoljstvo ljudi, ki tu stalno živijo. Vse to je ljudem 85la že narava, le gonilna sila za ohranitev tega je vedno potreb- na. Ta sila pa je turistično društvo v Podgor- cih. Marta Bombek NEPOZABEN PLANINSKI IZLET Za letošnji drugi izlet starejših planink in planincev iz Ptuja, je vodja skupine izbral iz- letniški točki Jošt nad Kranjem ter Šmarjetno goro. obe znani zaradi izredno lepega, daljnega razgleda. Jutranje nebo. prekrito s sivo-behmi oblaki je dalo slutiti, da bo vreme naklonjeno. In res. hitro seje zjasnilo, napočil je sončen dan. Po krajšem postanku na Vranskem je voznik Marjan Pšajd varno popeljal avtobus skozi lepo Tuhinjsko dolino proti Kamniku ter dalje do Kranja. Tu sta vstopila planinca Janko Pe- trovič, sicer Ptujčan ter Andrej Jeromelj. ki sta u.smerjala vožnjo skozi Kranj. Stražišče. tja do odcepa poti proti Joštu ter na Šmarjetno goro. kjer so se na križišču planinci razdvojili. Prvo skupino je prevzel Franc Kodela in jo vodil na vrh Jošta. kamor je po strmih poteh prišla v uri in pol hoda. z drugo pa seje podal Lipe Izlakar na Šmarjetno goro. Za to pot. kije bila starejšim planinkam kar naporna, saj jc potekala po strmih stezah, mestoma po ozkih hudourniških, grapah, je ta skupina potrebo- vala nekaj več kot uro hoje. Tako Jošt. kot Šmarjetna gora. sta bogato poplačala prestani napor in preliti znoj. Vedro sončno nebo. brez megle in meglic, je omogo- čilo nepopisno lep pogled na venec zasneženih brezštevilnih vrhov Julijcev z očakom Trigla- vom. Karavank, Kamniških-Savinjskih alp. na Menino planino, Moravsko goro. Šmarno goro. Krim. Lubnik, Stari vrh, Blegoš, globoko spodaj pa pisano Kranjsko in Sorsko polje s številnimi naselji, veliki Kranj s predmestji in dolgim srebrnim trakom reke Save. Prava paša za oči in zares težko se je bilo odločiti za po- vratek v dolino. Na poti proti Ško^i Loki je sledil ogled stare, znamenite, s freskami in kipi polne cerkve Cmgrob. Skromna, sivolasa Marija Masterl, ki že prek 30 let vodi tu turiste, je živo pripove- dovala o nastanku cerkve Crngrob ter legende o izvoru imena Črni grob. o rebru Ajdovske deklice (mamutova kost na stropu stranske ladje), o odtisu turškega kopita na pragu. Še bežen sprehod po središču starodavne SkoQe Loke. pa skok na stari škofjeloški grad in žeje sledil povratek proti domu. Naše lepe narodne in partizanske pesmi, ki so jih zlasti mlajše planinke in planinci ne- umorno prepevali ves čas dolge vožnje ter kljub utrujenosti prijetno razpoloženje prav do Ptuja so dokaz, da se udeleženci vračajo nadvse za- dovoljni z izleta, ki bo še dolgo ostal v lepem spominu. Mlajše planinke in planinci, so s svojim zdravim, prisrčnim razpoloženjem ter dobro voljno vidno in prijetno razvedrili tudi starejše, ki si mladih še želijo na svojih izletih. Uspel izlet je izbral in vodil vodnik starejše skupine Lipe Izlakar. R. Rakuša SKUPŠČINA OBDRAVSKE ROKOMETNE ZVEZE Najnujnejše je bilo opravljeno V prejšnjem tednu je bila v Ormožu skupšči- na Obdravske rokometne zveze, ki povezuje de- lo v rokometu v občinah Ormož, Ptuj in Slo- venska Bistrica. Udeležili so se je delegati rokometnih klubov Ormož, Velika Nedelja in prava. Ocenib so delo v štiriletnem obdobju, izvolili novo vodstvo, sedež zveze pa bo v naslednjem obdobju v Ptuju. Martin Kramer, dosedanji predsednik zveze, je v uvodnem poročilu poudaril, da zveza ni de- lala kot bi bilo potrebno, vendar pa so bile najnujnejše stvari opravljene tako da slabše de- lo ni motilo rednega tekmovalnega dela. Največ ■^log je opravila registracijska komisija, delno tudi predsedstvo, ostali organi pa veliko manj od pričakovanega. V razpravi je bilo ugotovljeno, da zveza sicer ni bila dovolj aktivna, vendar mora nadaljevali z delom, točneje, izboljšati vsebino in učinkovi- tost. Za to pa bo potrebno izboljšati organiza- cijsko in strokovno delo z vključevanjem večje- ga števila športnih delavcev, zlasti nekdanjih rokometašev. Veliko težav je bilo s sestajanjem in sklepčnostjo, zlasti zaradi neudeležbe pred- stavnikov iz občine Slovenska Bistrica (Ma- kole). Zato bodo republiški zvezi predlagali, da se ta občina izloči iz Obdravske zveze. Dosedanji sekretar Vili Trofenik je še posebej opozoril, da rokpmet na tem območju vedno težje drži korak s slovenskim rokometom, saj imajo drugje veliko boljše pogoje (pokrita igri- šča — dvorane — za nemoteno stalno vadbo). Zato si visokih ciljev, predvsem tekmovalnih, ne gre postavljati. Vendar si bodo v vseh klubih kljub temu z bolj strokovnim delom prizadevali za še boljšo kakovost in množičnost. Zato bo v okviru zveze potrebno bolj poskrbeti ra izo- braževanje strokovnih delavcev in pridobitev sodnikov, brez tega gotovo ne bo šlo. Dela je vedno več. zato čaka novo vodstvo precej nalog. Predvsem predsedstvo, ki ga bosta v naslednjem obdobju vodila predsednik Robert .Muhič in sekretar Ljubo Jurič. 1. kotar Foto atelje FRANC LANGERHOLC Ptuj, Prešernova 2 Zagotavlja hitro in kakovostno izdelavo slik, posnetih na cJomu, zunaj ali v ateljeju. Foto annaterjem nucii potrebne usluge in pomoč tako v barvni kot v črno-beli tehniki. Ob prazniku dela — 1. maju vsem iskrene čestitke! NOGOMET Obe naši enajsterici sta bili v 16. kolu tekmovanja v vzhodni območni j republiški ligi uspešni. Tako je Drava premagala Fužinarja s 3:1, Alu- minij pa v gosteh Ljutomer z 2:0, vendar je srečanje bilo prekinjeno v 59. ; minuti. Aluminij je tako zanesljivo tretji, Drava pa seje z zaporednimi : zmagami prebilaže na četrto mesto. Sedemnajsto koloje bilo na sporedu \ včeraj. Aluminij seje doma pomeril z Bočem, Drava pa je srečanje z ; Dravinjo v gosteh preložila zaradi prijateljskega srečanja s titograjsko I Budučnostjo. \ Drava-Fužinar3:1(0H)) Stadion Drava v Ptuju, gledalcev 2(X), sodnik Abraham (Murska ] Sobota);^ Strelci: 1:0 (49) Arifi, 2:0 (66) Poplatnik, 3:0 (68) Žgeč, 3:1 (90) Juraja; \ Drava: Domadenik (Simonič), Potočnik, Goričan, Kralj, D. Čeh, \ Poplatnik, Simič. Vindiš. Žgeč (Kozenburger), Emeršič (S. Ceh), Arifi. \ Fužinar: Garbus, Štehamik. Voda, Knap, Marin, Janet, Cešnaj, \ Kokol. Vavče. Juraja. Trafela. ■ Igralci Drave so odpor borbenih gostov z Raven štrli v drugemj polčasu V prvem polčasu smo zabeležili" le po dve priložnosti na obeh \ straneh, sicer pa je bila igra prej slaba kot dobra, večinoma med obema : kazenskima prostoroma. j V prvem delu drugega polčasa so domačini zaigrali na vso moč, J potisnili goste na njihovo obrambno polovico in ob treh zadetkih za-i mudili še kopico lepih priložnosti. Prav neverjetno je, kaj vse so domačini' zastreljali. Kljub temu so dosegli tri zadetke in dosegli zanesljivo zmago, j Vendar pa gostje niso bili v tako podrejenem položaju. Namreč, v i nasprotnih napadih so tudi Ravenčani zamudih nekaj zrelih priložnosti, J žoga je večkrat za las zgrešila cilj. 1 Tako so igralci obeh enajsteric v drugem delu popravili slab vtis iz ; prvega. Srečanje je bilo izredno šp>ortno z dobrim sojenjem in brez i opominov. \ Budučnost se pripravlja v Ptuju Nogometaši Budučnosti iz Titograda, ki se bodo v nedeljo v Ljubljani i pomerili z Olimpijo, so v tem tednu naši gostje. Od torka se za nedeljsko \ srečanje pripravljajo na naših športnih terenih, v počastitev Dneva OF in ^ 50-letnice NK Drava pa so včeraj popoldan na stadionu Drava odigrali; tudi prijateljsko srečanje z našim območnim ligašem. Titograjčani bodo] v Ptuju še jutri, ko bodo s kratkimi pripravami zaključili, se poslovili od; gostiteljev ter odpotovali v Ljubljano. 1 kotar i ROKOMET v sobotnih srečanjih v članskih republiških ligah nobeni naših ekip ni uspelo zmagati. Tako so članice RK Drava krepko izgubile na Ravnah, člani RK Velika Nedelja v Izoli, članska vrsta Ormoža pa doma proti Poletu iz Murske Sobote. Bolje je bilo v mladinskih ligah. Fužinar-Drava 22:12 (13:6) Članice RK Drava so na Ravnah razočarale, saj so prikazale veliko sjabšo igro od pričakovane in zasluženo visoko izgubile. Drava: Farič. Štehamik L Gomilšek I, Rimele I, Majcenovič 1, Vičar I, Vraber, Galun 2, Radanovič 4. Korošak 1, Sitsenfraj. Drava je s tem porazom zdrknila na sedmo mesto, včeraj pa se je v ^ Ptuju |X)merila z Eto iz Cerknega. j i Izola-Velika Nedelja 32:26 (16:11) Utrujeni od dolge poti so igralci RK Velika Nedelja zasluženo izgubili z domačini, ki se odlikujejo z izredno hitro in učinkovito igro. Velika Nedelja: Lah, Sok 3. Zorii 1. Gregorin 2. F. Cvetko, Sabo 7. Rajšp, Bezjak 4, M. Cvetko 3, Majcen 6, Baklan. Včeraj dopoldan je v Veliki Nedelji gostovala ekipa Usnjarja iz Smartnega pri Litiji. Ormož-Polet 2527 (15:15) Derbi srečanje vzhodne območne republiške lige so dobili gostje iz Murske Sobote, lahko pa bi bilo tudi obratno. Domačini so namreč v prvem in drugem delu zamudili vrsto priložnosti. Posebej velja omeniti nešportne izpade gostov v prvem delu (srečanje je bilo za blizu 10 minut celo prekinjeno) ter razburjenje domačinov ob koncu. Ob živčnih igralcih gre veliko zaslug za to pripisati tudi neodločnima sodnikoma iz Maribora, ki sta igro popolnoma izgubila iz rok, kot se temu pravi. Ormož: Gaberc, Hedžet 4, Krstič 3, Šalamun, Žižek 3, Vukan I, Hebar I, Polak 8, Žemljic. Fridrih. Žemljic F., Zabavnik 5. V republiški ligi za mladince so Ormožani doma z 21:17 premaga- li Polet. Dravaši so v gosteh igrali 14:14 z Bakovci, Velika Nedelja pa je v go.steh izgubila z Aero Celjem. V ligi mladink so mlade igralke Drave doma z 22:13 premagale vrstnice iz Smarinega. 1 kotar Ponovno uspeh Alojza Trstenjaka Pred nedavnim je strelska družina ,,29. oktober" iz Grosuplja, organizirala VII. finale republiške lige s standardnim zračnim orožjem. Torej strelci so tekmovali v dveh disciplinah in ^icer v streljanju s pištolo in puško. Na tem tekmovanju je imdo pravico nastopa le prvih pet uvrščenih ekip s puško in pištolo. Prav tako tudi deset prvo uvrščenih članov s pištolo in puško ter deset prvouvrščenih članic s pištolo. Nastopilo je 54 tekmovalcev. Najboljši v streljanju s puško so bili ponovno člani SK Olimpije. Mrož iz Titovega Velenja pa je ponovno dokazal, da ima v svojih vrstah najboljše strelce s pištolo. Med posamezniki v puški je bil ponovno najboljši Debevc pri članicah s pištolo pa njegova klubska tovarišica Smoletova. Najboljši strelec s pištolo je bil Alojz Trstenjak član Mroža. Ta vrhunski strelec jc ponovno dokazal svojo vrhunsko formo, saj je nepre- magljiv v tej disciplini. Z. B. 12 - OGLASI IN OBJAVE 28. april 1983 - TEDNIK f EDNIK - 28. april 1983 ZA RAZVEDRILO - 13 14 - ZA RAZVEDRILO 28. april 1983 - TEDNIK TEDNIK - 28- april 1983 OGLASI IN OBJAVE - 15 Stokrat na zdravje v soboto, 23. aprila 1983. seje v Markovcih pelo. plesalo in igralo. S plesom so pionirji-folkloristi pozdravili goste Moškega pevskega zbora iz Markovec, prisrčne pevke in pevce iz Most pri Kamniku. V dobrodošlico pa jim je zaigral pihalni orkester iz Bukovec. Pevci iz Markovec so lani junija sodelovali na njihovi prireditvi Pojo naj ljudje, navezali prijateljske odnose in ker »pesmi glas druži nas« ^ se ponovno srečali, skupaj zapeli in preživeli nato prijeten družabni večer. prosvetno društvo »Aloiz Strafela« Markovci in njegova sekcija moški pevski 2bor sta v soboto privabila v markovsko dvorano veliko obiskovalcev, ki ridi prisluhnejo zborovskemu petju. Moški pevski zbor je v počastitev 15-letnice svojega res plodnega delovanja pripravi! koncert, katerega gostje so bili pevci in pevke iz Mešanega pevskega zbora iz Most pri Kamniku. Večer, ves izpolnjen, z umetno in narodno pesmijo, ki ljudi duhovno bogati in nam daje novih moči, je v Markovce ponovno privabil tovarišico Ljudmilo Kafol, učiteljico, kije po osvoboditvi 11 let poučevala v teh krajih. Njen mož — očka Ciril _ je bil začetnik zborovskega petja v Markovcih in okoliških vaseh. Tovarišica Ljudmila je markovskim pevcem, ki so tako kot številne obiskovalce tudi njo navdušili s svojim ubranim petjem, podarila knjigo slovenskih zdravic STOKRAT fJA ZDRAVJE in jim čestitala ob jubileju ter izrazila svojo srečo, daje lahko s svojci obiskala koncert. Kot gostje so se v Markovcih zbrali tudi Elica Dolenc, sestra padlega talca Alojza Strafela, po katerem se imenuje Prosvetno društvo Markova, glasbenik dr. Jože Gregorc; predsednik ZKO občine Ptuj Stane Stanič in predstavnik ZKO občine Ptuj Dušan Kožar, zborovodje sosednjih prijateljskih zborov ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij in društev. Koncert, ki so ga nadvse uspešno pripravili člsni MPZ, so s svojim obiskom obogatili pevci in pevke Mešanega pevskega zbora iz Most pri Kamniku. Markovski fantje svojega koncerta niso omejili zgolj na jubilej, ki ga letos praznujejo, temveč so ga namenili tudi dnevu OF, prazniku dela v maju ter 8. maju, prazniku krajevne skupnosti Markovci. v znak priznanja sedanjim in nekdanjim članom pevskega zbora v Mar- sovcih, ki so ostali zvesti zborovskemu petju več let, celo desetletje ali celo večje tovariš Stane Stanič podelil bronaste in srebrne Gallusove značke. Zlato Gallusovo značko je namesto starosta MPZ Kline Martina, ki je še pred tedni nestrpno pričakoval koncert, prejel njegov vnuk Dani kot posmrtno priznanje za svojega aedka. V imenu sveta krajevne skupnosti je domače pevce, njihove goste iz Most in obisKovalce pozdravil predsednik sveta KS Markovci Rado Plohi, kije Moškemu pevskemu zboru podelil tudi priznanje. Predsednica Prosvetnega društva Markovci je podelila priznanje za uspešno igranje Pihalnemu orkestru iz Bukovec, prizadevnim zborovodju MPZ Janezu Bezjak ter gostom — Mešanemu pevskemu zboru iz Most pri Kamniku. Domači pevci in njihovi gostje so izmenjali darila v znak prijateljstva, ubrano zapeli ob zvokih Pihalnega orkestra dve pesmi ter nato po uspešnem koncertu še dolgo v noč plesali in prepevali. S. Pičerko TURISTIČNI IZLET V SAVINJSKO DOLINO! Turistično društvo Ptuj priredi za svoje člane in ljubitelje turizma v Savinjsko dolino v soboto 7. maja 1983. Ogledali si bomo Savinjski gaj" v Mozirju in druge zanimivosti, v Savinjski dolini. Prijave sprejema Turist-biro Ptuj, Trg svobode 4. do 4. maja t. I.. Podrobne Informacije v Turlst-blroju! Umrl je dr. Peter Petru V soboto smo se na ljubljan- skih Žalah poslovili od dr. Petra Petruja. ki je sredi ustvarjalnega dela nenadoma umrl v sredo, 20. aprila. Rodil se je 15. decembra 1930 v Laškem pri Celju. Po maturi na celjski gimnaziji je leta 1950 vpisal na arheološki oddelek Filozofske fakultete, kjer je 1955 diplomiral iz klasične arheologije pri prof. dr. Josipu Klemencu. Ze kot študent je aktivno sodeloval pri arheoloških izkopavanjih znamenite šempeterske nekropo- le. Po diplomi je nekaj let službo- val v Narodnem muzeju, od 1958 do 1970 pa na Republiškem zavodu za spomeniško varstvo, kjer je docela nanovo organiziral spomeniško varstveno dejavnost na področju arheologije. Ko je leta 1970 nastopil kot ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani, si je zadal nalogo, da z novo postavitvijo stalne zbirke pred- stavi občinstvu celotno kulturno dediščino današnjega slovenske- ga prostora. Ta zamisel je delno že uresničena s postavitvijo lede- nodobnih kultur, v kratkem pa bo preds'avljeno še obdobje neolitika in bronaste dobe. Kul- turno dediščino pa je poleg stalne postavitve predstavljal tu- di z občasnimi razstavami v razstavišču »Arkade«, ki je bilo odprto z njegovim prizadeva- njem. Njegovo strokovno delo zaje- ma tako izkopavanja na Vranju pri Sevnici, Drnovo pri Krškem, Hrušici in druga, kot tudi števil- ne razstave in članke v domači in tuji literaturi. S svojim delom o hišastih žarah si je leta 1966 pridobil naslov doktorja znano- sti. Urejal je in kot avtor sodelo- val pri številnih katalogih in monografijah arheološkega gra- diva, razpravah z raznih simpozi- jev, razstavnih katalogih in dru- god. Zaradi svojih izjemnih orga- nizatorskih sposobnosti je bil izvoljen za predsednika Sloven- skega in Jugoslovanskega arheo- loškega društva ter muzejskega društva Slovenije, zaradi svojega kvalitetnega strokovnega dela, pa je bil leta 1975 imenovan za profesorja antične arheologije na Filozofski fakulteti. Dela\ci Pokrajinskega muzeja Ptuj, ga bomo ohranili v trajnem spominu kot prijatelja, dobrega tovariša, strokovnega sodelavca in svetovalca. Delavci Pokrajinskega muzeja Ptuj Jepravilnosti bo mogoče odpraviti le s širšo dniibmo angažiranostjo Varovanju samoupravnih pravic in družbene lastnine danes posvečamo velilco pozornost predvsem zato, ker se zavedamo, da so takšne ali drugačne deformacije, ki se jim objektivno seveda ne moremo povsem izogniti in ki zavira- jo hitrejši samoupravni razvoj. Smo družba, ki si prizadeva počlovečiti odnose med ljudmi. Nepravilnosti pa nam poleg materialne škode povzročajo tudi hudo moralno škodo, močno prizadenejo občutek pravičnosti pri ljudeh ter jih demoralizirajo in demobilizirajo, to pa je v času zaostrenih razmer še posebej občutljivo. Dela inšpekcij ne moremo obravnavati zgolj kot delo upravnega organa, pač pa je treba vse- bino tega dela vključiti tudi v oceno uresničeva- nja družbene samozaščite v občini. Inšpekcijske službe so sledile spremembam družbenoeko- nomskih odnosov, vendar pa so spričo številnih razlogov zaostajale za splošnim razvojem. Na- loga inšpekcij je varovati dosežke naše družbe, in pri tem zajeti čimveč elementov družbenosti. Poleg kaznovalnih smo v naše delo uvedli čim- več preprečevalnih dejanj. Inšpektorji se zave- damo, da je treba razvijati zavest in samodisci- plino ljudi. V vsebini in metodah dela vse bolj poudarjamo nove medsebojne odnose med dru- gimi organi, ki imajo prav tako dolžnost skrbeti za izvajanje zakonitosti in med subjekti, nad katerimi se nadzor izvaja. Zdi pa se, ^da je delavska kontrola v samoupravnih organizaci- jah in skupnostih vse premalo vljučena v razi- skavo vzrokov kršitev zakonitosti in v njihovo odpravo. Največ bomo lahko prispevali k utrje- vanju vloge družbene samozaščite v naši družbi, če bomo naše ugotovitve o kršitvah zakonitosti prikazovali organom samoupravne delavske kontrole in skupaj z njimi oblikovali rešitve za. odpravo vzrokov kršitev. Ocenjujemo, da smo sposobni to nalogo opraviti. Naloge inšpekcijskega nadzorstva na 16 področjih na območju občin Ormoža in Ptu- ja opravlja 17 inšpektorjev. V preteklem letu smo opravili 6770 inšpek- cijskih pregledov, izdali 3780 upravnih aktov ter predlagali v postopek o kaznovanju 532 kršiteljev. Mandatne kazni so bile izrečene 320 krat in to v skupnem znesku 59.000 din. Ocene inšpekcijskih organov o stanju na področjih nekaterih inšpekcij so manj ugodne. Močan je porast črevesnih nalezljivih obolenj. Nevarnost stekline nam še naprej grozi. Pojačati bo treba zdravstveno vzgojo s pov- darkom na osebni higieni, na higiensko rav- nanje s hrano, na previdnost ob srečanju z Mvalmi. Tržni inšpektorji se ukvarjajo največ z ugotavljenjem založenosti in ukrepi za nemoteno preskrbo, odkupom živine in kmetijskih pridelkov. Vskladiščenje in uporaba vnetljivih tekočin in plinov se je v času pomanjkanja pogonskega goriva in tekočega naftnega plina poslabšala. Odkrita je bila tudi vrsta nedovoljenih posegov v kmetijska zemljišča. Številne so kršitve zaradi odstopanja od pogojev, določenih v lokacijski oziroma gradbeni dokumentaciji ter kršitve pri gradnji garaž, lop in adaptacijah. V zadnjih letih je bilo vse več množičnih poginov rib. Vzroki so predvsem izredno nizki vodostoj, slabo ali pa sploh neprečiščene industrijske in druge od- plake. Mnogo je še divjih odlagališč, zlasti v opuščenih gramoznicah, jarkih, potokih in gozdovih. Na nekaterih področjih obstajajo taki družbeno škodljivi pojavi, ki jih zgolj z inšpek- cijskim nadzorstvom in inšpekcijskimi ukrepi ne bo mogoče obvladovati in ne odpraviti, saj zahtevajo širšo družbeno angažiranost. Zgraditi je treba celovit sistem varovanja samoupravnih pravic in družbene lastnine, ki bo učinkovito funkcioniral kot del celotnega sistema družbene samozaščite, v katerem se morajo dejavnost in ukrepi vseh dejavnikov vzajemno dopolnjevati in povezovati. Matilda Klasinc, namestnica načelnika Uprave za inšpekcije občin Ormož in Ptuj Koncert ob 30-letnici S samostojnim koncetom, kije bil v petek 22. aprila v dvorani Narodnega doma, je Komorni moški zbor Ptuj pod vodstvom Franca Lačna, proslavil 30. letni- co svojega obstoja. Sodi torej med najstarejše zbore v občini, kr^ ponašajo z neprekinjenim delo- vanjem. Za to svečano priliko je zbor, ki gaje pred tridesetimi leti ustanovil prof. Jože Gregorc. iz- vedel zelo zah teven program, kije obsegal pesmi renesančnih skla- dateljev, slovenske ljudske in umetne pesmi ter pesmi bratskih slovanskih ljudstev Številno, iz- redno razpoloženo občinstvo — tisto zares pravo koncertno ob- činstvo — je vsako pesem zase sprejemalo kot notranjo bogatitev in se s hvaležnostjo odzivalo z dolgotrajnim ploskanjem. Komorni moški zbor s svojim bogatim a raznovrstnim reperto- arjem, s svojo ubranostjo, lepim zvenom, tenkočutnostjo in ugla- jeno pevsko kulturo, prav gotovo tvori vrh zborovskega petja pri nas. Zbor s svojimi solisti občuti- mo kot prefmjeno druščino pev- cev, kijih ne druži le ljubezen do vokalne glasbe, temveč jih pesem in petje hkrati pomenita izrazno sredstvo notranjega čustvenega razpoloženja. V imenu Zveze kulturnih or- ganizacij občine Ptuj, se je zboru ob koncu programa zahvalil Sta- ne Stanič, nato pa so devetim članom zbora podehli bronaste, dvema srebrni in dvema zlati Gallusovi znački. K številnim če- stitkam in dobrim željam se ob 30. letnici zbora pridružuje tudi ko- lektiv Radia-Tednik Ptuj. Hvala zboru za minuli koncert, za izje- mno umetniško doživetje, za pri- srčno domačnost in človeško to- plino ter naposled — hvala zboru Komorni moški zbor pod vodstvom Franca Lačna na jubilejnem koncertu Foto: M. Ozmec za široko dušo in veliko pevsko srce. L C. Duro Lončarevič obiskal ptujsko občino Po razgovorih v mariborski občini je v petek, 22. aprila po- poldne predsednik predsedstva zvezne konference ZRVS Jugo- slavije Duro Lončarevič s sode- lavci obiskal tudi ptujsko občino. V prostorih občinske skupščine se je sestal s ptujskimi rezervnimi vojaškimi starešinami in predsta- vniki družbenopolitičnega življe- nja. Ti so gosta seznanili z delo- vanjem krajevnih konference ZRVS in mu predstavili tudi ptujsko občino v gospodarskem in geografskem smislu. Med njego- vimi sodelavci sta bila tudi pred- .sednik republiške konference ZRVS Slovenije Janez Japelj in general Ivan Dolničar. Vsi so bih zadovoljni z delovanjem organi- zacij rezervnih vojaških starešin v ptujski občini. Predvsem pa je bila spodbudna ugotovitev, da smo lahko zadovoljni s stanjem na jodročju podružbljanja splošne judske obrambe in družbene sa- mozaščite. Duro Lončarevič s sodelavci si je nato ogledal še nekatere ptujske kulturno-zgodovinske znameni- tosti, zatem pa je nadaljeval pot na Hrvaško. .. „ M. Ozmec Duro Lončarevič (v sredini) med pogovorom s ptujskimi družbenopoli- tičnimi delavci in člani ZRVS. XXIV. REVIJA PEVSKIH ZBOROV Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj pripravlja v počastitev Dneva mladosti XXIV. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov občine Ptuj. ki bo v nedeljo, 8. maja ob 14.30 v avli srednješolskega centra Ptuj. Nastopili bodo pevski zbori osnovnih šol in dekliški pevski zbor srednješolskega centra — skupno 900 pevcev, ki se bodo na začetku revije predstavili skupno, z dvema pesmima: Cirila Preglja — Ta zima že zapušča nas m Radovana Gobca — Mi. Vabljeni! Lepo vreme - uspešna setev Kmetijci so dolgo čakali na lepo vreme in začetek setve sladkorne pese. Da so bili na setev dobro pripravljeni, so dokazali s setvijo, ki sojo opraviH v rekordnem času. Vreme je bilo med setvijo ugodno, vprašljivo je le delovanje herbici- dov zaradi nekoliko presuhe zemlje. Naslednje dni bodo kmetovalci izkoristili za setev koruze, kvali- tetnega semena je dovolj in ker je kvalitetno seme pogoj za dober pridelek, gotovo ne do kmetoval- ca, ki tega ne bi upošteval. V kmetijski zadrugi Ptuj pa še skle- pajo pogodbe s pridelovalci vr-' tnin, v tem času predvsem za pri- delovanje kumaric in buč. JB ČRNA KRONIKA v tednu od 18. do vključno 25. aprila so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v petih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili eno smrtno žrtev ter štiri lažje telesne poškodbe. Glavni vzroki nesreč so bili tokrat rieprevidna vožnja s traktorjem, neprimerna hitrost in pretesno prehitevanje. Na vozilih je za okoli 85.000 din materialne škode. Ne bo odveč, če k varnostni oceni za minuli teden zapišemo še podatek, da je v soboto, 23. aprila na tradicionalnem Jurjevem sejmu bila zaoeležena le ena žepna tatvina in še ta je storjena zaradi neprevidnosti občana. SPET 2RTEV TRAKTORJA Do hujše delovne nezgode je prišlo v četrtek, 21. aprila ob 12.30 v gozdu na Janškem vrhu. Voznik kmetijskega traktorja Franc Kor- že iz Brega pri Majšperku je peljal traktor s prikolico, naloženo z drvami navzdol po klancu. Pri tem je prikolica porinila traktor naprej, zaradi česar se je ta pre- vrnil in pod seboj pokopal vozni- ka. Korže je umrl za posledicami nesreče med prevozom v maj- šperško ambulanto. -O M JANEZ ZEMLJARIC S SODELAVCI V PTUJU