Vredniitvo: ■a Travnika it. »77. I. nadstr. (ono ai^rki Udi aa raxp«iiljaaje liat*). •PreJeatajo «< • aaauila ludi. > aa plačil« vaaklrana acilovciikena joiika Plač« ae aa vsako natiaao vrata k a*ld.,č« ae uaaaailo »»»« enkrat aa-tlMc, čf> dvakrat, S aald., če trikrat, .IP »• v. a. — Povrli trga in vaak krat 30 a. xa Jteaipolj. za domaČe, slovenske in cjbčne potfflt) V finrid. v petek S. janja I8«8. Izhaja vsak. petek. Ve|Ja po pu vsa slovenski razložuiki prejel i.j Povrh tega jo bilo prisojeuih 3 daril na.ulov. zemlji zraslim pridelkom dveh laških iu euo-ga nemškega razstavca, m I polivala tudi zu lake pii-delke. - Na Lah* je prišlo o daril; ua Nemce 3 (£ ta pridelke ua nlov. zemlji, 1 za pridelke na laški zemlji) in I pohvala. Cvetlice jc raiStaVilo: Nemcev t), L«hov i /Slovenec 1 in 1 netnanec (g. S—L) Daril je bilo prisojenih: Lahom fl in 1 pohvala-, Net+cem 11 in 6 pobral, Slovencem 1 in 1 pohvala. *) *) II vek raialivcev r kara priitevali, gg. U—«h-» i ■»odlleteli. Zvezdar. (1'oleg nemilega poidoveml-^h,-) Po visokih dvoranah svetovavoi^nih so je, valila velika množica raznovrstno iu lepo oblečenih gospodov in goapš. Nar bolj pa so se odlikovali resici, španj-ski vitezi v črnem žametovem oblačilu, i bruseljski svetovavci z zlatimi verižicami iu strašno velikimi perukami. Nar raji pa so se oči ustavljale nad volivnim knežjim parom, nad knezom in kneginjo volivno. — Maks. Emanuel in njegova de mlada soprnga sta sedela na zlatih prestolih- Volivni knez je imel strašno veliko belo pernko, izpod ktere so kodri po ramenih viseli, sin pa svilnato kuratko z belimi všitimi razzporki iz atlasa. Pokrival ga je plašč iz gornostajeve kožuboviue. Kočnik njegovega meča se je svetlel zlata in biserov. Kneginja, krasna hči poljskega kralja SobjCBkega, je imela belo svilnatodamastno obleko; ktera je bila po šivu z biseri in dragocenimi kameni posuta, in z zlatimi cveti! vami ošiut- Fovru je imeia mouer plašč i r. ravno iste robe, ki je bil podšit io obrobljen z gorno-stajevo kožuhovino. Fontanžov in sercolomov *) ni imela, pa dala se jo bila prav okusno Svoje bogate črne lase splesti in z dragim zlatim vencem okinčati. Čer hrbet so je zibalo tenko in žlahtno zagrinjalo iz seljskih čipk (pic). Okinčan je bil Še ae zlatimi zvezdami. Ne da se misliti lepše podobe, kakor tega knežjega para, obdanega z vencem čvrstih plcmiČev. Pozvanci bruseljskih zbornikov so bili ravno kur sedli, in ravno pod preprogo, v ktero jo bila vtkana podoba, ki je kazala, kako se jo bil Karol V. carstva odpovedal. Trobentanja in bobnanja so so okna tresla in iz dvorannih vrat se jo valila množica šem (maškar). Dajte •- Ciganki prostora, zavpije nekdo izsred •) Kontanii ao bili ilolpi it lan narejeni, ktere J« čušežen po koncu driaL Oviti io bili » traki in narejenimi kodri (»rcolomi}.— Posiicl sem te stutistične rhitkazc i/, knjžico, ki jo je o razstavi izdal odbor razstavni, iu kiori jc nu-„ Itapporto sttllu os|>osiziono di prodotti d' ortlcol- Sluv; turu e giardinaggio, npcrlu in Oorjzin ntldl M. Muggio 18(18"; mislim torej, da je moj vir zanesljiv, llnzstav ni «0 mi vsi (rn/.iin v opazki omenjenih 2) osobno ali po iakih okolnontih znani, da so gledč na ujili nnrod-uosi gotovo nc motim. Lahom sem še celo enega gospo/tu prištol, kteri hi znuhiti protestoval, ko bi to vedel. Ako ztlaj lo številke pri vrttlarijekih razetavkih pregledumo, posnamemo iž njih dokaz: \) da jo nlo-vemfeih rac»l Uifki in ne miki tkupuj, otlncsli, tndi čo ne ^Irjamo^za 3 daril za pridelke neslovenskih razstaVC«V,JHti nafei zemlji s slovenskim dlšnom prirfaisMC ''' V razstavi cvetliHki gre prtifotti nmikim vrtnar-)*m*temJkih gospodarjev. Hazmeramcff njimi in nni- Mm—t-j. lini vam, da ie ilovenake rodovlne, pa menda ie potalčen; drugi je, po unemu goditi, Klovni. množice. In pred vsemi jc priskakljaia krasna španjska Ciganka ploskajo s kastanjetami. . .. . v. "' Njene okrogle roke z mehko, voljno, prozorno kožo so ova. Me, . aa ni bi|a zrasla v umazanih ciganskih. £a-lorih. V množici odpre so ulico—in ciganka začnč šoani- V množici odpre so ulica—in ciganka zaŽL nki ntkijodni ples prav ugodno plesati. Ko nena plesati |tndo mož z velikansko krono in laneno peruko . na glavi, z močem iz snhega mesa narejenim med še-me ter vpije: „ Pazite! Spoštujte mitične podobel1' Mitične podobe so prišle. Bili bo poslanci cehov: Mclbior Poter, atrojar, je delal Muzo; Peter Hodi čevljar Apolona; Jožef Kulemburg, olar, alegorično podobo španjskega kraljestva; Janez Vataob^est, brodar, genija varha Španije, in Adam Sivec, snknar, varba ftpanjske Nizkozemlje. Temu se jo bilo polomilo v gnječi eno pozlačenih perut, drugo pa na stran pregnilo. Prva v vrBti je drobneTa Brnksela, alegorična po* doba bruseljskega mesta, v starinski obleki, in zidno krono na glavi. Igrala je to, ljubeznjiva županova hčerka. Starinski svoji nalogi nasproti je nesla kozarec iz očetove skrinje, kuliorSsu jc bil navaden v srcdujeiu veku. Zložen je bil iz večega in manjšega kozarca. Manjši je visel v vojnici in se je osuknil, ko se jeuni veči obrnil. Vse vkup jo bilo narejeno iz pozlačenega srebra in imelo obliko gospe, držeče z rokama nad glavo razpetima manjšo čašic«. Oba kozarca sta bila polna vina. Blaga Brukscla se bliža, vsa rudeča v obličji, s pobeseuimi očmi volivnemo knezu, jniklone so ter reče: Presvitli volivni knez! Prosim Vas, pijte meni na čast! Maks Emanuel prejme kozarec in večega tako ročno izprazni, da iz manjftega kapljice ne izlije ; da ga darivki nazaj in reče : Blaga devica! Prosim vas, pijte meni na čast! Brukscla uiunj&i kozarček izpije iu tako je bila stara šega izpolnjena. (Dalje prih.) dim d vv.mu narodnouiima gledč razutavcav jo nieer.fi: ♦>, ali dar*I jim je prisojenik 11 in b pohval; uuim v »eni »kup pa le «%-(•» daril in.2—S polival. — Sicer je |»a le vrtuarijsko,— kmetijska razstav«, u klore ae mora i morilo posneti, cvotlišku Je le luaun. Kuj pravite k temu vi, {{OMpodjc „ iiidigeni "?• I Vemo, vemo, kje v „Oimcrviitoin "jevem dopisu ponio- J Iu tiči: V toni, ilu mibli, da slovenski |*vct sc io le ,'j jmmI sv. Cm« začne, m le I0r je proti severju jd on dot moiituguu ' du jc slovcunkii zeiulja. Okolica goriška, lirdu, Kras, ipavnka dolina, vse to jo g. do-•pisnil.il I>*i. ko ne laški svet ' |'u kuj cemo tirjuti, du ki g. dopisnik „ Osa."-je v \ domačem narodopisji ziiu|dcu bil, *:u Ae o kun: j lipilui riie uc raziiiiič, ako iiivno jc- -ec se uc molim — ilolaven ud kmetijsko drntbe. Kapi, ko bi o poljedcl- 11 Ht\u b kolikuj /.«1*1, lic bi um bilo trobil »mcaiio pa- !| lotieno koiislulovnli, du i*. „ gor " ni liilo nič raz*lav |j Ijeuegal Kteri ne zvedonee, ampak kleri vsakdanji 1 človek /. zdravimi molgaiii ne ie, da v r gorali " o ti | steni eaau, ko "Je bila pri imh leto« lazhlava, mu, rekel j bi, jmtč kurijo iajc Jlai dui pupro| komaj sneg nkopnel? Nc mamili sicer k uie t i jat v o, kmetijski napredek z mu odnosi jo mešali, ker je lo dvoje druga od druge ue odviaiub reci; ali, če so Zu boeemo s |»rcd*lvoju ponašati in napredek kmetijski jh» jiurndnofeU sodili, lahko 'j ua vsa usta povem, da uc le vsi laški kmotjc od Komuna u do morju, tiiuvee ludi 'marši kleri gospod ud kmetijske družbo v (iorici bi lakko v šolo hod (J k li- i slini »lofcnJdm kmetom, ki So bili uc le v letošnji raz- | stavi naj bolje zastopani, kterih polja marveč so sumu na sobi še veliko lepša — stalna razstava. Daje okolica goriška tak rajski vrt-—'zahvalili se imamo sploh'•&>-t>sft*/• <*■ i m umu in dlauu. It. Gorica » (Kšorr.) | V 21. listu smo obečali nekoliko podučuih posnet j kov iz značajopisa ilašib laikih strank.—Dvoje reči bi se dala morebiti na slovenske narodno--politične raz- j mero obrniti.' I Ako *|ireudarimo še enkrat vse, kar smo o laških ! strankah povedali, kakšna sc nam kaže politika tistih naših .meščanov, ki so te. Od i tout priz opposicijskc * : stranke ločili V Obrnčujmo jo kakor hočemo: opportu-nitatnu politika je. — „ Signori. eol principi nun si tran- | sige", tako smo siišaii večkrat v našem dež. zbpru poudarjati. Načel Lah ne meojavu, pa tudi opportuni- 1 titn *») ne perhorrescujc. Kar sc tiče to besede v čisto ' narodno—slovenski obleki (!), morairio jo, predmi^o njej j j govorimo, pojasniti. Kaj jc opportuiiifcf? 5fckten misli- | jo, da igrati se s principi, menjavati načela, kakor ve-ter od to aH une strani potegne, dana* belo, jutre j; črno trditi; letos to, k letu kaj druzega zahtevati: to da je opportijiiitat. To ni opportunital, to jo—brez i j značajnost. Opportuuitat si moramo misliti tako-Ie: Pa- i robrod, ki jo reže kamor bodi po morji, zdaj zdaj ja- j dra /azpne, če je kaj ugodne sape, zdaj zdaj mašino ! podkuri; zdaj krmi naravnost po orli, ki uiu jo se-vernica kaže; uc ustraši sc pa tuii ovinkov, če »previ- i di, da po njih svoj cilj hitreje doseže, ko, če hi se po krajši poti vpirnti moral nasprotnemu loku ali.vetru. Potu joč n. pr. na nos dobre nadc udari jo tje doli nekam proti Krasili ji, pa vendar v zaželjeni ludjostaji mačka J poproj spušti, ko, čo hi vbil ob zahodnem bregu Alrike < naravnost na predgorje meril. Včasih sc celč raji kje [j ustavi in zavetja išče, ko da bi sebe iu potovavcc. la j, dijo in blago v nevarnost pripravil. Kcci zdaj, kdor ; *) ne. ■'» bi « io i iicniikiiii iimUuioiii izpeljano. r opUlrui iii*lo ilomarn obliko i') lirinir „o|.|iortunil«* " bratom llronlom ali komil dni^CMt-i zabavljali, opomniti urno ho£*m» rilatelj*. naj bi »r, p t r.lno ju izgovorijo »li rabijo, Irpo andoblljou pn-km-jr-ali. Ur j<-|»i»lW« do J<-Mk-o»io >sVb n oJrotl. ne porUorrrnejrali P},. , . - ■ , . ••■:.• . ■ • ■.>..».^.p-r.1; moreš, da je poveljnik toga parniki eilj igr«4il ali ne inedpotoma sp«wpisHW Lllja ni ju—enil, menjaval jo le poti, krotf I Je. po okoliščinah; namen 'mm ie ■ ves čaa isti bil, samo sredstva je premenjaval/ In to je oppor i u ni tat.— I.ahi ao gotovo prokaujeni |ioKtikarji, a oni znajo laviruli; v tem ko na svoj cilj merijo, ne sramujejo ae, če jim kdo očita, da so oppojtunitatovei. Tndi vladi bližati se. ui jih aram, če le . vidijo, da to do nego njih namenu jiospešujc. OilJ njihov pa- iu nnnioa je skoz iu skoz ta: pouliljuti. ai- dobro, kolikor "je mogoče, v narodnem in politiškom, duševnem - iu material-»oni or.lru. Njih opportunitaina. |»*litika' je tedaj inte-reanuvnka |mlltika. Oni dobro |M>/.uajo sroj pregovorT I' otlimo č il ncmico del buono; vejo, da jc bolje : drži ga, ko lovi ga: vedč. da bi bilo nospamelnn, hlapni i in hlepeti po uc vem kakih daljnih, negotovih vzorih, med teili pa zanemarjati iu v nevarnost dovatt dobiček, ki jim ga ponuja ue|>osrcdnja aeilajnosl; oni, držeči v ustih meso, ne liln|i*jr> jmi svoji senei ali po luni v reki. Poglejmo /.duj, kako je kuj v tem oziru pri nas •Slnvcncili. * Vem, da je primerjanje med nami iu Luki iprcoej icjOMlo, ali kako rnrveo pt^iuka vcndar-lc z njih politične mize lahko policruuio. Kdo uc vc, kuj jo slovensko cusništvo lani iu loloH z našimi državnimi poslanci iu m oseb no s Svctee eni uguajalo V I li kuj je jedro vso graje m vsega očitanja? Opportiiiiitat! češ, da delajo oppor-luiiitatno |iolitiko! Delaj, delaj drugače, če imaš roko zvezane. Toda, o leni v posebnem Hoatavku. Kar se p« tiče naše časiiiškc, Hvcteo jiidc, naj Zc danaa nekaj o menimo. Hvctcc a so hoteli nckleri po angierki olikani politikarji ne siiuio zaroko op|>ortuiiitata« j Kili like, liiuvce tudi za to gonoblti, ker so slišali, d« je nekdo nekomu ua uliu (Hišeptal, da jc čul praviti, da nokdo sumi. da jc g. Svctee mislil vložiti prošnjo za- p* ven dur no za raboljna slovenskega naroda V! -ue,xa—sod-nijskega svctovavcal! — Ta osodepolua, vnebovpijočn misel ino sili povedati uokaj o uradnikih, {» proeim, naj mi nihče nc zameri, da čč. čitalelje po ovinku nekam popeljem. Mnogykral čiLamo po časpikili, da vlada aa Pri-II io rake m I^abe pcstiuc iu b«»ža, -Slovence pa zanemarja. Kes jc skoraj tako; toda ni je prikazni brez vzrokov. Veste, kje moramo iskali glavnega vzroka, da jc tako? Pri uradnikih laških. Po vseh uradih, ni žili iu viših, imajo , l*hi polu« jvojih ljudi. IiaŠki uradnik pa jc narodcii. C'c je prisiljen in če zua, ptio v pisuruici tudi nemški, če ne, pa vpelje laščiuo svojevoljno zoper posiavč ali navnao tudi celo tam, ker je bil od nekdaj le nemški uradni jezik navaden (priča temu naš Kanal, Tomin itd.J. Zunaj uradnijepa je Lnb-Lah: muli, govori laški, živi po laški, in to od prakti-knnta gori do naj više stopinje. Da bi se Lah sarodno /.vrgel, odnarodii, to bi bila izjema, redka ko bela muha; k večemu v vojaški službi se kaj tacega primeri. Uodl.^i na kteri stopiuji kolf, povsod ljubi in skrbi L»k za svojo narodnost, za jezik 'svoj, za svoje ljudi. Lak je nadalje olikan in uglujcu»gospa njegova še bolj; beseda mu je sladka iu gladka, poklou gibčen in pri-kupljir; naj gre za kar si hodi, zu osebne ali narodne reči, vse trdnjavice iu trdnjave birokratične MOnijo se m n podati od domačega urada do uinistersžvn. Dn, |irotekcija, dobra beseda o pravem času ua ^pravem mostu je velemoč, naj roče kdo, kar hoče: Vs< do-seže l^ah jk» uradnikih svojih ali po elementih, ki w» jt Kako pa uaši slovenski uradniki? Razun ne^ice' vrlih Barodnjukov^ kijih je novejl čas rodil ali porodil, imamo po raznih slovenskih deželah oelo , krdelo odnarodencev, ali starovercev s n kranjsko Šprmho Rožnih sicer, toda jim sroe za narod in napredek narodni ne bije. ker ga ne poznajo; ignoti nnUn cu-pido. tlpliv nji nov reč narodno in uradnike narodno tlači, a nc jači jih. Naše Primorsko pa še potfcbno tudi ^tiid; tega medli, ker zraven takih uašip uradnikov, o kterih ic-Ijajo besede: „sovražniki človekovi so domači nje govi", primeroma vse preveč tujih uradnikov, imamo, nc le uemških, kakor po drulib okrajinah slovenskih, timveč vse polno nedomačih Italijanov, ki jih jo pori nila osoda poprej iz Lomhardije, |>otle kterega z Ogerskega iu Hrovaškcga iu slednjič iz Benečijo. Narodnjaki slovenski med uraduiki so potem takem potiš- ujoui v loti« ; vpliv . nji hov te zlasti mcHdu |'f t4«j iu»lo več ko nic- -^.ICadar bodo našo uradnije » narodnimi uradniki, ali • vsaj takimi, ki turi ' jezik znajo in ljubijo in so nam pravični; &edar bodo ! ve© naše Bodnijo ume Svelee o za sveto vavcc imele; 1 ■ pot le Ida gor ti, Slovenija! Ni li io re« ? Nimamo lile do sed^j lej trditvi dokazov. Tinto malo, kur 01110 u. pr. • ari v Gorici dosegli, dosegli smo. veei del )>■> uradnikih, po tisli kopici narodnih uradnikov, ki jih imamo, 1 ali sino jih imeli (mudimo si giuiuszi). Nc nasprolu|nio tedaj narodnim uradnikom, zmožnim iu zuačajuiia, ur ' zmerjajmo jih s hlapci, mižnji ; želimo icarvrr, da bi v kratkem času uiogli se ponašati ž njimi, kakor prvi* kristjani oneiM>gloinu paganstvu nasproti: Oiiiuiu vcalra implevimua: forum, Henatum, caslra itd. To. lo bi bil [I kvas uarodnemu hlebu, drugači ko nepremišljeno zabavljanje ! Hoteli smo po Icm ovinku dokazati, da goiijlm zoper Sveloc-a iz tega vzroka, ker hc je MUinilo, du bi ij rad nazaj v državno »liiftho prestopil, ni bila modru. |; S tiiu |m nočciuo Kvotcc-a sploh zagovarjali, nekaj r.u ji to uc, ker so bojimo,, da hi njogov ucovržctii in lico-vrtni pro doino v n Novicah " bolj podirali ko |>odpi i! rali; uckaj, drugič, aio ue, ker nočemo kalili spotilo- 1 vanju, Li iuii ga naaprotniki njegovi 7. cuo platjo jezika izrekajo, v leni ko ga z dragu bičajo ; nekaj, tretjič, zalo j nc, ker se „ Domovina" - za svojo eksistencijo boji; I kajti, čo se jc ie „ Novicam" v pregreho šlelo, du ao j Svetec evo opravičim aprcjcle. kaj bi se še le ubogi ;. „ Domovini" godilo, ko bi sc prcdrznilu, S oa zagovarjali? '' Nekaj moramo pa o tej priliki vendsr še Hprožiti, in to je drugo, kar nas naši l.abi nčr. Naj lehtncjših razlogov edeu, ki jih izusl ali upi , sov zmernejše laške stranke v G. zo|>cr uiio slišimo ali čitamo, tiči v napoved nem reku: cinaiicipazionc, liberlu d'azioue, t. j. proslodebiruost, siuuoosvolHHlitev, ali ». |, prosti to v od samonilstvM oppoflicijsko stranke. Mutatis i j mutaudis tudi lo lahko na naše razmere obrnemo. Ali, |[ ker se rasprava te reči ne da več primerno stisniti v 1, okvir naslova ..Gorica", ki smo ga postavili temu so stavku na čelo, moramo jc odložiti za drugi spisek j pod drugim nadpisom. Podobo našega rriesla pa mislimo s časom as r. drusih vidkov, z družili stališč po- 1 sneti.- Za zdaj bodi la spis sklenjen. M. Državni zbor. j i!ote razumeli in radi verjeli, da sol mora silno draga postati, prodno pride v te krajo in se ondi ua drobno prodaja. Iz tega hote pa tudi prevideli, da ni mogoče, da bi bo tako draga sol tnofla živini dajati. Moja gospoda! jez mislim, da som vam dokazal, da, če se klen deželi spodobi in jo za njo pravično, da sc jej sol pod navadno ceno prodaja, sc to po pra vici spodobi tndi pokneženi grofiji Gorici in Gradišču. •j Cl. U Prebivalci teh* dežel gotovo uc bi mbgli razumeti, zakaj Se jc lak polajtek na voli, ki je sicer sam na sebi lo majhcii,' sosedni isterski deželi ia še dragim dovolil, ki gotovo niso na slubjcui, njim pa odrekel. Je/, upaln, dn Im> tudi U hI .zbornica tako pravična kakor je bil zbor leta IHI>2. v svoji 15,'J. seji, iu v tem upanju utorim la le predlog: * „l'olajšok. ki je iiaiiioujcu prebivalcem v Istri, da Se jim ima coni soli po znižam ceni, lo je po 4- gold. KI kr. piodajati. mi| se raztegne tudi ua poknržcno grofijo Gorico iu CradiAčt:.4 II. t. m ju iinelu zbornica poslancev prvo ^e jo po vilikošl 1I1 loi lotila ar glaaovitili finaučuili načrtov. Do nali »le hhhIi obravnavo končali. Vrtela xe bo večidel kro£ inmvuloi m.Ciiii- in uiaiiiAinr fiiiHiičnega odbora, kakor hiiio ■/.<• iini pol povedali. K-ij 111 (.ako ne »klene, puvemo prikrilojie. 0«l«'U |»<» liielll. /ti-slrija. Duuajaki runniki trdijo, da jc ajiiMloljakcjiui uuu olju i pitjtrZerrinii poročniku ) ua Dunaji /,e doftol iz Iti-mu in otr.it .'u/ir.r fioiNij««fryrur rerflfe fntstanr. Minister za ItugočuHtp-, vil. 11 jihkmu , je i'.-iKjM>Hlal vnem škofom piu\ iiIjikJi-ii m nlaiiok <>t.>»Lm Um, v ku-iom jim po,-trd bo oineiijeniii pualav uradno uuzuuuja, g minister zagotovlja, da vladu ur mntli katoliške vere zatirati* marirr veljavo njeno ne eeln podpirali itd. I' Koprr je doaio \ hIviI pritožb od •>udašiyc ni mu i Z Dunaju povelje, da ima uniiiHoina koj nehali bili uoui jezik Do itntluj se jc, namreč, razlagala zgodoviua v višem giiniiH'/.i|i po ncniški in vlada v Trslit je bila menda Mprožila uaavet, da uaj bi st; tudi v »podnjih ra/.redib nemščina za zgodovino vpeljala.- Slovenščina, oziroma Hibo hrvaščina bo zapovedan predme,! naino za tiHle u četice, kleri so rojeni Slovenci ali Slovani; uem-ščiuu ravno tako za Nemce (ko bi jih .kaj bilo!).— Opira se pa ministerski ukaz na g. IU. glavne diž-p.iHtave od 'JI. doc. IHt>7 r.ustrau občjiib državljanskih pravie. (O tej ludi za Gorico važui niči bomo še dru-goč govorili. IV) % I-' Lfnl/ljaui k<: uapravlja društvo, uegat cilj ut konce b» pvrievati ustavne naroda nt pra-Tice ua }HUftavni poti. Orožje, s kterim bo to drašlvo nuš narod branilo, bode edino samo: pravo (das Ueckt) f mejah temeljnih državnih postav. Uoslo društvu jc: narodno /rrano na jmdslotnbi ustaoni.— Poslednje ^ Novice " so priucsle vabilo k lemu društvu. Nadjamo se, da je lo vabilo Umicljni kamen za rekonstrukcijo razrušene naše narodne politike. »opisi. Iz l*4»a nap. .slovenski »fante 2c prva leta tam mučilli z nemščino.. Rekel sčm mučili, kajti razumeli nismo skoro, nič, in misliti, se potem takem nismo mogli vaditi; miselnost buditi, je na poglavitna naloga tudi ljudske šole, in sleherni lahko vidi, da otrok ne zna in ne more misli ti v ptujeni jutiku, saj še. v malernem mu je to težavno. Ves frud je tedaj malo rodil iu vse podučevanje je bilo puhlo. Ko bi se bili pluje ga jeziku učili ua ix»dlngi milega malcmegn, kar je naravsko iu navadno pri vseh drugih narodih , gotovo je, da bi bili lož« in boljšo napredovali Tako hiiio pa zastajali, in v Ljubljani smo marali na podlagi slabo nuni znane nemščine uči-jti se še druzega ptujega—latinskega jeziku, iu to nuni je bilo drugo in novo mučenje. — /.u Itoga ! kdo bi so rad spominjal iukšuih šol, kiere so bilo skozi in skozi napačno osnovane in nasprotne zdravim načelom pedagogičniiu. Čudili se je zares, «lij smo s prevelikim trudom vsaj nekoliko storili. To šole, gospoda, so pa imele še poseben namen: uamerjavale so, namreč, du bi bile v nas popolnoma ugasile mili nalivni čut - ljubezen do naroda.— In na tanko so izpolnovnle to nalogo svojo. .Saj vidimo, kako težavno, kako kasno ne zbuja med slovensko Intcligon eijo iu med bogatini našimi čnt narodnosti, kako poČa-ni se oživlja znanje čistega jezika našega, in dn veliko njih rolo nasprotuje razvoju narodnemu, ker jim io ne-nrečui Ia sistem kot slana do čisteru pomiril ljubezen do narodu. In to je veliko zelo. Oj, koliko močneja, koliko hoguteju bi bila Avstrija, da bi bili vsi Avstrijski Slavjani,— in je nas 18 iniljonov,—narodno tako omikani, kakor Želimo. Da pa niso, krive so nouarod-ne šole. Po vsi prsvici tedaj in srditega srna kličem temu slavjanskiui dušam in sreem morivneinu staremu sistemu to, kar je zaslužil:— Pogine naj na vekomaj! Oospflda! Vendar zmagal ni žalostni ta sistem; So živimo mi Slovenci, in tuai napred*njemo, kar nam je le mogoče. Dokazov temu je veliko. Dokaz nam je tudi sedanja Postojnska šola. Slovenski glas ni več tam prepovedana, kazni vredna reč kakor poproj, in nadja-mo se, da doživimo še drugih veliko boljih Časov. Če se v Šoli odmeva mili materni jezik, in, če učitelji podučujojo otroke Ijubeznjivo, dasi tudi resno in ojstro, gotovo ostane taka šola v predragem spomina, in Če se stareji možje po očetovi hiši nar raji spominjajo šole, dokaz je to nar bolji, da je bila šola izvrstna— Drng živ dokaz, da Slovenci zares napredujemo, je Ciiainioa vaša, ktere se veselijo vsi Slovenci, in ktera obeta po današaji sijajni svečana ti, in po štovilu svojih slavni b družbenikov, da bode dolgo, da bode tudi sijajno živela.—S tem bo pa veliko koristila vsema slovenskemu narodu. Naša Postojna ima velikoJ krasnega pod zemljo, io je daleč krog po svetu znana po svoji sloveči jami. Naj bi nam pa tndi zunaj nad zemljo vsak Čas imela pokazati kaj krasnega, naj bi nam kazalasvoj ibvsnsko-narodni znaiaj, da bodo vsi ptujci, razguševaje po svetu krasoto podzemeljsko, tudi-razglaševali Sloveniji na čast, da je ta kraj slovenski kraj. In že imč „ Postojna" mora spod bada ti vae tokajf šne prebivavce, da se povždignejo, kar se da. Mogočni ptič postojna v zračnih višavah daleč okrog kraljuje. T*ko naj ^ tudi naša Postojna visoko visoko povzdigne v slovenski omiki, da bode v tem plemen (tam zmisiu kraljevala na Notranjskem, kakor ji io tiče po imenu, po legi, po številu stanovavcev in po zavodih svojih, ki jih ima že zdaj. Tega smo od sih mal gotovi; zatorej Sivila, Živila Postojna naiai Ob 9ofi junija.— Velika vročina io suša na« pritiskate. Da bi dež izprosili, imeli smo Avčani na vinkoštni ponedeljek 1. t. m. procesijo k D. Mariji Snežnici nad AvČem- Ze tisti dan je prišel jako pohleven pa močan dež. Včeraj je prišla procesija iz Kanala. Naše procesije so Be vdeležili tndi Bočinei, pa vendar ne v tako obilnem številu kakor so želeli priti. O-strašila jih je več ko polovico neka nesreča. Peljali so se prvi čez Sočo v stari poškodovami majhiui barki ; bilo jo 10 oseb. Barka so jim potone in rsi so v vodo poskakali, pa vcudar, hvala Bogu, srečno vun izbredli; samo nekaj obleke jim je voda unesla. Ako je bila Soča po navadi velika, ne bi se bil morebiti nobeden rešil, zlasti pa ženske ne. Poslednji, to videti, so se vrnili. Ta dogodek nas sili obrniti h m sl/ C-i kr. gosposko, da tako nevarno vožnjo ustavi, dokler se ne napravijo do.bre in;.yel|i>e .barke. . B. uSUelj. Iloma^l novinar. (Zrakoplaaec Ji. Jtlondeau). — Na vinkoštni ponedeljek smo imeli v O urici nekaj posebnega' gledati. Francoz II. BI. se je vzdignil z balonom v zrak ter tako umelne giuinastičue razvoje delal, da ie na tipk-bi se jim moral vsak Čuditi. Ulegel in nagibal seja nu vse načine; poŠtnvil se glavo doli noge gor i po koncu; pl»yal itd. 1/ctcl je visoko, kolikor ne da r. o-. česoin meriti, blizo kakor naš Mrzovec; trajalo je plavanje kako' četrt ure. Vzdignil se je z živinskega trga za Uradom In rahlo padel nu neko streho na Plačati, cerkvi nasproti. Iz prva jo letel oblon proti severozahodu, poile se je obrnil proti jugozahodu. Prihodnjo nedeljo 7. t m. oh <>'/, n. zvečer se vzdigne 4« enkrat in v zadnje. Vredno jo priti ga gledat. — Henrik Biondoau ho je npustil v zrak Žo dO I krat. (Jlirmanih) io bilo v Gori o viukoštih 570 otrok. (Hirvunvili hojo letos N j. ekse. prevzv. nadikof): IH tega meseca v" VolČah, 14. v Tominu; lfr. Podmevcn, JU. nu Grahovem, 17. na Bukovem, 18. in 111. v Oirk-noni, 2«. počitek v Girkucm, 21. ua Št. Viški gori,22. pri sv. Luciji. — Iz Gorice odrinejo 12. t. m. (G. .Jakop PuSitf) duh. pomočnik v Podlurnu gre za pomočnika na otok Grad. .(/Vi so. Ignaciju v Gor ici) je g. Alpi benetfciat Henzigcrjev in 3. koo]>erator ikladevne cemte. Deželai odbor goriški je razposlal te dni občinam ua razgled in posvet nafrt postave zaatran tistih cest, za kterih vzdržavanje bodo morale ▼ prihodnje občine skladati, ali pa same delati bi popravljati jih. Tesa cestam demo skladovne ali konkurencijsk«. Razposlani načrt postave zastran teh takih cest se ima v letošnji sejni dobi našega deželnega zbora pretresati io zatrdao odobriti. Odbor praša torej poprej županstva, ali so z njegovim načrtom zadovoljna, in, ako ae, naj bi svoje mnenje o tem izrekla. — Da se ne bodo občin« poznaj« kesale, naj to reč zdaj dobro preudarijo. in, če se jim je kje kake krivice bati, naj to zdaj brž na* znanijo.— ?Donsaviaa" svetuje, naj bi občine izrekle, da bi jim bilo ljubše, da bi se jim vsaki njen kot ceste odmeril, da bi ga same delale, kakor da bi T denarjih za nje skladale. Kteri soseoje dotične kata* stralne vasi pa naj bi imeli hoditi cesto popravljat, ali vsi, ali samo tisti, kteri kaj davka plačnjejo, to nsj bi imela pravico določiti in med sabo poravnati občinska starešinstva sama vsako za svoj kos. ») $ 13. Meilverake postave. Odstavek drugi veleva, da se mora pri navadnik procesijah po trgih in ulicah, koder gre pocesija, opusti-ti vee, kar jo utegne motiti ali jej v ikode bih (vas eine St&rung oder Beeintr&chtigung der Feier zurFolge haben kSnnte). Pri nas v Gorici se je dosihmal skor vsakrat marsikaj godilo, kar jo sprevod jako motilo, n. pr., da ljudje s klobukom na glavi ali cel6 s sinod-, ko v ustih sred sprevoda gori in doli hodijo, po oknih in po oglih zijala prodajajo in na glas govori itd. Bojimo »jučii !čw» ua ar. Telo, ali bo nuvi paragraf 13, močneji, ko veljava stare policijske palico. Drobtlnca. Nov* dekanija v n&džkofiji Goriški I Kak nov Krištof Kolumbus in Amerigo Vespucci ▼ isti osebi je nafte) ni davno novo dekanijo —Kumuko (ali Konjsko). T b kaže, kako natančen in znajden deželopisec je omenjeni gospod. . • Boranl kara 3. junija. Metali .06:66; narodno posojilo «2:60; London 116:40; adžjo Srebra 114^0; cekini 5:50. * ■ Lltlsiea C. F. V. >.. H Hrupi krti; g. A. v. IM daru« pra^ ■ pozno 4oilo , pnbadnjlt. •) Ker lupanatri ratkai ikladovail, teat m na litare U ali U ceala apada, ia r rokah Imaio, ni Uk o nujno, da bi „D#»." da-'lini načrt poatav« i« danal priobčili morala. Za rad pomar^aj« proalo- / ra a tem liatu princa« aa drugo čilat»tya prihodnjič, a* Vr.