NASA TEMA KRONIKA Ukrepi v domovih za starejše neživljenjski? str. 12-13 NPU ovadil dve celjski direktorici str. 15 TV SPORED ■o len IT- icn ■u-i im lo Ir-Sr- novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 23/ Leto 75 / 4. junij 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Ze 75 let je Novi tednik prvi v regiji Minuli torek, ko smo najbolj zavzeto pripravljali vsebino tokratne številko časopisa, smo v uredništvu s torto Alenkinih slaščic s Ponikve proslavili tudi rojstni dan našega in vašega Novega tednika. Ponosni smo, da tudi v teh drugačnih časih nadaljujemo tradicijo naših predhodnikov, ki so se zavzemali za preverjeno in kakovostno informacijo. To nas razlikuje od drugih in prav zaradi tega poslanstva smo bili in ostajamo prvi v regiji. Hvala za vaše zaupanje in zvestobo! & w X сл o ÜC dr. Ivan Svetlik o spremembah na trgu dela str. 26-27 illl'l i' FJ П fjl IN NAJ MATURANT novi tednik I radio celie [JtJ&VP str. 11 Večv notranjosti časopisa in nawww.novitednik.com 2 AKTUALNO ZADETKI »Čustven stik daje starejšim upanje. Nekateri, ki imajo svojce v domovih, so zelo težko sprejeli, da niso mogli k njim. Stroka mora imeti stik z realnostjo, s tistim, kar se dogaja dejansko.« Heda Zimšek, predsednica celjskega območnega odbora Hospica »Ne vem, če bodo kdaj v Avstriji prodajali slovenski jogurt. Tam so namreč veliki lokalpatri-oti in domače izdelke postavljajo na prvo mesto. Želim si, da bi bilo tako tudi v Sloveniji.« Vinko But, direktor Mlekarne Celeia »Zaenkrat se brezposelnost še ni dvignila na raven, kot je bila v prejšnji gospodarski krizi. Kako bo naprej, je težko napovedati. Če bo nastopila recesija, bodo zagotovo sledili odpuščanje delavcev, manjše zaposlovanje in s tem povezane težave.« dr. Ivan Svetlik, sociolog »Tekmovanje z vodnim skuterjem zame ne pomeni le tekmovanja z drugimi. Tekmujem tudi sam s seboj. Če mi kaj ne gre, naredim korak nazaj in vzamem nov zalet.« Ambrož Vahen, lanski državni in evropski prvak v vožnji s stoječim vodnim skuterjem »Največje možno število ljudi na štadionu je 118. V to so všteti igralci, trenerji, organizatorji, predstavniki televizijske ekipe, novinarji, predstavniki obeh klubov, sodniki, varnostniki, pobiralci žog ...« Sebastjan Gobec, tehnični direktor NK Celje ČETRTEK 1 1 PETEK J> \l/ 22 14 /^20 OP* • • • • • • SOBOTA I I NEDELJA J! \ \ i 22 10 У 24 H Težek položaj prevoznikov Dobili nekaj pomoči, računajo na četrti paket Med panogami, ki jih je epidemija najbolj prizadela, je dejavnost prevozništva. Turistični avtobusi in tisti, ki so opravljali šolske prevoze, so z razglasitvijo epidemije in omejitvenimi vladnimi ukrepi obstali, naročila za prevoznike, ki prevažajo blago in surovine, so se občutno zmanjšala, hkrati so bili tisti prevozniki, ki so zagotavljali nujne življenjske dobrine, še posebej izpostavljeni. ROBERT GORJANC »Koronavirus predstavlja izredno stanje, pravzaprav prikrito vojno z vseh vidikov. Gospodarstvo je bilo ohromlje-no, a vseeno je bilo treba zagotavljati oskrbo prebivalstva. Država je bila preskrbljena z zdravili, maskami, ventilatorji, nujnimi življenjskimi potrebščinami, vse s pomočjo prometne in tovorne logistike. Krizo so najbolj občutili turistični avtobusi, ki so od februarja brez prihodkov, tudi obeti so slabi,« je o delu prevoznikov v času epidemije koronavirusa povedal Peter Pišek, predsednik sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije (OZS) in tudi podpredsednik te osrednje ustanove slovenskega malega podjetništva. Kot je še dodal, so v prometni sekciji OZS z ministrstvoma za infrastrukturo in gospodarstvo ter s strokovnimi službami mesec in pol iskali ustrezne rešitve za premostitev težkega položaja, a jih niso našli, ampak so dobivali samo obljube. Te so za izboljšanje sicer že prej težkega položaja prevoznikov prejemali že od prejšnjih treh vlad, obljube pa niso bile uresničene. Napoved protestov dvignila prah »Med vrsticami sem tako izrekel, da bi skrajni ukrep, če naše zahteve po pomoči zaradi posledic epidemije ne bodo uresničene, vsaj za turistične prevoznike, lahko bila tudi državljanska nepokorščina. Kljub temu moram reči, da je bila komunikacija z ministrom Jernejem Vrtovcem, s katerim sva se v času >korone< slišala tudi večkrat na dan, zelo korektna. Ustanovili smo krizni štab, tudi z vključitvijo ministrstva za zunanje zadeve in brez tega sodelovanja država ne bi bila preskrbljena v času epidemije,« je okoliščine napete situacije za prevoznike, iz katerih je izšla napoved protestov, še opisal Peter Pišek. V vodstvu prometne sekcije pri OZS so za pomoč panogi na državo naslovili tri ključne Peter Pišek, predsednik sekcije za promet pri OZS strstva za infrastrukturo in 25 milijonov evrov od SID banke, podaljšanje čakanja na delo do konca junija je tudi del tretjega paketa državne pomoči, zadnja zahteva pa še ni uresničena, računamo, da bo vlada prevoznikom prisluhnila v četrtem paketu.« Kot je še poudaril Peter Pi-šek, ti krediti niso zastonj, gre za povratni denar. »Od začetka marca prevozniški sektor ne dobiva več komercialnih kreditov. Za transport, logistiko, gostinstvo in trgovino so komercialne banke zamrznile kredite, denarni tok je padel, neuspešni smo bili pri tem, da bi SID banka poskrbela za odkup terjatev, v sektorju prevozništva imamo torej tisoč in en problem.« Podjetje našega sogovornika, Pišek & HSF Logistics je zahtevno obdobje koronavirusa preživelo brez večjih pretresov. »Logistika je delala stoodstotno, psihološko pa je bilo za voznike zelo težavno, vendar so opravili svoje delo kljub veliki izpostavljenosti nevarnosti okužb. Sprejeli smo ustrezne zaščitne ukrepe, tako da smo uspeli prebrodili to težavno obdobje. Delavnice in tehnični del ter gostinstvo smo morali zapreti in smo se tudi posluževali čakanja na delo.« zahteve: ustanovitev rizičnega poroštvenega sklada z državnimi garancijami, podaljšanje čakanja na delo do konca junija ter finančno pomoč za posamezne prevoznike. »Za poroštvene kredite smo prejeli 10 milijonov evrov od mini- Panoga na preizkušnji Spomnil je še, da transport in logistika ustvarita 17 odstotkov bruto domačega proizvoda, več kot turizem, ki ima 12-odstotni delež v BDP. Turizem je prejel 350 milijonov evrov nepovratne pomoči, prevozniški sektor pa 35 milijonov evrov povratnih poroštvenih kreditov. Trenutno so v največji stiski turistični prevozniki, saj je turizem povsem obstal. Tisti, ki bi lahko imeli kakšne vožnje, se morajo prilagoditi strogim zaščitnim ukrepom NIJZ, zato so takšne vožnje nerentabilne. »Deluje le 30 odstotkov prevozniških zmogljivosti v Sloveniji, kar pomeni velik pritisk na cene, dela ni, za en tovor je sto ponudb, prevozniki čakajo več dni na tovor. Čez dva meseca bo tovorni promet obubožan in vsi ne bomo preživeli,« je še opozoril. Svoj pogled na problematiko panoge in posledice, ki jih je pustila korona, so osvetlili tudi sindikati. V Sindikatu delavcev prometa in zvez (SDPZ) so v zvezi z napovedjo stavke avto-prevoznikov opozorili tudi na drugo plat medalje. Zavedajo se, da je ta panoga utrpela posledice razmer, da sta bila popolnoma ustavljena turistični in javni potniški promet, ne sprejemajo pa groženj s cestnimi blokadami delodajalcev v tovornem prometu. »Res gre za panogo, ki ustvarja velik delež BDP, hkrati pa tudi panogo, ki ima eno najnižjih povprečnih plač v državi, kjer so sicer izplačevali krizni dodatek, a hkrati zmanjševali povračila stroškov, kjer le redka podjetja izplačujejo z zakonom določeno dodatno poklicno zavarovanje,« navajajo v SDZP. Peter Pišek je v odzivu najprej opozoril na problematiko reprezentativnosti sindikatov. »Imamo množico sindikatov, a nobeden ni reprezentativen, to je prva težava. Najprej se bo torej treba dogovoriti o zastopanju, da se bomo lahko pogovarjali. Sicer pa nekatere zahteve podpiram, kajti tisti, ki ne plačuje delavcev, predstavlja nelojalno konkurenco. Večkrat sem že pozval sindikate, naj povedo, za katere podjetja gre, imena in priimke, kdo ne plačuje, ni pa prav, da je očr-njen cel prevozniški sektor.« Foto: arhiv NT (SHERPA) Konec epidemije in dela za regijski štab CZ Regijski štab Civilne zaščite Zahodne Štajerske, ki ga je vodil poveljnik Janez Melanšek (v sredini), je konec maja prenehal delovati. AKTUALNO 3 V Zdravstveni dom Celje samo, če ste naročeni Čakalne vrste so »porušene« Po epidemiji postaja delo v Zdravstvenem domu Celje znova počasi ustaljeno, a verjetno ne bo nikoli več enako kot pred izrednimi razmerami. »Trenutno delo v vseh enotah našega zdravstvenega doma poteka na način, da morajo biti vsi bolniki za pregled naročeni, tudi tisti, ki zbolijo isti dan. To pri vstopu v zdravstveni dom dokazujejo s SMS-sporočilom, z e-pošto ali drugim pisnim vabilom na pregled. Ne-naročenih bolnikov ne sprejemamo. Pri vhodu vsem bolnikom tudi izmerimo telesno temperaturo,« pravijo v ZD Celje. SIMONA SOLINIC Večina ambulant opravlja svoje delo, toda določene dejavnosti, na primer zobozdravstvo, zaradi specifičnih zahtev izvajajo storitve še vedno v zmanjšanem obsegu. »Bolniki pravila in varnostne ukrepe spoštujejo. Če jih ne, jim vstop v ustanovo ni omogočen. V tem trenutku neželenih dogodkov ne opažamo, razen občasnega nerazumevanja uporabnikov, da ni več možen vstop v zdravstveni »Epidemija nas je vse ujela nepripravljene, saj smo se s takšno situacijo srečali prvič. Na srečo smo se s skupnimi močmi vsi skupaj - vodstvo ZD Celje, vodje, predstojniki, odgovorne osebe in v končni fazi vsi zaposleni - odzvali v skupno dobro bolnikov in zaposlenih. Bliskovito smo reorganizirali delo, premestili zaposlene na potrebna delovna mesta, zaščitili najranljivejše zaposlene in bolnike ter nadaljevali obravnave na vseh področjih, kjer je bilo to neobhodno potrebno (patronaža, reševalni prevozi, zobozdravstvo, ginekologija, DSO Vojnik, DSO Šmarje, ambulanta covid v bolnišnici ...). Zaposleni so se v tej izredni situaciji zelo dobro izkazali. Lahko smo ponosni, da smo se uspešno odzvali in prilagodili razmeram, ki jih je povzročila pandemija covida-19. Uprava ZD Celje se tako zahvaljuje celotnemu kolektivu za ves trud, požrtvovalno delo in sodelovanje, ki ga je namenil za zagotavljanje zdravja pacientov in vseh zaposlenih,« so poudarili v Zdravstvenem domu Celje. dom kadarkoli, ampak je treba biti za vsak vstop v prostore naročen,« pravijo v ZD Celje. Ker so bolniki naročeni, v čakalnici praviloma nikoli ni več kot en čakajoči, pravijo v vodstvu ZD Celje. Na stolih so tudi fizične omejitve, s katerimi zagotovijo primerno razdaljo med bolniki, če sta v čakalnici dva ali več bolnikov. »Rešujemo samo najbolj kritična stanja« »V zobozdravstvenih ambulantah zaposleni delo opravljajo v varovalni zaščitni opremi. Delo zaradi tega poteka počasneje, med prihodi posameznih bolnikov zobno ambulanto zračijo. Posledično lahko tako na dan pregledamo manj bolnikov kot pred epide- mijo. Čakalne vrste so >poru-šene<. Delamo bolj po principu dežurnih ambulant, rešujemo najbolj kritična stanja. Vsi bolniki prejmejo termin pregleda, tako tisti, ki so jim pregledi med epidemijo odpadli, kot tisti, ki so bili med epidemijo obravnavani v dežurni ambulanti, ter tisti, ki se šele želijo naročiti na pregled. Bolnike naročamo po strokovni presoji zobozdravnika,« še pravijo v zdravstvenem domu. Pogosto je bilo največ bolnikov v laboratoriju, kjer zdaj velja tako imenovana krožna pot: vstop v zdravstveni dom-oddaja vzorca-izhod iz doma. Na fizioterapiji delo poteka bolj individualno, torej z manjšim številom oseb v skupinah. »Novost je tudi naročanje na fizioterapijo, osebnega naročanja namreč ni več, samo še po telefonu, elektronski ali navadni pošti. Na napotnici za fizioterapijo mora zato biti telefonska številka, da lahko bolnika obvestimo o terminu,« še navajajo v zdravstvenem domu. V njegovem vodstvu poudarjajo, da so se čakalne vrste podaljšale. In dodajajo, da je v tem trenutku še težko natančno opredeliti, za koliko časa. Kako naprej? »Kako se bo ta epidemija pokazala v prihodnosti in prihodnjih mesecih na področju primarnega zdravstva, v tem trenutku ne vemo. Zaradi epidemije smo se primarno ukvarjali s covid bolniki. Upamo, da bomo nadoknadili čim več ostalih odpadlih sto- ritev, da se zdravstveno stanje prebivalstva na drugih področjih ne bi poslabšalo. Kaj bo, če bo prišlo do drugega vala? Ponovne popolne zaustavitve slovenski zdravstveni sistem po našem mnenju ne bo prenesel,« pravijo v ZD Celje. Je pa znano, da bodo nekatere sedanje spremembe pri delu z bolniki ostale stalnica. Tako v ZD Celje nenaročenih bolnikov v prihodnosti ne bodo več obravnavali. »Vsi bolniki se bodo za vsa stanja morali naročiti za pregled, tudi akutno zboleli, ki se bodo naročili za isti dan. Izjema so seveda nujni oziroma urgentni bolniki, ki jih v našem okolju obravnava Urgentni center Celje in ne ZD Celje,« so nam še pojasnili. Foto: SHERPA Prelet ameriških in slovenskih letal tudi čez Celjsko Letalski poklon domačim junakom boja proti koronavirusu Ameriška in slovenska vojaška letala so v ponedeljek malo po 13.30 v dveh ešalonih preletela tudi Celjsko in se tako kot po vsej Sloveniji na ta način simbolično poklonila tistim službam, ki so bile v prvih vrstah boja proti koronavarisu v času epidemije - zdravstvenim delavcem, civilni zaščiti, vojski, policiji, gasilcem, prostovoljcem, aktivistom Rdečega križa in vsem ostalim, ki so skrbeli, da je država nemoteno delovala in da je bilo žrtev nevarnega virusa čim manj. Epidemija je trajala od 13. marca do 1. junija, ko se je tudi uradno končala. Pripadniki 15. polka vojaškega letalstva Slovenske vojske s tremi pilatusi in 31. polka vojaških sil ZDA s šestimi lovci F16 so v dveh ešalonih preleteli slovensko ozemlje. Polet so ob 13.15 začeli na Jesenicah, potem preleteli kliniko za pljučne boleznih na Golniku, kjer je bila uradna državna slovesnost ob koncu epidemije, Ljubljano, Celje, Maribor, Ptuj in v obratni smeri še Šmarje pri Jelšah, Brežice, Metliko, Črnomelj, Kočevje, Postojno in Obalo, kjer so zaključili polet. Ob preletu so jim zaploskali zdravstveni delavci na ljubljanski infekcijski kliniki, v kliničnem centru in UKC Maribor. Prav tako so jih v velikem številu pozdravili tudi zdravstveno osebje, policisti in gasilci v Splošni bolnišnici Celje, kjer je pred urgen-tnim centrom testna točka za covid-19. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Vojaška letala so navdušeno pozdravili zdravstveni delavci v Splošni bolnišnici Celje. S koncem maja, zadnjim dnevom formalne veljavnosti epidemije, je prenehal delovati tudi Regijske štab Civilne zaščite Zahodne Štajerske (CZ ZŠ), ki se je aktiviral ob razglasitvi epidemije 13. marca. V svojem zadnjem poročilu so v regijskem štabu CZ navedli, da so po podatkih NIJZ na območju ZŠ-regije potrjene okužbe v 25 občinah, skupno je bilo na območju ZŠ-regije do konca minulega tedna okuženih 313 oseb. Predzadnji dan delovanja CZ ZŠ je bilo angažiranih149 pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč (ZRP). Skupaj je bilo v reševanje krize v zahodnoštajerski regiji od aktiviranja do preklica regijskega načrta ZiR ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljivih bolezni pri ljudeh vključenih 24.049 pripadnikov sil ZRP, povprečno dnevno 325. »Za izvajanje ukrepov in nalog v občinah, vzgojno-var-stvenih zavodih, zdravstvu, organizacijah za zagotavljanje socialnega varstva, ustanovah s področja kulture je bilo v času razglašene pandemije oz. epidemije razdeljenih 970.641 kosov različne osebne varovalne opreme,« je v svojem zadnjem poročilu zapisala Petra Bezjak Cirman, predstavnica za odnose z javnostmi regijskega štaba CZ. RG, foto: SHERPA Ameriški lovci F16 in slovenski pilatusi so preleteli naše krajev v čast junakov boja proti koronavirusu. 4 GOSPODARSTVO Direktor Mlekarne Celeia za letos napoveduje dobiček Manj izdelkov, a z višjo dodano vrednostjo Po 1. juliju lani, ko je dolgoletnega direktorja Marjana Jakoba zamenjal dotedanji direktor šmarske kmetijske zadruge Vinko But, se je v Mlekarni Celeia marsikaj spremenilo. Ukrepi, ki jih je sprejelo novo vodstvo, so med nekaterimi zaposlenimi in tudi v javnosti dvignili nekaj prahu, vendar letošnji poslovni rezultati potrjujejo, da so bili pravi. Mlekarna namreč letos kljub drugačnim pogojem poslovanja, h katerim jo je prisilil čas epidemije, posluje dobro. Prve štiri mesece je zaključila z dobičkom in pozitiven rezultat bo po napovedih direktorja Vinka Buta imela tudi ob koncu leta. naredili temeljite analize poslovanja, smo se odločili za ukrepe, ki so sledili omenjenim trem ugotovitvam. Pregledali smo naš produktni portfelj ter začeli iskati tiste izdelke, ki ne prinašajo dodane vrednosti in s katerimi težko dosegamo pričakovane cene na trgu. Zmanjšali smo količino sirjenja, zaradi česar so se v javnosti pojavile govorice, da zapiramo sirarno, kar ne drži. Sir je izdelek, ki je izrazito podvržen borznemu nihanju. Srečujemo se s tujo konkurenco, z velikimi industrijskimi obrati, ki jim težko konkuriramo z našimi siri, čeprav so izdela- kovostnega slovenskega mleka brez gensko spremenjenih organizmov, ki ga odkupujemo na lokalnih kmetijah. Vse te standarde in certifikate, ki zagotavljajo sledljivost porekla in kakovost izdelkov, je treba na trgu unovčiti. Zato smo se odločili, da bomo delali manj izdelkov, vendar bodo ti z višjo dodano vrednostjo. Pomeni, da so načrti o novi sirarni obležali v predalu, čeprav je sedanja proizvodnja že zastarela in potrebuje posodobitev? Načrtov o prenovi sirarne nismo opustili, smo jih pa nekoliko spremenili. Naložba je res potrebna in jo bomo leta 2021 za-gotovo začeli izvajati. Sirarno bomo prenavljali postopoma, v skladu z našimi zmožnostmi, kar pomeni, da bo gradnja nove sirarne morala še malo počakati. Edina razloga, da se še ne bomo lotili tega večjega projekta, ki so ga sicer v mlekarni napovedali že pred nekaj leti, sta torej dva -spet bi povečali proizvodnjo izdelkov z nižjo dodano vrednostjo, poleg tega nam tudi finančne zmožnosti tega ne omogočajo. Ste že zmanjšali število svojih mlečnih izdelkov ali to še nameravate? Še ne v celoti, bomo pa umik izdelkov, ki ne izpolnjujejo naših zastavljenih ciljev, kmalu pospešili. Seveda bomo ob tem, kar je normalen pojav v vseh proizvodnjah, uvajali nekatere nove izdelke. Kateri so najpomembnejši izdelki z višjo dodano vrednostjo, ki jih ohranjate v proizvodnji? Še naprej bomo negovali jogurte iz linije LCA, ki smo ji dodali tudi proteinske izdelke. Na trg smo že poslali LCA-proteinske jogurte, do konca leta se jim bo pridružila še pro-teinska skuta, načrtuje-mo ni iz ka- JANJA INTIHAR Mlekarna Celeia je lani ustvarila 61,9 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je nekoliko več kot predlani in največ v zadnjih šestih letih. Kljub povečanju prihodkov je podjetje poslovalo z izgubo. Kolikšna je, direktor Vinko But še ne razkriva, ker se z rezultati lanskega poslovanja nadzorni svet še ni uradno seznanil, pravi pa, da je bila višja kot leta 2018, ko je znašala 323 tisoč evrov. Kaj je razlog, da je imela Mlekarna Celeia dve leti zapored izgubo, medtem ko so vse ostale večje mlekarne v Sloveniji poslovale z dobičkom? Lani žal negativnega trenda iz leta 2018 nismo uspeli spremeniti, izguba je bila še nekoliko višja kot predlani. Moram pa z veseljem povedati, da je letos drugače, saj poslujemo z dobičkom in to celo nekoliko bolje od načrtov. Pri izgubi gre za preplet več dejavnikov in odgovor na vprašanje, kaj je razlog zanjo, je zelo kompleksen. Zato naj navedem le tri bistvene razloge. Prvi je, da je bila mlekarna preveč usmerjena v cilj, kako čim več mleka predelati v čim več izdelkov. Pri tem je premalo pozornosti namenjala ustvarjanje čim višje dodane vrednosti ter vprašanju, kako bo vse te količine na trgu prodajala. Drugi razlog je bila prenizka produktivnost, tretji pa, da ni dovolj aktivno obvladovala vseh stroškov. Lani ste v podjetju začeli poslovno preobrazbo. Za kakšne spremembe ste se odločili, se njihovi učinki že poznajo? Nekaj mesecev po Vinko But, direktor Mlekarne Celeia: »Naš poslovni načrt za leto 2020 predvideva pozitiven izid in zaenkrat kaže, da mojem prihodu, ko smo ga bomo lahko dosegli kljub vsemu, kar se je dogajalo v minulih dve mesecih in pol.« »Potrošniki niso občutili pomanjkanja mleka, je pa kriza vsekakor opozorilo, da je dobro imeti kaj svojega in ne biti povsem odvisen od tistega, kar moraš kupiti v tujini. Dokaz, da to drži, so bile zaščitne maske in bog ne daj, da bi se kaj takšnega zgodilo s hrano. Če bi bila draga, bi si jo težko vsi • v v•a• v i • v • i • I I privoščili, še huje bi bilo, če se je ne bi dalo kupiti. Zato je treba drugače razmišljati o samooskrbi, predvsem pa je treba spremeniti navade potrošnikov.« \\ \ / tudi nekaj novih namazov. Pri sirih se bomo usmerjali v sir iz senenega mleka in v bio ali eko sir, s katerima želimo v drugi polovici leta povečati svojo prisotnost v trgovskih sistemih. Poleg teh dveh sirov načrtujemo še proizvodnjo sirov, oplemenitenih z različnimi dodatki. Iz sirarstva se torej zagotovo ne umikamo, tudi zato, ker smo edina večja sirarna v Sloveniji. Prepričan sem, da kljub zapletenim razmeram na mednarodnem trgu ena sirarna v državi vendarle lahko preživi in se razvija. Bo zmanjševanje proizvodnje sira pomenilo tudi zmanjševanje odkupa mleka? Ne. Hkrati z napovedjo, da bomo nekoliko spremenili strukturo proizvodnje, smo zagotovili, da odkupa mleka povezuje smo dosegli lepe rasti prodaje in hvaležni smo slovenskim potrošnikom, da so razumeli naš poziv. Eden od ciljev mlekarne je še ne tako dolgo nazaj bil čim bolj povečati izvoz. Je še vedno? Na trgih, kjer smo zdaj prisotni, povečanje izvoza ni na prvem mestu. V srednjeročni ali dolgoročni strategiji mlekarne se bomo zagotovo usmerjali v to, da bi več izvozili na tiste trge, kjer bi lahko dosegli višje cene. Zdaj z izvozom ustvarimo četrtino prihodkov. Naš glavni izvozni trg so države nekdanje Jugoslavije, pri čemer je prodaja v Srbiji bolj skromna. Ostale države, kamor izvažamo, so Italija, Nemčija, Švedska in Avstrija, vendar gre za prodajo v tako imenovanih etno trgovinah, ki tako po količini »Če sem zmeren optimist, bi lahko rekel, da kriza ne bo povzročila tako globokih nižanj cene mleka, kot je to izgledalo na začetku, ko se je vse ustavilo in nas je bilo strah, ali bomo mleko sploh lahko prevzeli in ga predelali.« PONEDELJEK in SREDA: 8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK: 8.00-10.00 in 11.00-13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 ne bomo zmanjšali. Odkupovanje mleka je, tudi glede na naše lastništvo, eno naših osnovnih poslanstev. Ker ne želimo izdelovati produktov z manjšo, ampak z višjo dodano vrednostjo, česar se ne da narediti čez noč, v tem vmesnem obdobju viške mleka prodajamo na trgu. To je še vedno manjše zlo, kot če bi te viške mleka preusmerjali v izdelke s prenizko dodano vrednostjo ali celo z vrednostjo, ki ne pokriva stroškov proizvodnje. Mleko, ki ga ne predelamo, prodajamo na slovenskem trgu in tudi v tujini. Odločili smo se, da bomo polovico mleka prodajali brez tveganja, drugo polovico pa z malo večjim tveganjem. S slovenskimi kupci smo sklenili dolgoročne pogodbe, tu je tveganje manjše, večje pa je ob prodaji na trgih v tujini. Mlekarna v preteklih letih ni dosegala posebnih rasti prihodkov. Zakaj? Zaradi omejenosti na domačem trgu in nekonkurenč-nost na tujih trgih. Doma ne bomo dosegali posebne rasti, čeprav se bomo trudili z razvijanjem novih izdelkov ter z oglaševanjem in s povečanjem prepoznavnosti. Seveda bomo rasli, a odstotek te rasti ne bo dvoštevilčen. Na tujih trgih bi sicer lahko prodajali več, a tam težko dosegamo cene, ki bi nam zagotavljale pozitivni rezultat. To velja predvsem za trge nekdanje Jugoslavije. Ce bi uspeli priti v Italijo ali Avstrijo, kjer je hrana draga, bi lahko izdelkom postavljali višje cene. Ampak za kaj takšnega bo moralo preteči še veliko vode, ne vem, če bodo kdaj v Avstriji prodajali slovenski jogurt. Tam so namreč veliki lokalpatrioti in domače izdelke postavljajo na prvo mesto. Želim si, da bi bilo tako tudi v Sloveniji. V času epidemije se je nekaj premikov že zgodilo. Z akcijo Slovensko mleko nas kot vrednosti ni velika. Med ukrepi, ki ste jih lani sprejeli v mlekarni in so bili posledica zniževanja stroškov, je bilo tudi zmanjšanje števila zaposlenih, kar je v javnosti dvignilo kar nekaj prahu. Boste še odpuščali? Ta proces smo končali in zaenkrat ostajamo pri številki 207, kolikor nas je trenutno zaposlenih v podjetju. Bilo nas je 230. Nekaj ljudi se je upokojilo, nekaterim nismo podaljšali pogodb za določen čas, nekaj je bilo tudi odpovedi delovnega razmerja. Naš cilj do konca leta je 200 zaposlenih, morda kakšen več ali kakšen manj, odvisno od okoliščin. Pri tistih, ki bodo odšli iz podjetja, bo šlo za upokojitve. Kako ste v mlekarni občutili krizo zaradi epidemije koronavirusa? Glede na to, da ste v preteklih mesecih poslovali pozitivno, najbrž ni bilo zelo hudo. Naša proizvodnja ni bila motena. V prvih dveh tednih marca so se zelo povečala naročila trgovcev in imeli smo veliko dela. Moram se zahvaliti zaposlenim, ki so res zavzeto in prizadevno delali. Ves čas smo tudi skrbeli, da pri odvozu mleka s kmetij ni bilo težav. Hkrati s povečanjem naročila iz trgovin nas je doletelo zaprtje vrtcev in šol ter gostinskih lokalov, ustavila se je tudi turistična dejavnost. Upad prometa nam je uspelo nekoliko nadomestiti s povečano prodajo v trgovinah. Razmere so še vedno nepredvidljive. Ne vemo, kako bo zaživel turizem, vsi si želimo, da bi bilo čim prejšnje vse normalno, čeprav pričakujem, da bomo posledice epidemije čutili do konca leta. Bojim se plačilne nediscipline, zlasti v gostinski dejavnosti, zaradi česar nas v naslednjih mesecih čaka še kar nekaj izzivov. Foto: SHERPA GOSPODARSTVO 5 Celjski sejmarji čakajo na poenotenje mnenj v Ljubljani Mos bo ali ne bo? V družbi Celjski sejem še vedno ne vedo, ali bodo septembra vendarle lahko pripravili Mos, Mednarodni sejem obrti in podjetnosti. Izvršni direktor Robert Otorepec pravi, da naj bi bila odločitev znana do konca tega tedna, ko naj bi ministrstvi za zdravje in za notranje zadeve vendarle poenotili svoje mnenje, ali bodo tovrstne prireditve, na katerih se srečuje več tisoč ljudi, dovoljene. JANJA INTIHAR »Na enem ministrstvu pravijo, da bomo Mos lahko organizirali, če bodo na njem upoštevani vsi ukrepi, ki jih zapoveduje NIJZ, od drugega smo za zdaj dobili odgovor, da nam ne morejo povedati še nič konkretnega,« pravi Robert Otorepec in dodaja, da so jim na ministrstvu za gospodarstvo, na katerega so v začetku maja naslovili poziv, naj ukrepa, da sejemska dejavnost v Sloveniji ne bo zamrla, obljubili, da bodo pri obeh ministrstvih posredovali, naj čim prej poenotita svoji mnenji. »Časa res ni več veliko, sejem, kot je Mos, zahteva namreč več mesecev priprav,« opozarja Otorepec. Ker upajo, da bodo vendarle dobili zeleno luč za organizacijo Mosa, so v družbi Celjski sejem 1. junija poklicali na delo vse zaposlene, ki so bili ves čas epidemije na čakanju. Nekateri bodo sicer v prihodnjih dneh koristili še lanski dopust, pravi Otore-pec, ampak kljub temu bodo vsi pripravljeni, da bodo takoj, če bo odločitev takšna, kot jo optimistično pričakujejo, začeli vsa potrebna opravila za pripravo Mosa. Bo pa Mos, če sploh bo, zagotovo drugačen, kot je bil prejšnja leta. »Razstavljavcev bo manj, od tujih pričakujemo samo podjetja z Madžarske, s katero smo se dogovorili, da bo letos naša država partnerica. Kako bo z domačimi podjetji, še ne vem, saj jih bomo začeli klicati šele potem, ko bo jasno, ali sejem bo. Pričakujem, da marsikoga, ki je bil doslej med rednimi razstavljavci, letos zaradi težav, v katere je zašel zaradi krize, ne bo. Bo pa najbrž nekaj novih, za katere bo Mos priložnost, da se uveljavijo na trgu,« napoveduje Robert Otorepec. Črn scenarij že pripravljen Ker so morali odpovedati spomladanske sejme, so letos v Celjskem sejmu že izgubili 750 tisoč evrov prihodka. Kaj se bo zgodilo, če bo treba odpovedati tudi Mos, za zdaj še ne upajo izračunati. »Črn scenarij smo sicer že pripravili, a ostajamo optimisti. Signali, ki jih dobivamo iz Ljubljane, so tokrat bolj ugodni od tistih pred mesecem, ko smo bili prepričani, da letos ne bomo mogli organizirati nobenega sejma več,« pravi Otorepec. Da bi vsaj nekoliko zapolnili luknjo v prihodkih, so podjetjem ponudili, da lahko sejemske hale uporabijo za skladišča. Odziv ni takšen, kot so ga pričakovali, saj jim ne morejo povedati, ali bodo prostor za skladiščenje lahko zagotavljali do konca leta ali samo do avgusta. P rti И ^ "SE O Bo novi generalni direktor Premogovnika Velenje našel pravo smer za izboljšanje poslovnih rezultatov? 1 - Skupina Hse £ Hi ---- IPREA flOGOVNlkl L r . ■ N J El Po slabem letu Marka Mavca odpoklicali z mesta direktorja Premogovnik Velenje z začasnim vodstvom Pivovarna prodala Vital V Pivovarni Laško Union so potrdili informacijo, da so prodali hčerinsko družbo Vital. Podrobnosti nakupa za zdaj še ne razkrivajo, znano je že, da naj bi bilo novi lastnik proizvajalca brezalkoholnih pijač iz Mestinja podjetje Dana. Strateška usmeritev Pivovarne Laško Union so lastne blagovne znamke piva in brezalkoholnih pijač, zato tudi odločitev o prodaji družbe Vital, so povedali v Ljubljani. Prodajno pogodbo so že podpisali, a ker vsebuje tudi odložne pogoje, postopek prodaje še ni končan. O združitvi Vitala in Dane mora odločati še agencija za varstvo konkurence. Prodaje Vitala za zdaj še ne želi komentirat niti direktorica Mira Močnik, a kot je mogoče slišati, je 32 zaposlenih zadovoljnih z odločitvijo lastnika. Vital, ki deluje že od leta 1962 in je konec devetdesetih let prejšnjega stoletja pristal v rokah Pivovarne Laško, je na slovenskem trgu in še nekaterih tujih trgih uveljavljen proizvajalec brezalkoholnih pijač. Najbolj znan je po blagovni znamki Frupi. JI Dividenda v Elektru Celje letos nekoliko ■ v ■ nižja Konec junija se bodo zvrstile letne seje skupščin slovenskih elektropodjetij. Na sejah bodo lastniki odločali tudi o višini letošnjih dividend. Delničarji Elektra Celje se bodo sestali 24. junija. Elektro Celje, kjer je nadzorni svet pred kratkim predsedniku uprave Borisu Kupcu podelil še en 4-letni mandat, je tudi lani poslovalo dobro. Ustvarilo je 68,4 milijona evrov prihodkov in 9,2 milijona evrov čistega dobička. Lastniki, med katerimi ima malo več kot 80-odstotni delež država, bodo na seji odločali o delitvi bilančnega dobička, ki je zadnji dan minulega leta znašal 2,9 milijona evrov. Uprava in nadzorniki predlagajo, da bi delničarjem letos razdelili ves bilančni dobiček, kar pomeni, da bi bruto dividenda na delnico znašala 12,3 centa. To je nekoliko manj kot lani, ko so v Elektru Celje za dividende prav tako porabili ves bilančni dobiček, a je ta bil nekoliko višji in je znašal 3,1 milijona evrov. Lastniki Elektra Celje bodo na seji odločali tudi o povečanju osnovnega kapitala družbe, in sicer s sedanjih 100,9 milijona evrov na 150,9 milijona evrov. V osnovni kapital bi preoblikovali druge rezerve iz dobička v višini 50 milijonov evrov. Dopolnili bodo tudi statut družbe, da bi v prihodnje seje skupščin lahko izvedli tudi po elektronski poti, sprejeli naj bi še sklep o 30-odstotnem znižanju prejemkov članov nadzornega sveta za čas od 1. marca do konca maja. JI Nadzorni svet Premogovnika Velenje je na petkovi redni seji odpoklical generalnega direktorja družbe Marka Mavca, ki po le osmih mesecih na čelu družbe predčasno končuje svoj mandat. Nadzorniki so za začasnega generalnega direktorja imenovali dosedanjega vodjo priprave dela v rudniku Janeza Rošerja. Marko Mavec, ki je vodenje premogovnika prevzel oktobra lani, je bil s položaja razrešen skladno z določili akta o ustanovitvi in pogodbe o zaposlitvi. Kot so pojasnili nadzorniki, je bil odpoklican nekrivdno. Razlogi za odpoklic so slabi rezultati poslovanja, odsotnost vizije za njihovo izboljšanje, slaba komunikacija tako navznoter kot navzven ter razhajanja v pogledih na nadaljnje delovanje premogovnika. Mavec, ki je po izobrazbi magister rudarskih in geotehnoloških znanosti, se je sicer lani v premogovnik vrnil po tem, ko je bil 15 let na čelu družbe Erico, zdaj imenovani Eurofins Erico Slovenija. Nadzorni svet Premogovnika Velenje, ki mu predseduje Stojan Nikolić, je na petkovi seji potrdil tudi poročilo o poslovanju v letu 2019 in imenoval Mavčevega začasnega naslednika. Na mesto direktorja so nadzorniki imenovali Janeza Rošerja, doktorja znanosti s področja geotehnologije, ki je v podjetju zaposlen od leta 2010. Od leta 2011 je zunanji sodelavec za področje rudarsko-geodetskih merjenj v Šoli za strojništvo, geotehniko in okolje v Šolskem centru Velenje, od leta 2018 je tudi docent na oddelku za geotehnologijo, rudarstvo in okolje na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani. LKK Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA) 6 IZ NAŠIH KRAJEV »Zagozden kamion« in poziv k strpnosti CELJE - Peter Pišek o motečih kamionih na Ostrožnem V uredništvo Novega tednika smo prejeli pismo bralca, ki piše, da je že večkrat opazil kamione prevoznika Frigotransport Pišek HSF Logistics na Cesti na Ostrožno. Pri tem navaja, da je za takšna vozila prevoz po tej cesti prepovedan in da je zdaj, ko cesto urejajo (krožišče s severno obvoznico), promet deloma moten. Ob tem je bralec navedel, da se je minuli teden tam zagozdil tovornjak tega podjetja, in nam tudi poslal fotografijo. Ob tem je zapisal, »da izgleda, da so imeli krajani Lopate, ki so nasprotovali gradnji logističnega centra, prav, saj tovrstni kamioni negativno vplivajo na promet in poslabšujejo kakovost bivanja v strnjenem naselju, kot je Ostrožno«. Za komentar smo se obrnili na Petra Piška, lastnika in direktorja omenjenega logističnega podjetja. »Brez logistike ni življenja« Peter Pišek je ob tem poudaril, da reprodukcijski material in izdelke iz proizvodnje zagotavljajo logistična podjetja. »Vse dobrine, ki jih ljudje kupujejo v trgovinah, pripeljemo prevozniki. Tudi v celjsko bolnišnico pripeljemo sanitetni material, kisik, da lahko zdravniki oskrbijo bolnike. Nenazadnje smo še vedno v koronaobdobju in vse maske, ventilatorje in ostalo zaščitno opremo smo v našo državo pripeljali prevozniki, tako da si res zaslužimo nekaj spoštovanja ali vsaj upoštevanja, ko gre za naše sobivanje z občani, državljani ... Nihče ne bi imel tranzitne ali krajevne logistike, vsi bi pa imeli zjutraj sveža živila. Treba je pač biti tudi malo bolj strpen v odnosu do drugega,« je k bolj kooperativnemu in konstruktivnemu razmišljanju pozval Peter Pišek. ROBERT GORJANC Povedal je, da to smer poti, Lopata-Ostrožno, zelo redko uporabljajo, pri čemer na njej, kot je zatrdil, ni prepovedan promet za tovorna vozila. »Do obnov cest prihaja stalno, zdaj je ta na severni vezni cesti, potem bo višje na Lopati, ko bo izvajalec del gradil pločnik. Ne verjamem, da bi bili naši tovornjaki moteči za del prebivalcev, ki živijo ob cesti Lopata-Ostrožno v smeri Celja, ker na tej cesti naši tovornjaki vozijo le takrat, kadar gredo na tehnični pregled. Sicer pa naša vozila uporabljajo pot čez Medlog z navezavo na avtocesto. Najbrž na cesti (na Ostrožno) ne vozijo samo kamioni Pišek&HSF Logistics, ampak je tam celoten promet,« se je odzval Peter Pišek. Za omenjen primer meni, da se voznik tovornjaka Pišek&HSF ni »zagozdil«, ampak da je upočasnil vožnjo, ko je morda videl kakšno oviro. V tem ni vidi nič spornega. Sicer pa imajo vozniki navodilo, da na tem območju ne smejo voziti več kot 40 km/h. Rešitev nova povezovalna cesta Tovrstne prometne teme bodo po zagotovilih našega sogovornika odpadle z gradnjo nove povezovalne ceste od severnega dela avtocestnega priključka Celje zahod do logističnega centra, kar je del projekta malega logističnega centra (MLC), katerega investitor bo podjetje Pišek. Postopki za sprejem državnega prostorskega načrta (DPN) za MLC, ki ga pripravljajo Mestna občina Celje kot naročnica, ministrstvo za infrastrukturo kot pobudnik, ministrstvo za okolje kot koordinator in Razvojni center Planiranje kot izdelovalec projekta, se nadaljujejo. In kakšna je zdaj predlagana zadnja različica navezoval- i ne ceste za sprejem DPN? »Pri parkirišču OMV je predvideno krožišče, od tam dodatna cesta v dolžini 140 metrov do še enega krožišča pred gasilskim domom, potem pa sledi navezava do našega logističnega centra. Po investiciji v to infrastrukturo noben kamion, ki bo namenjen v Pišek HSF Logistics, ne bo več motil prometa niti v KS Medlog niti na Ostrožnem niti na Lavi. Hkrati bo nova povezovalna cesta ugodno vplivala tudi na potni- ški promet, na razvoj turizma na tem območju. Gradnja novega priključka na avtocesto bo nenazadnje prispevala k višji ceni zemljišč na Lopati in Ostrožnem,« je še povedal Peter Pišek. O sprejemu DPN odloča vlada in če bo šlo po načrtih, Peter Pišek pričakuje, da bi lahko bila v dveh letih ta cesta kot del tretje etape projekta MLC zgrajena. »Zagozdeni tovornjak« podjetja Pisek &HSF Logistics, kot ga je ujel nas bralec na krožišču v gradnji na Cesti na Ostrožno. Kolesarski protest proti vladi CELJE - Kot v drugih slovenskih mestih se je minuli petek zvečer tudi v Celju nadaljeval »tradicionalni« kolesarski protest proti vladi, ki ga pripravljajo številne iniciative. Tudi na zadnjem protestu se je zbralo veliko udeležencev, ki so kolesarili po središču mesta. Kolesarji so se podali po sposki ulici ... Opremljeni običajni poti - Glavnem trgu, so bili tudi s piščalkami in z Stanetovi, Prešernovi in Go- »vuvuzelami«, nekateri tudi s transparenti. Ob tem so tudi zbirali podpise za odstop vlade. Udeleženci kolesarskih protestov, ki so se razvili iz protestov na balkonih, nasprotujejo kratenju svoboščin na račun ukrepov v času pan- demije, netransparentnemu nabavljanju zaščitne opreme, povečevanju pooblastil policije, zakonodaji za zmanjšanje vpliva nevladnih okolj-skih organizacij . RG Foto: SHERPA Kolesarji protestniki na svoji običajni poti v Stanetovi ulici Udeleženki petkovega protesta v Celju sta sodelovali brez kolesa, a s piščalko in transparentom. IZ NAŠIH KRAJEV 7 ROGAŠKA SLATINA - Polemike o razglednem stolpu ne pojenjajo Majavi temelji velikopoteznega načrta Občinski svet je v prvi obravnavi potrdil podrobni prostorski načrt (OPPN) za območje, kjer naj bi stal razgledni stolp Kristal. Večina svetnikov je dokument podprla kljub opozorilom svetniške skupina SD, da je občina za načrtovano ureditev območja pridobila le šest soglasij od potrebnih 13 soglasodajalcev. Mnenja so se kresala tudi o tem, ali je občina primerno izvedla arhitekturni natečaj za idejno zasnovo stolpa, saj se je na natečaj prijavil le en kandidat. Nekateri svetniki še vedno opozarjajo na možnost, da bi le streljaj od najvišjega razglednega stolpa v državi ostalo degradirano in zapuščeno območje. TINA STRMCNIK Idejni načrt za betonski razgledni stolp, ocenjen na 1,8 milijona evrov, je predstavil arhitekt Nande Korpnik. Dejal je, da je za stolp, ki bo imel zastekljeno razgledišče urejeno v dveh nadstropjih, predvidena skromna površina, pri čemer bo pomembnejša njegova višina. Stolp, ki bo lahko naenkrat sprejel do 150 ljudi, naj bi po besedah arhitekta močno zaznamoval vstop v Rogaško Slatino in bo deloval kot nekakšna mitnica. Obiskovalci se bodo nanj lahko povzpeli z dvema dvigaloma, lahko bodo posedeli v kavarni, ki bo imela 50 sedežev, pogumnejši bodo lahko odšli na streho. »Čeprav je stolp ambiciozen projekt, ni tvegan za investitorja ali projektanta. Stolp je zasnovan za Rogaško Slatino, kam dru- za kulturo je svoje smernice podalo decembra in v njih napisalo, naj občina pri izvedbi natečaja vključi Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije, ter podalo priporočila, kako naj bi bil stolp izveden. Ministrstvo je smernice torej podalo, ko je bil projekt že izbran. Občina je po mojem mnenju vsem omenjenim zamolčala, da je bil arhitekturni natečaj že končan.« Dodala je, da projekt konkretno ni bil predstavljen niti na javni obravnavi, ki je bila januarja letos. Po njenih besedah je nenavadno tudi, da se je na arhitekturni natečaj prijavil le en ponudnik. Verjame, da občina, ko je natečaj med poletnimi počitnicami objavila le na republiškem in evropskem portalu javnih naročil, ni storila dovolj, da bi k sodelovanju pritegnila več strokovnjakov in da bi lahko izbirala med različnimi rešitvami. S projektom bodo počakali leto dni Slatinski župan mag. Branko Kidrič je prepričan, da je bil natečaj za izbor idejne zasnove stolpa objavljen tako, da bi se lahko prijavil vsak zainteresirani. »Natečaj je deloma res sovpadal s poletnimi meseci. A prav zato smo rok za oddajo ponudb podaljšali s 35 na 46 dni, do septembra.« Strokovne službe so po njegovih besedah obravnavo o spremembah OPPN na dnevni red seje uvrstile zato, da bi svetniki lahko pravočasno razpravljali o projektu in dali svoje predloge. Dokler občina ne bo pridobila pozitivnih mnenj ostalih soglasodajalcev, spre- gam ne bi sodil,« je še dodal Korpnik. Poleg njega so bili v izbrani projektantski skupini pod okriljem podjetja Ponting še Viktor Markelj, Rok Mlakar, Zora Fras, Barbara Škrjanc, Nikola Pintarić in Goran Djo-kić. Bi lahko pridobili več idej? Mag. Andreja Flucher iz stranke SD meni, da je treba o načrtih za takšne velikopotezne projekte ponovno premisliti. Sploh v luči novih razmer, ko se turizem in gospodarstvo v Rogaški Slatini soočata z negotovimi razmerami. Dvomi tudi v pravilnost celotnega postopka pripravljanja OPPN. »Natečaj za izbiro najprimernejše rešitve je bil objavljen julija lani, končan je bil septembra lani. Ministrstvo Takšen naj bi bil pogled s stolpa Kristal. Arhitekt Nande Korpnik je na predstavitvi dejal, da je vizualizacija realna in da predvideni razgledi niso zavajajoči. membe OPPN v drugi obravnavi ne bo uvrstila na sejo občinskega sveta, je dejal. Dodal je, da si bo občina po pridobitvi projektne dokumentacije in potrebnih dovoljenj za projekt vzela leto dni premora. Upa, da bodo takrat na trgu drugačni časi za iskanje investitorjev. Kaj bo pod stolpom? Nekateri svetniki so ponovno opozorili, da je bila najprej poleg postavitve stolpa Kristal in nadhoda Sonca predvidena tudi gradnja Evropskega orglarskega centra (EOC). Ker Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ni bil naklonjen vsem idejam, ki jih je za EOC predlagal potencialni investitor Anton Škrabl, je občina OPPN zato začela pripravljati le za ureditev tretjine območja od prvotno predvidenih 30 tisoč kvadratnih metrov. »Preden bo gospod Škarbl, če se bo odločil za nakup zemljišča, pripravil novo idejno zasnovo za območje in jo uskladil z glavnimi soglaso-dajalci, bo minilo nekaj časa. Zato smo se odločili, da bo delo bolj učinkovito, če spremembe OPPN razdelimo na dva dela,« je pojasnil slatinski župan. Ker predvideni kupec zemljišča za 400 milijonov evrov vredno naložbo še ni kupil, so nekateri svetniki ponovno izpostavili strah, da bo ob stolpu degradirano in zapuščeno območje. »Ne moremo iti na stolp in gledati podrtije,« je svoje dvome na primer izrazil Anton Plevčak (Lista Toneta Plevčaka za prihodnost). A župan je prepričan, da se bo občina z lastnikom zemljišča ob stolpu lahko dogovorila o čiščenju in urejanju območja. Foto: Nande Korpnik »Vsaj za nekaj minut smo kolesarji v Gosposki ulici nadvladali nad avtomobili,« je najbrž mislil Samo Seničar, mestni svetnik Levice, sicer velik borec za drugačen prometni režim v tej celjski ulici, bolj naklonjen pešcem in kolesarjem. brez njih 8 IZ NAŠIH KRAJEV POLZELA - Na voljo 19 sodobnih oskrbovanih stanovanj Premišljena naložba za jesen življenja Tudi v Sloveniji se soočamo s staranjem družbe in s pomanjkanjem primernih stanovanj ter bivalnih enot. Da se je na jesen življenja dobro pravočasno pripraviti, so zaznali v investicijskem podjetju Malteški dvori in se pred približno dvema letoma odločili za pilotni projekt gradnje samostojnih oskrbovanih stanovanj. Prihodnji mesec bo podjetje trgu ponudilo 19 novih sodobnih stanovanj, prilagojenih bivanju starejših. LEA KOMERICKI KOTNIK Julija bodo lahko posamezniki na Polzeli kupili sodobna varovana stanovanja, ki stanovalcem še vedno zagotavljajo vso zasebnost in omogočajo samostojnost. (Foto: Malteški dvori) Kot je povedal Sergej Mur-gelj, eden od dveh direktorjev podjetja Malteški dvori, so se za gradnjo tovrstnih stanovanj odločili, ker so želeli ljudem ponuditi drugačno obliko bivanja v starosti: »Tako še vedno ohranijo samostojnost, hkrati jim je na voljo vsa pomoč, ko in če jo potrebujejo.« Idejo so še pred začetkom gradnje predstavili tudi lokalni oblasti, ki je projekt takoj podprla. Murgelj ob tem izpostavlja pomen širšega sodelovanja, predvsem z Domom Nine Pokorn Grmovje, ki v občini že izvaja storitev pomoči na domu. »Najpomembnejša je lokacija. Stanovalci imajo v neposredni bližini dostop do vseh nujnih storitev: lekarne, zdravstvenega doma, pošte in banke ter avtobusne postaje s povezavo do Žalca in Celja,« razlaga Murgelj. Sodobna zasnova in varčni materiali Pri načrtovanju je investitor sledil vsem veljavnim standardom in novodobnim gradbenim smernicam, predvsem je z analizo podobnih objektov doma in v tujini skušal v ta projekt prenesti najboljše prakse. V štirih etažah je 19 stanovanj, različnih velikosti (od 38 do 55 kvadratnih metrov). Vsa stanovanja imajo nadkrite balkone in ločene shrambe. V pritličju je skupni prostor s kuhinjo, knjižnico in prostorom za druženje vseh stanovalcev oziroma obiskovalcev z možnostjo izhoda v atrij. »Socialni stiki so v starosti zelo pomembni. Mnogi starostniki, ki živijo na vasi, v samostojnih hišah, so mnogokrat osamljeni. V teh stanovanjih bodo lahko sami, ko bodo to želeli, ko bodo želeli družbo, pa jo bodo tudi brez težav našli. Tudi kadar svojci ne bodo imeli časa za obiske,« pojasni Murgelj še eno pomembno prednost tovrstnega bivanja. Poleg tega bodo stroški bivanja relativno nizki, sploh v primerjavi z bivanjem v starejših in neobno-vljenih hišah. Stanovanja so namenjena predvsem upokojencem in drugim starejšim osebam po 60. letu. »Predvsem tistim, ki že potrebujejo delno pomoč in nego po potrebi, obenem pa lahko še samostojno bivajo.« Poleg oskrbovanih tudi tržna stanovanja Vrednost investicije v gradnjo prvih tovrstnih oskrbovanih stanovanj pri nas je ocenjena na približno 1,5 milijona evrov. Zanimanja je po besedah investitorja precej, kar dokazuje, da gre za pravilno usmerjen projekt. Kot je dejal Murgelj, v podjetju že iščejo ustrezen prostor v Celju ali bližnji okolici, kjer bodo v prihodnjih nekaj letih zgradili še več tovrstnih stanovanj. Sicer pa se podjetje ne usmerja zgolj v gradnjo oskrbovanih stanovanj. Tako je na Polzeli že oktobra slavnostno odprlo blok z 38 stanovanji in s prav toliko pokritimi parkirnimi prostori. Objekt v petih etažah so, kot je ob odprtju poudaril Tomaž Krajnc, eden od obeh investitorjev, zgradili v vsega 15 mesecih, vrednost te investicije je znašala 3,5 milijona evrov. Veliko prijav za gimnazijske programe V nekaterih srednjih šolah v regiji je tudi letos preveč prijav glede na razpisana mesta. Najkasneje do 16. junija lahko bodoči dijaki svojo prijavnico za vpis prenesejo na drugo srednjo šolo oziroma v drug program, če menijo, da si bodo tako bolj zanesljivo zagotovili vpis v srednjo šolo. Prenesene prijavnice bodo šole sprejemale do navedenega datuma ne glede na število prijav, ki jih že imajo. Več prijav, kot je prostih mest, je v vseh treh progra- mih Gimnazije Celje - Center (gimnazija, predšolska vzgoja in umetniška gimnazija likovna smer). Na I. gimnaziji v Celju je več prijav, kot je mest v programih splošne in športne gimnazije, v Srednji zdravstveni šoli Celje pa v programih kozmetični teh- IX V ■ V V I I ■ I ■ ■ Krozišce do sredine julija nik in zdravstvena nega. V Šolskem centru Celje je letos več zanimanja za izobraževanje za gradbenega tehnika, tehnika računalništva, medijskega tehnika, tehnika mehatronike, logističnega tehnika in avtoserviserja. TC PREBOLD - Prebivalci Dolenje vasi pri Preboldu so dolgo čakali na ureditev zelo prometnega in tudi slabo preglednega križišča na regionalni cesti Latkova vas-Trbovlje. Po napovedih naj bi izbran izvajalec del na tem mestu do sredine julija že uredil krožišče. Preureditev križišča v krožišče bo, kot zatrjujejo na pristojnem ministrstvu in tudi v občini, močno prispevalo k povečanju prometne varnosti, izboljšala se bo tudi pretočnost prometa na delu regionalne ceste Latkova vas-Trbovlje. Vrednost investicije, katere naročnik je ministrstvo za infrastrukturo, je ocenjena na približno 240 tisoč evrov, 50 tisoč evrov bo k temu znesku primaknila preboldska občina. Ta je za pripravljalne dela že odštela približno 30 tisoč evrov. Krožišče v Latkovi vasi gradi podjetje Voc Celje, dela naj bi po pogodbi končalo do sredine julija. V tem času bodo na območju del možne delne zapore prometa. LKK, foto: STV Šole v naravi odpadle, koloniji v negotovosti CELJE - V družbi Celeia bi v začetku junija že morali izvajati šole v naravi v Celjskem domu v Baški, katerega lastnica je Mestna občina Celje, in se pripravljati na izvajanje zdravstvenih socialnih in kolonij v domu. A je epidemija koronovirusa letos močno posegla v ustaljene programske načrte. Junijske šole v naravi so odpadle, kolonije so še v negotovosti, čeprav se v Celei, ki upravlja dom, pripravljajo nanje in so pred časom tudi objavili razpis za izvajanje zdravstvenih in socialnih kolonij. Epidemija ni vplivala na vsakoletna obnovitvena dela v domu. »Nimamo še dovolj informacij hrvaških pristojnih ustanov o tem, pod kakšnimi pogoji bi lahko izvedli kolonije. Razpis smo objavili, začeli smo zbirati predprijave, kljub temu da še ni bila podpisana pogodba z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, prav tako sklepa o tem še ni izdal mestni svet Mestne občine Celje. Glede organizacije kolonij smo že kar v časovni stiski. Sicer pa so zaradi razmer vse šole v naravi junija bile odpovedane. Ob spreminjanju razmer iz dneva v dana in rahljanju ukrepov še vedno upamo, da bomo kolonije v določeni meri vendarle lahko izvedli, je pa zelo negotovo, s kolikšnim številom otrok v skupini,« je povedal Mijo Zorko, direktor družbe Celeia. Celjski mestni svet je v času epidemije v okviru dopisne seje sprejel sklep o dodelitvi sredstev za investicijsko vzdrževanje Celjskega doma v Baški, ki ga celjska občina kot lastnica vsako leto izvede v obliki dokapitalizacije družbe Celeia. Letos je znašala dokapitalizacija 60 tisoč evrov. Kot je še poudaril, gre pri razpisu bolj za predhodne prijave, prvi podatki pa kažejo, da je med starši kljub razmeram precej zanimanja za letovanja, še zlasti med tistimi, ki so se že srečali z Baško in poznajo te postopke. V takšnih negotovih okoliščinah je organizacija kolonij zelo zahtevna. »Vsekakor bo dom v poletnem času odprt, vsaj za turistični del dejavnosti,« je še napovedal Mijo Zorko. K več optimizma v zadnjih dneh najbrž lahko prispeva tudi, da sta Slovenija in Hrvaška sklenili sporazum o odprtju in prehajanju meje brez omejitev, ki so veljale v času epidemije koronavirusa. RG Gradnja krožišča v Dolenji vas bo pripomogla k izboljšanju prometne varnosti in boljši pretočnosti prometa. Na ta način so prometno varnost pred časom že izboljšali v Latkovi vasi. IZ NAŠIH KRAJEV 9 Ekipa Celjskega mladinskega centra (MCC), ki je uspešno delovala v obdobju korone. Z desne: Klemen Sagadin, vodja MCC hostla, Sonja Majcen, direktorica MCC, Tanja Cestnik, poslovna sekretarka, Katja Kolenc, vodja programov, mednarodne koordinacije in projektov, Hana Faletič, strokovna sodelavka, Senta Jevšenak, sodelavka za program, Tilen Križnik, tehnična podpora. Manjka Petra Feldin, predstavnica za odnose z javnostmi. CELJE - Celjski mladinski center v obdobju korone Hitro prilagajanje spremembam je v naravi mladinskega dela Obdobje korone je v minulih dveh mesecih močno poseglo v ustaljeno delovanje Celjskega mladinskega centra (MCC), a so se v centru na nove čase hitro prilagodili in večino svojih dejavnosti prenesli na splet. Kljub temu da je bil MCC zaprt za obiskovalce, ni povsem sameval. ROBERT GORJANC »Kljub temu da nas je nova situacija tudi precej presenetila, je v naravi mladinskega dela - in tega se zavedamo vsi zaposleni - da se je treba na spremembe hitro prilagoditi. V novih razmerah, ki so terjale nove naloge, smo se z Rdečim križem in s civilno zaščito dogovorili za pomoč pri pridobivanju prostovoljcev, da lahko pomagamo v tem kriznem obdobju. Prav tako smo se z občino dogovorili in dali zdravstvenemu osebju na razpolago prostore hostla, ki je imel od začetka epidemije prepoved obratovanja,« je povedala Sonja Majcen direktorica MCC. Narava dela je zahtevala, da so bili zaposleni tudi ob epidemiji prisotni v prostorih MCC, opravljali so dežurstva, delali od doma, koristili star dopust, nadure, aprila so se tudi poslužili ukrepa čakanja na delo. Poudarek na spletu Kot druge ustanove, organizacije in podjetja so tudi v MCC glavnino svojih dejavnosti preselili na splet. »Že približno leto nazaj smo začeli digitalno mladinsko delo in smo bila ena prvih mladinskih organizacij v Sloveniji, ki se je lotila tovrstnega področja, zato večjih težav s prenosom na splet ni bilo. Šlo je bolj za organizacijske in tehnične izzive, saj smo prej delovali po nekih že ustaljenih načinih, naš največji izziv pa je bila priprava kakovostnih vsebin na spletu v teh razmerah,« je povedala Sonja Majcen. S komunikacijo v okviru družbenih omrežij so poskušali v tem času tudi nekoliko blažiti osamljenost med mladimi. Ti so potrebovali družbo, pogovor ... »Izpostavila bi projekt Blend-IN, kjer so lahko mladi v okviru igre pridobivali kompetence na področju medkulturnega dialoga in menedžmenta. Izvedli smo tudi spletni koncert ob obeležitvi dneva Evrope, in sicer s skupino Spotless Minds. To smo delali prvič in bili zelo zadovoljni s številom ogledov.« Izvajali so tudi projekt Spletna kava, v katerem so zaposleni predstavljali teme in izkušnje s svojega področja delovanja, kot so na primer projektni menedžment, priprava projektne ideje, turizem v času korone, kako se pripraviti na pokoronski čas, pridobivanje izkušenj za prvo zaposlitev, potovati po Sloveniji ... Ta uspešen spletni projekt bodo še na- daljevali, a pripravljajo tudi nove vsebine, kot je pridobivanje delovnih izkušenj v tujini. Tako bodo 11. junija pripravili spletno delavnico, predstavitev programa Eraz-mus za mlade podjetnike. Ta evropski program omogoča šestmesečno delo pri izkušenem podjetniku v drugi sodelujoči državi. »Izvedli bomo tudi nekaj podkastov, v katerih bodo mladi predstavili, kako lahko uresničujejo svoje pobude v okviru MCC, sodelovanje s civilno zaščito, izkušnje mladih pri udeležbi v mednarodnih projektih (podkast živih knjižnic). S tem želimo promovirati dobre zgodbe pred- in pokoron-skega časa,« je še povedala Sonja Majcen. Korona je vplivala tudi na to, da v okviru Informacijske točke EU Europe Direct Savinjska MCC ni mogel izvesti dveh stalnih projektov, Tedna Evrope in Festivala prostovoljstva, ki ga pripravlja z Mestno občino Celje. V spletni obliki so morali izvesti delavnici o prijavi razpisov Lani za naložbe 32 odstotkov DOBRNA - Svetniki so na zadnji seji sprejeli zaključni račun lanskega občinskega proračuna. Po njem znašajo skupni prihodki 2,5 milijona evrov ter skupni odhodki približno dvesto tisoč manj. Za posojila, ki jih je občina najela za naložbe pretekla leta, je lani odplačala 179 tisoč evrov. Dobrna se je lani na novo zadolžila za 53 tisoč evrov, gre pa za povratna sredstva, ki pripadajo občini po 21. členu Zakona o financiranju občin. Za naložbe je bilo lani v celoti namenjenega 32 odstotkov proračuna. Med drugim je sanirala dva plazova, gradila krožišče pri Novem gradu ter kanalizacijo v Vrbi, urejala je tudi meteorni kanal v zdraviliškem območju ter Zdraviliški park. BJ Najvišje priznanje godbi ŠTORE - Najvišje letošnje občinsko priznanje, zlati grb Občine Štore, bo prejela Pihalna godba Svetina. Tako je odločil občinski svet na svoji zadnji seji. Godba bo prejela zlato ob 120-letnici svojega delovanja, podeljeno ji bo za njena prizadevanja na kulturnem področju. Srebrna grba bosta prejela svetinsko gasilsko društvo, ki praznuje letos 50-letnico, ter svetinski župnik dr. Vinko Kraljič. Ta obhaja letos biserno mašo. Podeljeni bodo tudi trije bronasti grbi. Dušan Rožman ga bo prejel za prispevek k razvoju športa ter Marjan Teržan oziroma Optika Teržan za pomoč društvom. Bronasti grb je prav tako namenjen Ljubiteljskemu pevskemu zboru Štore, ki praznuje 20-le-tnico delovanja. Slovesna podelitev letošnjih občinskih priznanj bo v začetku septembra. BJ Festival prostovoljstva etos virtualno Če bi bili normalni in ne korona časi, bi v Celjskem mladinskem centru (MCC), v okviru Informacijske točke EU Europe Direct Savinjska že izvedli tradicionalni festival prostovoljstva, ki ga pripravljajo v sodelovanju z Mestno občino Celje. Lani je bil ta dogodek že v drugi polovici aprila, na dvorišču MCC. Letos ga v fizični obliki zaradi znanih razlogov ne bo, zato pa bo v virtualni, ta petek ob 11. uri, na Facebook strani MCC. »Pred časom se je sestala komisija in izbrala prostovoljce, pripravili smo videopredstavitev festivala in prostovoljcev«, je povedala Sonja Majcen. Imena izbranih prostovoljcev so zaenkrat še skrivnost, objavljena bodo ob virtualni izvedbi festivala oziroma ob predvajanju videa. »Prejeli smo 31 prijav za Naj prostovoljca, kar v času, ko se je pravzaprav ustavilo javno življenje, ocenjujem kot dober odziv. Prepričana sem, da bo glede na aktualne razmere prihodnje leto odziv še boljši, da bo še bistveno več prijav, saj prostovoljce izbiramo za leto nazaj. Še posebej ob tem, da se je prostovoljstvo v tem koronačasu izkazalo kot nekaj zelo dobrega, kar spodbuja ne samo mlade, ampak tudi starejše, da lahko pomagajo tistim, ki potrebujejo pomoč,« je še poudarila Sonja Majcen, ki sicer ni v komisiji za izbiro prostovoljcev. Komisijo sestavljajo predstavniki Mestne občine Celje, Celjskega mladinskega centra in predstavnica zavoda za šolstvo, ki je letos izbrala po dva prostovoljca za vsako starostno kategorijo, skupno torej deset. za nevladne organizacije in črpanju EU-sredstev, poleg tega na spletu pripravljajo tudi tradicionalni projekt Od vil do vilic, v katerem predstavljajo lokalne kmetije in promovirajo slovenske pridelke. »Prvi dogodek, za katerega upamo, da bo spet v živo, bo projekt Evropska vina in siri v začetku julija.« Namesto mladinskega turizma začasno projektni turizem Mladinski hotel MCC oziroma hostel zelo občuti »korono«, enako kot zaradi zaustavitve turizma vsi ponudniki nastanitvenih zmogljivosti. Klasični mladinski turizem predstavlja kar 70 odstotkov prihodkov hostla MCC, glede na to, da je turizem povsem obstal in da bo treba precej časa za vrnitev v nekdanje stanje, je jasno, kako bo to vplivalo na prihodke. Zaradi trenutnih razmer so do septembra »na čakanju« tudi mladinske izmenjave, usposabljanja za pridobivanje izkušenj mla- dih, kar občutno prispeva k zapolnjevanju nastanitvenih zmogljivosti hostla. »Glede na odpovedane rezervacije smo v hostlu že izgubili 18 tisoč evrov, rezervacij tudi ni za junij. Čarobne palčke, kako to situacijo premostiti, seveda nimamo. Je pa MCC hostel del mladinskega centra, zato lahko dejavno sodeluje v projektih, tako da nam tudi to pomaga, da s temi dejavnostmi dajemo vsebine hostlu, ki niso vezane zgolj samo na mladinski turizem. Do oživitve mladinskega turizma bodo torej v hostlu nastanjene ekipe, ki imajo kakršnekoli projektne dejavnosti tudi v drugih organizacijah ...« je pojasnila direktorica MCC. V javnem delu delovanja MCC finančnega izpada ni bilo, tudi na področju evropskih projektov ne, saj so vsebine preselili na splet. Sicer pa projekti niso vezani samo na dogodke in mobilnost, zato so v MCC v času »korone« pripravljali tudi različne metodologije, priročnike ... Foto: SHERPA 10 KULTURA Enkraten festival Hiše kulture Celje Na Starem gradu poleti vendarle festival V hiši kulture sicer optimistično zrejo v prihodnost, čeprav trenutno vladajoča zasedba na ministrstvu, kot je dejal Miha Firšt, kulturi ne služi. »Zato pa je svojo vlogo odigrala Mestna občina Celje, ki je za razliko od mnogih razpisov na državni in evropski ravni svoje svoje razpise izvedla, s kulturnimi ustvarjalci redno komunicira in nam navkljub dvomesečnemu premoru omogoča nemoteno delovanje. Verjamemo, da bomo lahko normalno delali naprej,« je še sklenil Miha Firšt. Tudi program za naslednjo umetniško sezono je pripravljen. Čeprav je zaradi epidemije koronavirusa žal odpadel letošnji Festival Celjski grad, ljubitelji kakovostnih umetniških dogodkov letošnje poletje vendarle ne bodo prikrajšani za svoje užitke na enem najlepših grajskih prireditvenih prizorišč v Sloveniji. Hiša kulture Celje bo namreč od 10. do 14. junija pripravila Enkraten festival in na njem iz svojega gledališkega ter glasbenega abonmaja izvedla tri predstave in dva koncerta, ki so v njeni jubilejni sezoni odpadli zaradi epidemije koronovirusa. ROBERT GORJANC Prvi dogodek festivala bo lastna produkcija Hiše kulture Celje, in sicer humor-ni performans Mihe Firšta Komedija o artu, v četrtek, 11. junija, bo sledil koncert tenorista Matjaža Stopinška ob spremljavi dirigenta in pianista Simona Dvoršaka, v petek, 12. junija, bosta nastopili flavtistka Irena Rovtar in harfistka Anja Gaberc. V soboto bo ljubitelje gledališča navdušil namizni muzikal Živela vulva, v režiji Primoža Ekarta, v nedeljo bo festival zaključila odmevna produk- cija mariborskega zavoda Moment, z naslovom Heroj 2.0 - predstava vseh predstav. »Vsak večer je res skrbno izbran in bo omogočil super umetniško izkušnjo. Upamo, da bo to dalo zagon in spodbudo ostalim prirediteljem, da bomo zdaj, ko se končno omejitve zmanjšujejo, lahko izvajali kulturne dogodke, vsaj približno kot pred krizo,« je povedal Miha Firšt, direktor Hiše kulture Celje. Programski vodja Hiše kulture Celje Matija Kovač je izrazil upanje, da jim bo vreme Novinarska konferenca je bila v atriju krčme Tamkoučiri. Predstavniki Hiše kulture Celje na novinarski konferenci: (z leve) Nuša Komplet Peperko, Miha Firšt in Matija Kovač v prvi dneh junija naklonjeno in da bodo lahko izvedli vse načrtovane dogodke. »Prizorišče na Starem gradu nam je zelo ljubo, a ga letos žal ne bomo mogli uporabili za večje produkcije. Prizorišče Enkratnega festivala bo t. i mali oder - med romanskim in gotskim palacijem - ki ima simpatično tribuno in z nekaj dodanimi stoli ob upoštevanju varnostne razdalje omogoča ogled 40 do 50 obiskovalcem.« Vstopnice za festival je mogoče kupiti v okviru sistema mojekarte.si oziroma na vseh Petrolovih prodajnih mestih. Cena vstopnic je 15 evrov, za mlade in člane Društva ljubiteljev umetnosti je cena osem evrov. »Želimo si, da bi vstopnice prodali v predprodaji, saj bi tako lažje zagotovili nadzor števila obiskovalcev. Na grad tokrat izjemoma ne bomo organizirali avtobusnih prevozov, ampak bo dostop mogoč z osebnimi avtomobili, pripo- ročamo tudi uporabo prelepe obnovljene Pelikanove poti. V primeru slabega vremena bosta koncerta izvedena v Narodnem domu, predstave pa bodo v mali dvorani Celjskega doma,« je še nekaj logistike pojasnil Matija Kovač. Praznik glasbe Naslednji večji junijski projekt Hiše kulture Celje je Praznik glasbe, ki ga bodo v nedeljo, 21. junija, pripravili v sodelovanju s Slovenskim glasbeno-informacijskim centrom (SIGIC). Gre za iniciativo, ki jo že od leta 1982 uresničujejo v več kot 700 mestih in 120 državah po vsem svetu, spodbuja pa zlasti oživljanje starih mestnih središč in glasbeno udejstvovanje ne samo profesionalnih, temveč tudi ljubiteljskih glasbenikov. Slednji se lahko projektu pridružijo s prijavo na spletnem obrazcu na internetni strani Hiše kulture Celje. »Na dan, ko je dan najdaljši in je noč najkrajša, naj se sliši glasba, in sicer na mestih, kjer sicer ni slišana, na ne-konvencionalnih prizoriščih. V Hiši kulture Celje smo se odločili, da se povežemo z mestno četrtjo Celje - Center, ki tudi pripravlja projekt Drevesna pot skozi mesto, pri čemer bomo ta prizorišča postavili ob drevesih. Torej ne bo trg pred Mestnim kinom Metropol, ampak bo pod platanami, ne bo na Glavnem trgu, ampak bo pod petimi javorji, ne bo pri Špitalu, ampak pri treh trdoglavih brezah ... Takšnih prizorišč v središču mesta bi glede na število prijav glasbenikov lahko bilo vsaj 15,« je povedala Nuša Komplet Peperko, ki pripravlja projekt Praznik glasbe. Kljub temu da v Hiši kulture Celje pripravljajo Enkraten festival, pri njih še vedno tli upanje, da bi izvedli vsaj kakšen del festivala Celjski grad. Vendar po trenutnih predvidevanjih to ne bo mogoče, vsaj ko gre za dogodke na velikem odru. V juliju in avgustu bodo poskušali pripraviti kakšen manjši dogodek, pri čemer jim pomagata celjska občina in Zavod Cele-ia Celje (ZCC). Kmalu bodo v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje izpeljali tudi tradicionalni koncert Celjskega godalnega orkestra v celjskem mestnem parku. Optimistično o novih izzivih Predčasno končano minulo sezono je Miha Firšt ocenil kot uspešno. »Šlo je za deseto, jubilejno sezono, v kateri smo opazili stalno rast občinstva tako v gledališkem kot glasbenem abonmaju. Menimo, da je to tudi posledica naše modernizacije, v okviru katere smo uspešno uvedli spletno prodajo vstopnic, zaradi česar so še bolj dostopne. V tej sezoni smo uspešno predstavili dve lastni gledališki produkciji, glasbeno predstavo Sivček in jaz ter performans Komedija o artu. Naše izvirne produkcije, koncerte, gledališke, otroške in izobraževalne šolske predstave so v Sloveniji in Avstriji gostovale kar štiridesetkrat,« je zadovoljen direktor HKC. Miha Firšt je še poudaril, da ima njihov izobraževalni projekt Ambasador kulture, ki ga izvajajo v sodelovanju z Mestnim kinom Metropol, s Centrom sodobne umetnosti ZCC in z Gledališčem Celje, že petsto sodelujočih učencev in dijakov, ki so do začetka karantene lahko brezplačno samostojno obiskali 42 kulturnih dogodkov, koncertov, filmskih projekcij, gledaliških predstav in likovnih razstav. Foto: SHERPA Poletje v Celju bo, a še ni znano, kako Epidemija je močno vplivala tudi na letošnje programske načrte Zavoda Ce-leia Celje za izvedbo projekta Poletje v Celju, knežjem mestu. Zaradi razmer letos v tej ustanovi skupaj z ostalimi partnerji prireditve ne bodo mogli pripraviti na način kot v prejšnjih letih, ampak bodo uresničili prilagojen program poletnega dogajanja v manjšem obsegu. Kar je zagotovo razveseljujoče, saj je še pred časom kazalo, da bi lahko bila ogrožena celotna prireditev. Kakšna bo vsebina prilagojenega projekta bo več znanega v prihodnjih dneh, že zdaj pa se ve, da bo uradno odprtje na Poletno muzejsko noč 20. junija. Za organizatorje je zagotovo dobra novica, da se je epidemija uradno končala in da se nadaljuje rahljanje ukrepov. Tako je zdaj mogoče pripravljati dogodke tudi z do dvesto obiskovalci na javnih mestih, seveda z upoštevanjem varnostne razdalje in drugih zaščitni ukrepov. Morda se v prihodnjih dneh obetajo še dodatna rahljanja. A treba je tudi upoštevati, da se priprave na tako zahteven in obsežen projekt, kot je Poletje v Celju, začenjajo mnogo mesecev prej, zato se organizatorji kljub rahljanju ukrepov ne morejo odzvati čez noč. Sploh ker je približno dve meseca vladala velika negotovost in nihče ni vedel, kdaj bo konec epidemije, kakšne bodo posledice, kakšni bodo še veljavni ukrepi. Kot so povedali v zavodu, je glede na trenutne razmere v igri« več možnosti, zagotovo pa bodo izpeljali dogodke na več prizoriščih, na Knežjem dvoru, pri Vodnem stolpu, na Trga pred Mestnim kinom Metropol, Glavnem trgu, Mestni plaži ter Starem gradu, kjer bodo sodelovali s Hišo kulture Celje pri izvedbe njenega Enkratnega festivala. »Verjamemo, da bo tudi bolj butičen program na mikavnih prizoriščih v mestnem jedru zanimiv za obiskovalce, ki tradicionalno zelo radi obiščejo poletne dogodke, pripravljamo ga skupaj s celjskimi kulturnimi društvi in ostalimi celjskimi ustvarjalci ter v sodelovanju z mestnimi gostinci, izpeljali bomo tudi dogodek Podeželje v mestu«, je sporočil Kristijan Erjavec, predstavnik za odnose z javnostmi v ZCC. Še vedno se v zavodu dogovarjajo tudi za izvedbo večjih koncertov: s City Centrom Celje za koncert Siddharte in natečaja City band na Krekovem trgu, na Muzejskem trgu je predviden koncert Marka Škugorja in Klape Intrade pod imenom Večerna glasbena čarovnija v organizaciji podjetja Finkram, na Starem gradu Celje pa s Siti Teatrom koncert Tomi & Gušti. »V kolikor bo mogoče, bodo izpeljali še nekatere ostale večje prireditve, kot so Knežji festival piva in gina ter druge kulinarične dogodke.« V kakšni obliki bodo na ZCC izvedli odprtje Poletje v Celju bo odvisno veljavnih ukrepov in pogojev za izvedbo koncertov. »Za program Poletja v Celju je na voljo 27.000 evrov, takšen znesek namenja Mestna občina Celje«, je še povedal Kristijan Erjavec. RG V Kvartirni hiši se predstavlja Andrej Pavlič V Galeriji Kvartirna hiša bodo jutri ob 19. uri odprli razstavo akademskega slikarja Andreja Pavliča z naslovom Prehajanja. Avtor (1957) prihaja iz Ljubljane, kjer je leta 1981 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost. Od leta 1984 deluje kot samostojni umetnik, svoje veščine je več let izpopolnjeval na Cite Internationale des Arts v Parizu. »Pavličevo ustvarjanje bi lahko razdelili na tri tehnično različne, a tematsko povezane cikluse, ki zaobjemajo razvoj njegovega likovnega razmišljanja v okviru dvodimenzionalnih rešitev do posega v prostor s skulptoslikami in z objekti. Motivno se osredotoča na mentalni in fizični svet okoli nas ter se skuša približati pomenom človekove minljivosti. Edino merilo vsega je namreč čas, ki v vsej svoji abstraktnosti figurira tako preteklost kot prihodnost, konstanto in spreminjanje,« je o slikarskem delu Andreja Pavliča zapisala likovna kritičarka Tanja Kerič. Svoje slikarske stvaritve je umetnik predstavil na številnih razstavah doma in v tujini, zanje pa je prejel tudi več priznanj in nagrad. Razstava Prehajanja bo v Galeriji Kvartirna hiša brezplačno na ogled do 30. junija. RG AKCIJA 11 NAJ DEVETA SEZONA AKCIJE Foto: Nataša Müller, oblikovanje: Andreja Balja ШиШТКАМШи MATURANTI Birv Od februarja ste lahko v deveti sezoni naše akcije glasovali za svojega favorita. Največ glasov sta v finalnem delu osvojila Maša Vola-všek z Gimnazije Lava ŠCC (449 glasov) in Davor Završek iz Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC (358 glasov). Epidemija je letos posegla tudi v izvedbo naše akcije. Februarja in marca ste lahko še kot običajno izbirali med številnimi dijakinjami in dijaki, ki so se potegovali za vaše glasove, uvrstitev v finale in osvojitev lepe nagrade. Pri tem so jim lahko pomagali učitelji, ki so jim lahko glede na uspeh v šoli namenili sto točk. Februarja ste lahko izbirali med 34 kandidati iz štirih srednjih šol v regiji (Srednje šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, Šolskega centra Šentjur in Ekonomske šole Celje). Februarja sta največ glasov zbrala Lana Grešak (Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje) in Gašper Gaber (Srednja šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje). Marca je sodelovalo 40 kandidatov iz petih šol (I. gimnazije v Celju in iz štirih šol Šolskega centra Celje: Gimnazije Lava, Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja, Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko in Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije). Marca sta zmagala Maša Volavšek (Gimnazija Lava ŠCC) in Davor Završek (Srednja šola za strojništvo mehatroniko in medije ŠCC). Aprila smo računali na podobno število mladih, ki bi se pomerili za vaše glasove, a se je zapletlo. Maturantska plesa Srednje zdravstvene šole Celje in Gimnazije Celje - Center sta zaradi epidemije odpadla, šole so bile zaprte in tako se je aprila pomerilo le devet dijakov iz Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo ŠCC, ki je ples izvedla že pred epidemijo. Največ glasov sta zbrala dijaka šole Ana Slomšek in Luka Vovk. Glede na razmere tudi javne prireditve, kjer bi se zmagovalca pomerila za nagradi, letos ne bo. Podelitev nagrad smo načrtovali s Citycentrom Celje, ki vsako leto v središču mesta pripravi prireditev Cityband. Te za zdaj ne bo in zato načrtujemo podelitev nagrad kar v prostorih naše hiše, kjer bosta predstavnika Novatela in Citycentra Celje izročila nagradi, pametni telefon in Desetake v vrednosti 250 evrov. Pametni telefon podjetja Novatel bo prejela tudi Darinka Jurkošek iz Kom-pol, ki je v akciji glasovala za eno od maturantk. Med glasovalci smo izžrebali prejemnico pametnega telefona podjetja Novatel, to je I Darinka lurkošek iz Kompol. Nagradi za zmagovalca akcije: pametni telefon podjetja Novatel in Desetaki Citycentra Celje v vrednosti 250 evrov! in DavorI \ Maša Volavšek, maturantka Gimnazije Lava, je doma iz Štor. Tudi njej so učitelji s sto točkami pomagali do zmage, veliko kuponov pa je zbrala njena teta Polona Volavšek, ki se je pri tem posebej potrudila. Jeseni namerava Maša študirati socialno pedagogiko v Kopru, saj je to študij, s katerim meni, da bo lahko pomagala ljudem, kar rada počne že zdaj. Davor Završek, ki v teh dneh končuje program šolanja za strojnega tehnika in namerava študirati strojništvo v Ljubljani, je doma s Planine pri Sevnici. Za njegovo zmago ima veliko zaslug njegov oče, ki je vsak teden šel tako rekoč od hiše do hiše na Planini in zbiral kupone. Pri zbiranju kuponov so mu pomagali tudi sošolci in učitelji, ki so mu namenili sto točk za njegovo prizadevnost. 12 NAŠA TEMA ЊШГ. I • V . »kličejo« objem, a sistem ga je preprečil »Niti za roko ga nisem smela prijeti. Popravljal si je masko, me sicer poslušal, a mi vmes večkrat pokazal, da želi nazaj v svojo sobo, v okolje, ki ga je vajen in kjer lahko sproščeno diha. Srce parajoč pogled. Obisk v soboto je bil boljši. Sicer je bilo vse enako, ista pravila. Bog mi pomagaj, neodgovorna kot sem, sem jih prekršila. Prijela sem ga za roke, mu pregne-tla vsak prst in kite na dlani ter >naštimala< Slaka. Danes ima rojstni dan, zato sem si izprosila še en SIMONA ŠOLINIČ termin za obisk. Če spoštujem pravila, mu ne smem stisniti roke, kaj šele, da bi ga poljubila ...« To je del čustvenega zapisa Mateje Mušič - Gorenšek, ki ga je na Facebooku objavila po obisku svojega očeta v enem od domov za ostarele na Celjskem. Varnostni ukrepi zaradi nevarnosti vnosa okužbe koronavirusne bolezni v domove so ranili čustva starejših in njihovih svojcev. Po več desetletjih ljubezni in navezanosti je prišel čas, ko ukrepi preprečujejo objeme, dotike in bližino. S to zgodbo so se poistovetili številni, takšne izkušnje ranijo ljudi, odpirajo duševne stiske in po- glabljajo bolezni. Na drugi strani je treba razumeti, da se zaposleni v domovih trudijo po svojih najboljših močeh. Niso oni tisti, ki krojijo pravila. Neuradno smo v pogovorih z zaposlenimi v domovih izvedeli, da takšne slike svojcev in oskrbovancev bolijo tudi njih. Vnos okužbe v domove bi ponovno starejše popolnoma izoliral. Dvorezen meč ukrepov je za mnoge hud rez v dušo. Predvsem za starejše, ki so bili v času epidemije najbolj izolirani od okolja in od svojcev. Kaj takšni ukrepi pomenijo zanje in svojce? Kako to vse razumeti, če so ranjena čustva? Prav je, da so ukrepi, a naj bodo življenjski Oče avtorice zapisa na Facebooku je pred skoraj 14 leti doživel možgansko kap. Zase ne more več skrbeti sam. Nastanitev v domu je bila nujna. Iz besed Mateje Mušič - Gorenšek veje izjemna ljubezen do očeta in mame, ki je že pokojna. »Zadnji dve leti, odkar je umrla mami, so bile najine ure iz dneva v dan enake. Dobra ljuba domača rutina v domski sobici med peto in šesto popoldne. Sveža plenica, varne roke, s pomočjo katerih oddr-sa do mize. Obvezne Slakove viže na telefonu ... Včasih v domski kuhinjici spečem jajčka na domačih ocvirkih. Pra- vijo, kako diši! Vse prinesem s seboj, še krpo za brisanje štedilnika. Po večerji preverim tablete, poskrbim, da nobena ne pade iz ust na tla in da jih ne poje >na suho<. Sledita britje in mazanje s kremo. Dnevne novice. Sadje. Malce nadstan-darda za pocartat... Pri vratih se nato še enkrat ozrem in dvignem roko. Gleda za menoj in naredi enako. Oba sva pomirjena. Vse je v redu. Njegov dan se sklene, moj se začne Tako dan za dnem,« je zapi sala Mušič - Gorenškova. Nato je prišla epidemija. »V približno dveh mesecih sva se z atijem trikrat videla po videoklicu,« dodaja avtorica. Nato je dom odprl vrata za obiske pod posebnimi pogoji 11. maja. Brez dotikov, objemov, na varnostni razdalji, z vmesnim steklom. In to je Mušič - Gorenškovi zarezalo v srce. »Kako dolgo nam boste, gospe in gospodje na dirigentskih stolčkih, kvasili, da ščitite najranljivejše? Se zavedate, da ljudi ne bo ubila >korona<, ampak žalost, da nazadujejo, umsko in telesno, Kako se je zapis Mateje Mušič - Gorenšek dotaknil ljudi, kaže to, da ^ se je na njene besede odzval tudi Ansambel Poskok in njenemu očetu ter ostalim oskrbovancem v domu prišel zaigrat Slakovo vižo. sami, brez domačih stikov. Mislite, da se mi, svojci, ki smo v letih, ko se srečujemo na domskih hodnikih in parkirišču, postali prijatelji, nič ne pogovarjamo? Eden pove, da je mama shujšala in umsko >šla nazaj<, drugi, da mama skoraj ne vstane več, da noče jesti in piti, tretja, da si je oče solze in nos brisal v rokav, ko je jokal od sreče, ker je po dveh mesecih videl ženo, ona pa mu še robčka ni smela dati? ... Je starejše morda kdo vprašal, česa se bolj bojijo, >ko-rone< ali osame? Se zavedate, da ne morejo ven, da si ne ilsife ■v ~ .--. • Sfe^Sj •; •••• -ifiT"1* ----в-^јИ ... morejo izbrati programa na Tv, ne držati knjige pred očmi, da bi si krajšali čas? Pomislite kdaj, kako dolg je njihov dan, ko ležijo v postelji in gledajo v strop? In kaj zanje predstavlja mesec dni? Kdo vam daje pravico, da jemljete njihovim dnem življenje pod pretvezo, da jih varujete?« so besede, ki so se dotaknile mnogih. Mu-šič - Gorenškova nikakor ne krivi osebja domov. »Nič niso krivi in verjamem, da je tudi njim hudo. Ob vseh naporih osebja tudi najbolj prijazna strežnica ne more potešiti hrepenenja po ženi, možu, hčeri, sinu,« dodaja avtorica. Ne nasprotuje ukrepom. Prav je, da so. Prav je, da so obiskovalci odgovorni: »A bodimo življenjski, ne mučimo!« »Čustven stik je motivacija za življenje« »Čustven stik daje starejšim upanje, da še zmorejo, zaradi njega imajo željo po življenju. Daje jim občutek varnosti in pomembnosti, kljub temu da s svojci niso doma. Nekateri, ki imajo svojce v domovih, so zelo težko sprejeli, da niso mogli k njim. Razmišljali so, kaj se s svojci dogaja, ker so bili navajeni na vsakodnevne obiske in jim takrat pomagali pri hranjenju, osnovni higieni, preoblačenju ... Pri vseh drobnih stvareh, ki starejšim pomenijo ogromno,« dodaja Zimškova. Nato je epidemija to preprečila. »Pogovor z dotikom« Ob tem Zimškova kot strokovnjakinja na področju pali-ativne oskrbe poudarja, kako veliko vlogo ima dotik. »Nekateri ne morejo komunicirati besedno, zato komunicirajo z dotikom. Gre za dotik roke, božanje ali le za masažo podplata. Govorim o dotiku z golo roko, ne z rokavicami. To je zelo pomembno. Menim, da je bilo v domovih kar nekaj smrti starejših tudi zato, ker so bili ti stiki prekinjeni,« je jasna sogovornica. Razume, da ukrepi morajo biti, vendar je tudi ob njihovem sproščanju ljudem težko, saj je obisk omejen le na nekaj minut. »20-minutni obisk ne pomeni veliko nekomu, ki je bil prej navajen vsakodnevnih obiskov. Težko je nekomu, ki obišče svojca, ki ne more govoriti, pri čemer se ga ne sme dotakniti. In ko nekako le vzpostavi stik po teh minu- NAŠA TEMA 13 Mirnost svojcev pomiri tudi starejše »Zdravstveni ukrepi morajo biti,« pravi Anka Zava-snik, univ. dipl. psih., specialistka klinične psihologije iz Centra za psihološko svetovanje Posvet. Ob tem poudarja: »Ljudje socialne stike dojemajo kot pomembno področje v življenju in njihovo omejevanje prinaša vrsto slabih in neprijetnih občutkov. Koliko bo posledic zaradi tega, je težko reči.« Starejši v domovih se lahko počutijo osamljeno in prikrajšano za določene stvari, zato jim je treba pomagati prebroditi to stanje, dodaja. »Dotik je del odnosov ljudi, pri nekaterih je bolj izražen, pri nekaterih manj. Zelo pomembno je, da imajo starejši občutek, da so svojci prisotni, da skrbijo zanje, zato si z njimi tudi želijo stike,« dodaja Zavasnikova. Čutijo tesnobo svojcev Ob tem poudarja mirnost svojcev. »Tudi med pogovori, ko so stiki pod določenimi ukrepi dovoljeni. Bolj kot bomo jezni, ker se ne smemo dotakniti mame ali očeta, bolj kot bomo mislili, da je to krivično in da smo prikrajšani za dotik, slabše bo vzdušje. Svojec bo začutil jezo, tesnobo, zato bo vse to še težje prenašal. Ključno je, da se v sebi sprijaznimo, da je ukrepe treba upoštevati. Pri tem pomislimo, da smo v življenju določene stvari že morali omejiti in da bo tudi to minilo,« dodaja sogovornica. Mirnost svetuje tudi v telefonskih pogovorih s svojci, ki so v domovih: »Dobro je, da svojcem vedno sporočamo, da so ukrepi takšni, da bomo vsi skupaj ostali čim bolj zdravi, torej da imajo vendarle nek smisel.« In kaj v primeru dementnih svojcev? Ti se lahko zavedajo pomena ukrepov, v naslednjem trenutku pa ne več. Takrat je lahko stres večji, saj morda menijo, da jih svojci ne želijo več obiskati. »Demen-tnim oskrbovancem je treba večkrat ponoviti, zakaj so obiski omejeni, zakaj dotiki niso dovoljeni. Kasneje bodo ti podatki pri njih >stopili< v ozadje, ne bodo vedeli, da je bil obisk krajši. Svojci morajo poznati demenco. Ker bodo znali starejšega pomiriti, če bo ta morda zajokal ali bil prizadet,« dodaja klinična psihologinja. Pri paliativni oskrbi je drugače, pojasnjuje. »Takrat je pomembno, da so svojci skupaj, kolikor oboji želijo. Karkoli naredimo proti ukrepom, bo slabše za svojce in za bolnike. Svojci morajo imeti v mislih tudi, da so se v življenju morali kdaj določenim stvarem odpovedati, določene stvari omejiti. Tudi otrokom. In se spomniti, da so omejitve bile vedno v dobro otrok. Ne gre za to, da bi komurkoli želeli omejevati stike, ampak gre za zaščito.« Stiske so velike Toda stiske so velike, kakšne posledice bodo pustile na ljudeh? »Zelo težko je reči, kakšne posledice bodo prinesle. Starejšim bo morda zanihalo razpoloženje, povečala se bo depresivnost, morda kdo ne bo videl izhoda iz situacije, pri posameznikih posledic ne bo. Zelo pomembno je, kako se odziva osebje v domovih, ker so zaposleni največ časa z oskrbovanci. Da poskrbijo za dejavnosti, preusmerijo pozornost. Bilo je kar nekaj dobrih praks, koncertov na ustrezni razdalji, zaposleni so skrbeli za stik s svojci s sodobno mobilno tehnologijo,« pravi Zavasnikova. Na drugi strani je morda nekoliko lažje tistim stanovalcem, ki so sami in nimajo svojcev. »Starejši, ki so bili vajeni obiskov, sprehodov s svojci, pa so ogromno izgubili, na plan je priplaval strah, kaj bo vse to prineslo in kako bo naprej,« še pojasnjuje Za-vasnikova. »Situacija, ko je svojec v domu, je težka, ljudje razmišljajo, kako se mu tam godi, da je prepuščen v oskrbo drugim. V tej situaciji zdaj lahko pride tudi do občutka krivde pri svojcih, če bi se starejši okužili. Občutki krivde in strah pred tem, kako bo starejši preživel epidemijo, so tisti, ki obremenjujejo ljudi,« dodaja klinična psihologinja. SIMONA SOLINIC OB ROBU Kdo lahko prepreči to ljubezen? Človek razume, zakaj nečesa ne sme. A ne razume, da sistem omeji prvinsko izražanje ljubezni - dotik. Ljubezen med starši in otroki je namreč prvinska. Najgloblja. Je največ, kar je. Ne glede na leta. Kaj družbi sporočajo solze starejših, ki pogrešajo dotik svojih otrok? Se je to kdo vprašal? Epidemija je pokazala točko, na kateri smo. Imamo dovolj domov za starejše in ali imajo domovi dovolj prostora in kadra, je ta dovolj plačan? Ima Slovenija urejen sistem paliativne oskrbe? Mar znamo s srcem in čustvi oceniti, kakšni ukrepi so prestrogi in kateri ukrepi so tisti, ki jih lahko omilimo, ker tako birokratsko zastavljeni parajo srca številnih, povzročajo duševno stisko in celo okrnijo zdravje. Kako skrbimo za dostojanstvo starejših? Ljubezen pomeni tudi varnost in pristan, v katerem nekoga, ki ga imaš rad, neskončno varuješ z vsem svojim bitjem in srcem. Svojci ta del odgovornosti nosijo v sebi. A hkrati tudi odgovornost za tveganje, da bi v domovih ponovno izbruhnile okužbe. Je tu vmes treba iskati načine varnostnih ukrepov, ki bodo pravilni za vse? Tako radi se pohvalimo v tujini, da ima naša država v imenu angleško besedo ljubezen, ki jo je sistem zdaj povozil. Ali ima res vedno država prav? Ali bi morala poslušati tudi ljudi in jim enostavno priti nasproti? tah, se mora obisk končati,« pojasnjuje Zimškova. Epidemija je presenetila vse in hkrati pokazala, da je družba na te stvari nepripravljena. »Mislim, da se je treba pripraviti na drugi val, se prilagoditi z življenjskimi ukrepi. Stroka mora imeti stik z realnostjo, s klinično prakso, s tistim, kar se dogaja. Mora vedeti, kje se moramo pravil strogo držati in kje lahko malo popusti. Vem, da so bili v primerih bolnikov v zadnjem stadiju življenja v celjski bolnišnici obiski svojcem dovoljeni. Koliko časa je lahko trajal obisk, ne vem, vem za en obisk, ki je trajal pet minut. Ampak - vsaj bil je omogočen. Ne vem, ali se je to dogajalo tudi v domovih. To, da kdo preprečuje svojcem, da se ne morejo posloviti od umirajočega, je neživljenjsko. Ker svojci ne vedo, kako je nekdo umrl, predvidevajo, da je bil v zadnjih trenutkih življenja v osami, da je morda trpel,« omenja Zimškova. Vsa ta boleča čustva pri ljudeh porajajo duševne stiske. »V domovih bi morali poskrbeti za dovolj zaščitne opreme. Veliko svojcev, če bi bilo to možno, bi si vso zaščitno opremo priskrbelo. Bojim se, kaj bo s sprejemi v domove. Domovi so se morali zdaj organizirati drugače s sivimi in z rdečimi conami, kar pomeni, da je število postelj za nove oskrbovance manjše. Okrepiti bo treba servisne dejavnosti na terenu,« še dodaja Zimškova. In poudarja, da se ne spomni, da bi se kdo v času epidemije obrnil na Ho-spic in vprašal za mnenje pri pripravi tovrstnih ukrepov. Mama ne razume, zakaj hčerke ni »Stroka analizira, koliko zaščitne opreme potrebuje, treba pa bi bilo analizirati, kaj bo socialna izoliranost pomenila na dolgi rok za stanovalce domov. To bodo tudi argumenti pri tem, kako organizirati bivanje in obiske v domovih ob morebitnem drugem valu epidemije,« pravi Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti, združenja za kakovostno starost. »Starejši nujno potrebujejo socialne stike in vse dejavnosti, ki ohranjajo njihovo mentalno in fizično kondi-cijo. Nujno bi bilo spremeniti kadrovske normative na področju zdravstvene nege in okrepiti ekipe zaposlenih v domovih za ostarele. S tem država ne sme čakati,« je jasna Marolt Medenova. V domovih je največ oseb, povprečno starih od 83 do 85 let. »Ogromno jih je z de-menco, nepokretnih, ki jih je epidemija, v kateri se je pokazal primanjkljaj kadra v domovih, še dodatno prizadela. Stroka sicer govori, kako dobro je, da svojci starejših pripomorejo h kakovosti življenja ravno z rednimi obiski, pomoči pri hranjenju, spodbujanju pitja, sprehodih ... To so ravno ti socialni stiki, ki so zelo pomembni. Hkrati je treba vedeti, da so bila ob začetku epidemije navodila takšna, da so iz domov umaknili tudi vse di- jake, študente, hkrati pa so domovi zaprli vrata tudi za svojce,« dodaja sogovornica. »Zunaj je nek virus« Dementni ne razumejo, da je »zunaj nek virus«, ki omejuje obiske svojcev, ki so jim pomenili smisel življenja. V združenju so že na začetku epidemije opozarjali, da družba ne sme pustiti starejših v domovih samih, da je treba bolj izkoristiti sodobne oblike komunikacije in zagotoviti dovolj zaščitne opreme, s čimer bi bili pogoji za socialne stike stanovalcev s svojci omogočeni. »Takrat je Telekom ponudil domovom sodobne tablice za vzpostavitev pogovorov stanovalcev s svojci. Na žalost se vsi domovi na to ponudbo sploh niso odzvali. Starejšim je bilo to svetla zvezda v času, ko so bili dobesedno ločeni od sorodnikov,« dodaja sogovornica. Ceprav so obiski zdaj dovoljeni pod strogimi ukrepi, gre še vedno za omejevanje telesnega stika in to ni dobro, dodaja predsednica Srebrne niti: »Vsak dan je za starejšega, ki nima stika z ljubljenimi, zelo obremenjujoč. V združenju smo dobili celo pismo nekoga, ki pravi, da ne vidi več smisla življenja, če je zaprt v domu.« V Srebrni niti dodajajo, da pogrešajo tudi ostale stroke, ki so vpete v psihologijo družbe, da bi se oglasile in izrazile svoje mnenje o posledicah, ki jih bo socialna izoliranost pustila na duševnosti stanovalcev, ker ne smejo videti ali objeti hčerke, sina, vnuke. »Žalost in depresija se poglabljata, ljudje izgubljajo smisel življenja in željo po preživetju. Začnejo še manj jesti, zaposlenih v domovih pa je premalo, da bi lahko z vsakim stanovalcem sedeli in skrbeli, da poje in popije dovolj. Svojci nam sporočajo, da so starši v domovih shujšali, otopeli. V tej situaciji bi morali pomagati vsi, da bi lahko te stvari zdaj nadoknadili,« poudarja Marolt Medenova. Navodila neprijazna tudi do zaposlenih Dodaja, da se družba premalo zaveda, da starejši zelo slabo slišijo, da berejo z ustnic, zato so včasih maske samo ovira. »Obiski bi morali biti daljši. Pogovarjala sem se z gospo, ki je odšla zdaj ob nekoliko sproščenih ukrepih na obisk k mami v dom, sestra pa še ni prišla na vrsto. Ampak mama ne razume, zakaj druge hčerke še ni. Tudi zaposleni so obremenjeni. Dobijo deset strani navodil, ne vem, kako jih sploh lahko ponotranjijo. Zagotovo bo prišlo do kakšnih zdrsov, ker jih je premalo, delati morajo hitro, saj je dela preveč. Takšna navodila niti do zaposlenih niso prijazna,« dodaja sogovornica. »Ob tem moramo vedeti, da so bile v času epidemije -ob pomanjkanju kadra - prekinjene nekatere dejavnosti, ki jih starejši potrebujejo za mobilnost. Manj je bilo posedanja na vozičke, ni bilo delovne terapije, skupinske fizioterapije, v domovih so morali urediti prostore za rdeče in sive cone. Zato je upravičena zahteva, da bol- ni starejši sodijo v bolnišnice, saj domovi nimajo kadra niti prostora, da bi okuženi ostajali v domovih. Starejši domovi v vseh sobah nimajo sanitarij, rešitev naj bi bila kemična stranišča v sobah, kar je izrazito neprijazno so starejših. Verjetno bi preprečilo okužbe, ampak z vidika higiene je neprimerno,« dodaja Marolt Medenova. Sogovornica poudarja, da ima Slovenija sicer to srečo, da v domovih delajo ljudje, ki imajo starejše radi. To se je opazilo pri tem, da so med epidemijo stanovalcem popestrili dneve na različne načine, tudi s telovadbo na balkonih. »Vse to je super, toda večina stanovalcev je nepokretna, kar pomeni, da se tega niso mogli udeležiti. Žalostno je tudi, da zaposleni v domovih še vedno niso dobili plačanih vseh dodatkov,« še pravi sogovornica. 14 KRONIKA Zmaga v sosedskem sporu je pogovor Od nagajanja s polži do strahu zaradi vesoljcev V zadnjem času je na Celjskem mogoče opaziti nekoliko več sporov med sosedi oziroma kršitve, ki so povezane z nadlegovanjem sosedov na različne načine. Najpogosteje gre za besedne napade in nagajanje. V Štorah na primer sosed že nekaj časa z neznano snovjo poliva del travnika in tako uničuje travo in rože. Dogaja se, da oškodovanci zadev ne prijavljajo, saj se bojijo maščevanja oziroma tega, da bi storilci kršitve le še stopnjevali. A nekateri se za prijave odločijo. Na policiji pravijo, da vsak primer raziščejo, a da je najboljša rešitev pogovor med sosedi, še preden zadeva pride na sodišče. Takrat namreč nastanejo tudi stroški in spor se ponavadi samo še poglobi. SIMONA SOLINIC Oškodovanci največkrat prijavijo zadevo, ko se spor že stopnjuje, ko »nadlegovanje« postane nevzdržno. Na policiji pravijo, da je zakonodaja, po kateri lahko policija ukrepa v tovrstnih primerih, široka in zajema več predpisov. »Prvi predpis je zagotovo Zakon o varstvu javnega reda in mira. Določene predpise uskladi tudi lokalna skupnost in ta tudi določena ravnanja kaznuje. Spor se je končal s smrtjo soseda Med drugimi se pojavljajo nespodobno, nesramno ali drzno vedenje do sosedov in nagajanje. Pogosto sosede motijo previsoke ali neprimerne ograje ali določena lastnina, ki posega na njihovo območje. Da glasne glasbe in moteč hrup sploh ne omenjamo. »Določene kršitve sčasoma prerastejo v kazniva dejanja. V tem primeru kazni določa Kazenski zakonik. Posledice takšnih kaznivih dejanj so lahko lažje ali težje telesne poškodbe, tudi smrt v najhujših primerih. Tudi to smo v preteklosti že obravnavali,« pravi inšpektor v Sektorju uniformirane policije PU Celje Aleksander Podgrajšek. Tako se je zgodilo tudi to, da sta se soseda spo-rekla zaradi služnostne poti in ceste, vmes je bil postopek tudi na sodišču, a se ni ustavilo pri tem. Spor se je končal na žalost s smrtjo enega od sosedov. »Zelo pogosti so primeri, ko pride do poškodovanja tuje stvari, ograj, travnatih površin, nepremičnine ali do povzročitve splošne nevarnosti s kurjenjem, kar pomeni, da ta zadeva ne vpliva samo na določenega soseda, ampak na širšo okolico,« dodaja Podgrajšek. Pogovor na začetku spora »Vedno trdim, da so ukrepi policije, tožilstva in sodišča pravzaprav prisiljevanje ljudi k pogovoru s plačilom kazni oziroma globe. Vse to je aparat, ki ga je treba torej plačati, ko postopki stečejo in nastanejo stroški. Zagotovo bi bilo nujno, da bi v družbi prevladalo vzdušje, da bi se ti pogovori začeli med sosedi, ki bi lahko na ta način rešili težave,« pravi inšpektor. »Včasih ta pogovor morda res ni možen, če pa je volja na obeh sprtih straneh, se da s pogovorom v začetnem obdobju spora največ rešiti, kasneje, ko se postopki že začnejo in nastajajo stroški, je to že težje,« pojasnjuje sogovornik. Podgrajšek še dodaja, da so na policiji pričakovali, da bo v času epidemije v zadnjih dveh mesecih nekoliko manj nestrpnosti. Statistika sicer ne izkazuje tako zelo povečanega porasta odklonilnih dejanj, a to ne pomeni, da takšnih kršitev ni bilo, saj je znano, da vseh kršitev ali kaznivih dejanj oškodovanci ne prijavijo. »Smo pa imeli nekoliko več prijav zoper sosede. Ali so imeli preglasno glasbo ali je drug hrup motil ostale. Imamo tudi primere prijav o tem, da sosedje mečejo polže na drugo lastnino in podobno,« dodaja Podgrajšek. Duševna stiska in vesoljci Čeprav gre pri teh kršitvah na videz za nepomembne zadeve, je včasih zanje razlog stiska ljudi, morda celo bolezensko stanje. Policija pri tem vedno preverja tudi Namesto žuganja raje pogovor. Fotografija je simbolična. storilčevo sposobnost za določeno dejanje in na drugi strani zmožnost razumevanja oškodovanca, kakšno dejanje mu je nekdo storil. Drugače razloženo, policija presodi tudi težo kršitve ali kaznivega dejanja, saj je pozorna na okoliščine določenih primerov. Tako kdaj ugotovi tudi, da je nekdo neko kršitev storil zaradi določene duševne motnje ali bolezni, kar pomeni, da se storilec ne zaveda, da je nekomu povzročil škodo. Zgodi se tudi, da nekdo prijavi neresničen dogodek. Ne glede na to morajo policisti preveriti vse okoliščine, torej tudi to, ali je prijavitelj razumel, da je šlo za kršitev, ali pa je policijo le želel spraviti v zmoto. Slednje je pomembno predvsem zato, ker je lažna naznanitev kršitve ali kaznivega dejanja tudi kazniva in je zanjo prav tako predpisana kazen. Če se nekomu zdi smešno, da oseba pokliče policijo in prijavi, da je videla vesoljce, pa to ni smešno ne policiji, ki mora zadevo preveriti, ne prijavitelju, ki morda doživlja stisko in se v popolnosti ne zaveda realnosti. »V enem primeru smo prišli na kraj in videli stanovanje, ki je bilo polepljeno z alufolijo, saj je oseba trdila, da po stanovanju ponoči hodijo vesoljci,« dodaja Podgrajšek. Zadeva ni smešna, je pa podlaga, da se policija v teh primerih poveže tudi s socialno službo ali z zdravstvom, ki nato lahko osebi pomagata tudi po svoji plati. Podgrajšek zato poudarja, da mora policija vse prijave jemati resno. In opozarja, da morajo ljudje uvideti, kako pomemben je pravočasen pogovor, saj se zadeve lahko stopnjujejo do te mere, ko je ogroženo tudi življenje. »Kajti izkupiček je nenazadnje včasih morda enak, edina razlika je, da zaradi postopkov lahko nastanejo stroški, a tudi veliko skrbi povzročijo. Po vsem tem bo sosed, ko bo stopil na dvorišče, še vedno videl soseda, s katerim je v sporu, komunikacija bo še vedno potrebna. V vseh zadevah, ko gre primer na sodišče, ni zmagovalca. Zmagovalci so v tistih situacijah, ki se rešijo takoj, brez stroškov in brez skrbi. Na sosede, ker so prvi, najbližji v kakšnih primerih, se lahko človek včasih zanese najprej, zato so dobri odnosi izjemnega pomena,« zaključuje Podgrajšek. foto: splet V Štorah nekdo že dlje časa po travi in rožah poliva neznano snov, s katero rastline popolnoma uniči, kljub temu da se sosedje trudijo, da bi bil del travnate površine lepo urejen. Pred časom je neznanec na Celjskem tako z gnojnico polival vikend hišice. KRONIKA 15 Prvoosumljena je družba Griffin Goljufije na škodo Evropske unije in na račun razpisov? Nacionalni preiskovalni urad je na Okrožno državno tožilstvo v Celju podal kazensko ovadbo zoper dve fizični osebi in dve gospodarski družbi zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja goljufije na škodo Evropske unije in zaradi kaznivega dejanja preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti. Ovadba se v enem primeru nanaša tudi na sum ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Prvoosumljena oseba naj bi bila zaposlena v celjski družbi Griffin, kjer je ena od vodilnih oseb Tanja Čajavec. SIMONA ŠOLINIČ Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Štukljeva cesta 44. Ljubljana, objavlja javni razpis za sofinanciranje projektov socialne aktivacije Javni razpis delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Javni razpis se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. 9. prednostne osi »Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine«, 9.1 prednostne naložbe »Aktivno vključevanje, vključno s spodbujanjem enakih možnosti in dejavnega sodelovanja ter izboljšanje zaposljivosti«, 9.1.2 specifičnega cilja »Opolnomočenje ciljnih skupin za približevanje trgu dela«. »Preiskovalci so ugotovili, da je osumljena storila kaznivo dejanje goljufije na škodo Evropske unije in kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti z namenom premoženjske koristi dvema pravnima osebama iz Celja in eni povezani fizični osebi. V ta namen je v šestih prijavah na razpis za sofinanciranje projektov lažno predstavljala izpolnjevanje pogojev z razpisa ter z Ministrstvom RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v imenu te družbe sklenila pet pogodb o sofinanciranju projekta za posamezne regije, medtem ko za šesto regijo zaradi premajhnega števila točk ni bila izbrana,« so sporočili iz Nacionalnega preiskovalnega urada. Na tej podlagi naj bi nato osumljena izvajala programe socialne ak-tivacije tudi s kadrom brez ustrezne usposobljenosti. V zahtevkih za izplačila naj bi lažno prikazala, kot da so zaposleni ustrezno usposobljeni in kot da so projekti formalno ustrezni. »Na opisani lažni podlagi za programe socialne aktivacije je osumljena oseba vložila najmanj 17 zahtevkov za izplačilo sredstev za sofinanciranje. Pri tem naj bi med drugim tudi lažno obračunala stroške plač zaposlenih in potne stroške, ki niso nastali in so jih morali zaposleni ob izplačilu tudi vračati v gotovini tej gospodarski družbi ali neposredno osumljeni osebi, zaposleni v tej družbi,« dodajajo preiskovalci. Podjetju in hčerinski družbi naj bi na ta način glavna osumljena oseba pridobila premoženjsko korist v znesku približno 650 tisoč evrov. To predstavlja 80 odstotkov sredstev iz proračuna Evropske unije in 20 odstotkov subvencije iz proračuna Republike Slovenije. Tanja Čajavec iz Griffina zadeve ne komentira. »Žal ne morem komentirati, saj o ničemer še nisem bila uradno seznanjena,« nam je v torek zapisala v odgovoru. Nepravilnosti pri delu invalidov Družba Griffin je bila v zadnjih dveh letih nekajkrat omenjena v javnosti tudi v povezavi z domnevnimi nepravilnostmi pri odnosu z invalidi, ki so bili zaposleni v družbi. Nekateri naj bi po naših podatkih na sodiščih začeli zaradi tega tudi sodne postopke. Pred leti smo prav tako poročali o številnih kršitvah pravic invalidov znotraj zaposlitvenih centrov in invalidskih podjetij na Celjskem, med drugim tudi v omenjenem podjetju. Med vsemi kršitvami, ki nam jih je takrat za vsak center in podjetje posebej navedla delovna inšpekcija, so se nekatere kršitve nanašale na birokracijo, določene tudi na kršenje pravic invalidov s področja varnosti in zdravja pri delu. Družbo Griffin oziroma eno od podjetij znotraj te poslovne skupine naj bi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti celo prijavilo Častnemu razsodišču Socialne zbornice Slovenije oziroma tja podalo pobudo za ugotovitev kršitev določil kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu. Tudi inšpektorat za delo naj bi se v celjskem zaposlitvenem centru Griffin samo v zadnjih treh letih že večkrat oglasil. Pri nadzorih naj bi ugotovil kršitve v zvezi z neizplačilom regresa za letni dopust, zamudami pri izplačilu plače in regresa, neizpolnjevanjem zakonskih določb glede varnega delovnega okolja in podobno. Zaradi tega je centru inšpektorat že izdal že več kot šest tisoč evrov globe, vendar vsi primeri še niso pravnomočno končani in dokazani. Ovadba tudi zaradi ponarejanja Poleg navedenih očitkov naj bi preiskovalci domnevno zoper Čajavčevo, ki je tudi odgovorna oseba v eni od Griffinovih hčerinskih družb, podali tudi ovadbo zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Utemeljeno jo namreč sumijo, da naj bi v poslovne listine vpisala lažne podatke o zaračunani opravljeni storitvi za sodelovanje pri projektih socialne aktivaci- Želela ustreliti lisičko, rešila sta jo policista Žalski policisti so v ponedeljek popoldne na območju občine Tabor rešili lisičko. Na terenu so policisti opazili dva moška, eden od njiju je bil oborožen z dolgocevnim orožjem. Ker ni kazalo, da bi šlo za lovca, so z moškima opravili postopek ugotavljanja identitete. »V postopku so ugotovili, da sta moška na travniku ob gozdu nastavila past in v večjo kovinsko kletko ujela približno dva meseca staro lisico ter jo nameravala ustreliti z močnejšo zračno puško,« so sporočili s Policijske uprave Celje. Policisti so osumljencema orožje, naboje in kovinsko kletko zasegli, lisičko pa spustili nazaj na prostost. Oba bodo kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja nezakonitega lova. SŠol, foto: PUC je v letu 2018, ki jih družba ni opravila. Gre za račune omenjene družbe iz Celja, ki morajo biti urejeni po Zakonu o davku na dodano vrednost in slovenskih računovodskih standardih. To so pomembne listine za odločitve v zvezi s finančno dejavnostjo gospodarske družbe in so podlaga za davčni nadzor. V preiskavi domnevnih nepravilnosti pri porabi evropskega denarja so preiskovalci vložili tudi ovadbo zoper Suzi Kvas, dolgoletno direktorico Javnega zavoda Socio iz Celja. Očitajo ji pomoč pri storitvi navedenih kaznivih dejanjih, saj naj bi kot odgovorna oseba javnega zavoda podpisala vloge v prijavah na javni razpis. Šlo je za projekte, ki naj bi jih Griffin izvajal v projektnem partnerstvu. Kvasova je nad ovadbo presenečena: »Javni zavod Socio se že osemnajst let z različnimi projekti prijavlja na različne razpise. Ves ta čas ni bilo nepravilnosti, tudi vsi redni nadzori projektov nikoli niso pokazali odstopanj. Na razpise se prijavljamo sami ali smo partnerji posameznim organizacijam. Tudi v tem dotič-nem času smo bili partnerji pri projektu še eni organizaciji. Vsepovsod so bile zadeve urejene korektno in brez težav, saj smo po tem vsa ta leta tudi znani. Ne razumem, zakaj bi ravno pri tem projektu izkoristili karkoli. V okolju nas poznajo in ni prav, da nam takšni neutemeljeni očitki po nepotrebnem rušijo ugled.« Vozila pijana kot mavra Policija je v ponedeljek na Celjskem poostreno nadzorovala promet. Zaradi prekoračene hitrosti je ukrepala zoper 117 voznikov. Med temi so policisti zaznali 14 kršitev motoristov, dva sta vozila pod vplivom alkohola. V nadzoru so ukrepali tudi proti šestim kolesarjem, eden je prav tako vozil pijan. Prav tako v ponedeljek so policisti v Košnici pri Celju ustavili voznico avtomobila, ki jo je prijavila mimo vozeča, saj je opazila, da vozi nezanesljivo. Policisti so ugotovili, da je kršiteljica vozila pijana. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imela kar 1,39 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka oziroma več kot 2,70 promila alkohola v krvi. Voznici so policisti odvzeli vozniško dovoljenje, sledil bo obdolžilni predlog. Med drugim so možje v modrem v ponedeljek zasegli kar nekaj vozil. V Stranicah tudi kolo z motorjem mladoletniku, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja. Neregistrirano kolo z motorjem so zasegli moškemu v Braslovčah, vozniku v Velenju pa kolo z motorjem, ki je bilo predelano tako, da je dosegalo večjo hitrost od dovoljene. Voznici, ki je vozila brez vozniškega dovoljenja, so včeraj osebno vozilo zasegli tudi v Laškem. SŠol Poškodoval se je pri vlomu V Šmatevžu na območju Policijske postaje Žalec se je v ponedeljek pri poskusu vloma v zapuščen dvorec huje poškodoval 34-letni moški. Storilec je v dvorec poskušal vlomiti skozi okno. Ker mu ni uspelo odstraniti kovinskih rešetk, je poskušal po žlebu splezati nadstropje višje do okna, ki pa ni zavarovano z rešetkami. Pri plezanju je padel približno štiri metre. Z njim je bil na kraju poskusa vloma tudi 31-letni moški. Oba so v preteklosti že večkrat obravnavali zaradi storitve kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo alLodlično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo Super akcija mesnice Kupuj pri Guštu in prej mi predpasnik Fingušt Podarijo vam čudovit predpasnik in Fingušt piknik za vso družino V mesnici Fingušt vas pri vsakem nakupu nad 25 evrov obdarijo. V juniju vas obdarijo še s čudovitim predpasnikom, ki vam bo v času sezone piknikov prišel še kako prav. Vse, ki se boste fotografirali v predpasniku, bodo dodatno obdarili s Fingušt piknikom za štiri osebe. Kako do Fingušt predpasnika? Obiščite mesnico na naslovu Cesta na Ostrožno 22 v Celju (ali v drugih poslovalnicah po Sloveniji), opravite nakup v vrednosti 100 evrov in prejmite čudovit predpasnik. Ali je treba naenkrat opraviti nakup v vrednosti 100 evrov? Ni treba. Akcija velja za cel junij, kar pomeni, da si shranjujte račune in ko boste dosegli skupaj 100 evrov, jih prinesite v njihovo poslovalnico in prejeli boste čudovit predpasnik. Ali lahko prejmete tudi več predpasnikov? Seveda. Za vsak nakup ali seštevek nakupov nad 100 evrov dobite to darilo. Kako dolgo traja akcija? Akcija traja do konca junija 2020. Kako do odlične nagrade - Fingušt paket za piknik za štiri osebe? Ko boste prejeli čudovit predpasnik, si ga nadenite in naredite izvirno fotografijo. Pošljite jo v zasebnem sporočilu na Facebook stran (@FinGušt) ali Instagram (@fingust1988). Lahko pa jo enostavno objavite na njihovem profilu. Avgusta bodo izbrali 10 najbolj izvirnih in jih nagradili s paketom dobrot iz njihove mesnice - Fingušt piknik za štiri osebe. ЧФР' www.fingust.si Akcijska ponudba čevapčiči s siro m 3,99 evrov/kg mariniran piknik vrat 4,75 evrov/kg marinirana piščančjakrila 2,98 evrov/kg telečje mesnate kosti 2,28 evrov/kg Vsakdan svežiinmarinirani »ribsi«,100-odstotnigoveji leskovačkičevapčiči,burgerjiz navodilizapripravoinbom- betke. V ponudbiimajotudizorjeno meso,kiješeposebej modno v današnjikuhinji. V njihovih mesnicahbostenašliširok izbor tovrstnega mesa, na primer ramsteak, tibon-steak, mignon steak, zorjena svinjska riba brez kosti, telečje zorjeno stegno in za največje gurmane tudi tomahawk steak. Ob nakupu priložijo tudi navodilo za pripravo. Braslovče23,3314Bfaslovie E naslov: kzbrasl0vce.lfpi05i0l.net ttmezad Kme+ijsUa zadruga B^aslovce z.o.o. Uporabljajte zdaj, plačajte kasneje I Hitro in enostavno obročno odplačevanje do 24 mesecev Brez skritih stroškov ■ ©pITALIZIRAJTE POSLOVANJE www.birobit.si PRENESI APLIKACIJO TAXI MAXI CELJE IN NAROČI TAXI Do 24obrokov L T: 03 70312 40 J ZAPOSLOVANJE 17 Trgotur Poslovodja (m/ž) (Šoštanj) Od kandidata pričakujemo V. stopnjo izobrazbe poslovodske, kmetijske, trgovske ali ekonomske izobrazbe, 3 leta delovnih izkušenj, sposobnost vodenja poslovanja trgovine, pasivno znanje enega tujega jezika, računalniška znanja Ms Office paketa, predvsem word, izpit za vožnjo z viličarjem je zaželen, ni pa pogoj. Prijave zbiramo do 18. 6. 2020. KZ Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Razvojni inženir / konstrukter (m/ž) (Prebold) Od vas pričakujemo izrazito razvojno usmerjenost, skrbnost, veselje do dela z ljudmi, osredotočenost na rešitve, visoko motiviranost, osredotočenost, natančnost, visoko ali univerzitetno izobrazbo strojne ali druge tehnične smeri, kandidati z delovnimi izkušnjami v proizvodnih podjetjih na področju razvoja izdelkov imajo prednost, pričakujemo tudi obvladovanje programskih orodij, kot so AutoCAD, Solidworks ... Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajni inženir (m/ž) (Velenje, teren) Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje angleščine, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-kategorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.tr-gotur.si. Čistilka (m/ž) (Prebold) Od vas pričakujemo vsaj končano osnovnošolsko izobrazbo, doslednost, prijaznost, vestnost in pripadnost delodajalcu. Oseba mora biti urejena, zaupanja vredna, natančna in zanesljiva. Ponujamo vam zaposlitev za krajši delovni čas, 4-ure dnevno, zaposlitev za določen čas, možnost zaposlitve za kandidate s statusom invalida. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www. trgotur.si. Prodajni inženir (m/ž) (Prebold) Zaželeno je aktivno znanje angleškega jezika, znanje še enega tujega jezika (nemškega) predstavlja prednost, poznavanje prodajnih postopkov, vozniški izpit B-kategorije, višjo raven uporabe računalniških orodij (MS Windows, MS Office), najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju prodaje, prednost imajo kandidati, ki so delali v podjetjih z mednarodnimi izkušnjami, pogajalske in organizacijske sposobnosti, zmožnost dela v timu, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Lakirničar, upravljalec linije prašnega barvanja (m/ž) (Prebold) Pričakujemo izrazito usmerjenost v kakovost svojega dela, skrbnost, natančnost, usmerjenost v iskanje rešitev, vztrajnost, usmerjenost v doseganje rezultatov, vsaj III. stopnjo izobrazbe, prednost imajo kandidati z izobrazbo tehnične usmeritve, kandidati z 2 letoma delovnih izkušenj na področju prašnega lakiranja imajo prednost, pripravljenost za učenje na področju upravljanja lakirne linije, usmerjenost v doseganje ciljev, odgovornost. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Posluževalec CNC-strojev (m/ž) (Prebold) Od kandidata pričakujemo poklicno izobraževanje tehnične smeri (strojni mehanik), vsaj III. stopnjo izobrazbe, 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, izpit za upravljanje viličarja. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Kontrojor kakovosti (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo strokovne izobrazbe, zaželene delovne izkušnje na podobnem delovnem mestu, vozniški izpit B--kategorije, osnovno znanje angleškega in nemškega jezika, osnovno delo s preglednicami in z računalniškimi omrežji, osnovno poznavanje operacijskih sistemov. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu Več informacij na www.trgotur.si. Vodja skladišča (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Pričakujemo končano vsaj VI. stopnjo ekonomske ali logistične smeri, zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom, 90,6 95,1 vsaj 3 leta izkušenj na področju vodenja, poznavanje skladiščnih procesov, sposobnost vodenja večje skupine sodelavcev, organizacijske sposobnosti, odgovornost, natančnost, pripravljenost za sodelovanje in usklajevanje nalog s sodelavci. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu Več informacij na www.trgotur.si. Manipulant v fproizvodnji (m/ž) Šmartno pri Slovenj Gradcu) Opis del in nalog: opravlja interni transport med fazo tiskanja, izse-kovanja, obtrgovanja, lepljenja in skladišča, opravlja transport blaga z viličarjem ali ostalimi transportnimi pripomočki (prerazporeja, nalaga, razlaga ...), prevzema blago in ga razporeja na za to določena mesta, sprejme liste zalog in kontrolira dejansko zalogo, če ni pravilna obvesti nadrejenega, delovno mesto je primerno tudi za kandidate z invalidskim staležem ali s posebnimi omejitvami. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu Več informacij na www.trgotur.si. 95,9 100,3 radio celie Vedno? i iMmoj / 1945 Y fb Novi tednik www.novitednik. Inik.si ^ \J 2020 Več kot 75 razlogov za odlično branje o dogajanju v Savinjski regiji 18 ŠPORT O uspehih srednješolskega športa do prekinitve tekmovanj - Srednja ekonomska šola Celje Pestro dogajanje v šoli za vse dijake Usoda je hotela, da sta se pod isto streho združila dva številčno dokaj močna aktiva športne vzgoje. Po združitvi obeh šol, Srednje ekonomske šole Celje in Poslovno-komercialne šole Celje, je šport v sedanji Ekonomski šoli Celje, gimnaziji in srednji šoli, ostal pomembno sredstvo za oblikovanje osebnosti in odnosov med posamezniki. DEAN SUSTER Že tradiciji obeh šol ravnateljici in učiteljem narekujeta, da poleg predpisanega učnega načrta tudi vzgajajo in učijo dijake, kako v letih zrelosti bogatiti prosti čas s športnimi vsebinami in z njimi uravnovesiti negativne vplive poklicnega dela, kako z gibanjem in zdravim načinom življenja poskrbeti za dobro počutje, zdravje, vitalnost, delovne sposobnosti in življenjski optimizem. V športnem aktivu Ekonomske šole Celje (EŠC) so Leon Podvratnik, Nada Je-raša in Mateja Volk, ki je vodja aktiva. Dogajanje v šoli se še kako vrti v športno smer, čeprav mogoče na drugačen, poseben način. Vsako leto se s šolskimi športnimi ekipami in posamezniki udeležujejo področnih tekmovanj v različnih športnih panogah za dijake in dijakinje, ki jih razpiše Športna zveza Celje. Doseženi odlični rezultati jih pogosto vodijo na državna tekmovanja. Ponosni so na vsakega športnika, ki srčno zastopa in predstavlja šolo na zemljevidu šolskih športnih tekmovanj. Žal je v letošnjem šolskem letu krojila usodo višja sila in tekmovanja niso bila dokončana, za kar so bili dijaki prikrajšani, zlasti tisti, ki končujejo šolanje. Po šolskem turnirju v odbojki Za prehodni pokal v odbojki V aktivu športne vzgoje se zelo trudijo, da čim večjemu številu dijakov poleg pouka organizirajo in ponudijo še dodatne športne dejavnosti. Vanje povabijo tudi vse tiste, ki ne trenirajo, radi pa tekmujejo in se kot ekipa družijo, sprostijo, sodelujejo, se podpirajo, sprejemajo odgovornost do sebe in ekipe. V šoli je tako postalo že tradicionalno medrazredno tekmovanje v odbojki za dijake in dijakinje za prehodni pokal Ekonomske šole Celje. Tekmovati začnejo v novembru. V tej sezoni se je prijavilo 24 ekip, 12 ekip dijakov in 12 ekip dijakinj. Rezultate in fotografije predtek-movanja so sproti objavljali na oglasni deski pred telovadnico in na šolski sple- tni strani. Da je zanimanje med dijaki za to tekmovanje resnično veliko, kaže tudi število ogledov na spletni strani. Finalne tekme organizirajo kot športno-kulturni dogodek v času prednovoletnega dogajanja. Tekmovanje končajo s podelitvijo pokalov in sladkih nagrad ter s tradicionalnim skupinskim fotografiranjem. Strokovni aktiv športne vzgoje Ekonomske šole Celje Ponosni na Timija Njihova telovadnica ni ogromna, a je kljub temu topla in v vsakodnevnem pričakovanju igrivosti dijakov ter njihovih radosti. Večkrat s športnim kabinetom nudi zatočišče dijakom v slabih trenutkih dopoldneva. Poleg telovadnice razpolagajo še s prostorom, v katerem so celotna oprema za fitnes in sodobna kolesa. Da šport med odmori in v prostem času ne ostaja za zaklenjenimi vrati, ponujajo dijakom možnost aktivne sprostitve (košarka, odbojka, namizni tenis). V šolo se radi vpišejo tudi dijaki, ki so perspektivni in vrhunski športniki. Posebej so ponosni na smučarskega skakalca Timija Zajca in košarkarico ŽKK Cinkarne Celje Leo Debeljak ter še na mnogo drugih državnih reprezentantov nižjih kategorij v različnih športih. Da lahko nemoteno uspešno usklajujejo šolske in športne obveznosti, jim pomagajo z različnimi prilagoditvami. Aktivno sodelujejo tudi z njihovimi starši in trenerji. Nagrada za fair-play V letu 2019 so v šoli obeležili 150-letnico izobraževanja za potrebe trgovine in ekonomije na Celjskem. Vsak mesec so z različnimi dejavnostmi in prireditvami sledili eni vrednoti. V decembru so na lestvici moralnih vrednot izpostavili poštenost oziroma fair-play, saj v šoli vsi menijo, da je šport lahko lep, če si tako želijo vsi udeleženci v njem. Nagrado za poštenost so letos podelili dijakinjam odbojkarske ekipe 2.e-razreda, saj so s svojim dejanjem pomagale drugi ekipi in bile oškodovane za zmago. Šolsko prvenstvo v namiznem tenisu je prav poseben dogodek v šoli. Pred zimskimi počitnicami v šolski telovadnici izvedejo tekmovanje, tako imenovani »namiznoteniški dan« EŠC. Pred tekmovanjem dijaki radi izzovejo profesorje. Premagati profesorja je še slajše. V aktivu poskrbijo za praktične nagrade, zmagovalec in zmagovalka šolskega prvenstva prejmeta tudi pokala. Šolska tekmovanja bi težko organizirali brez podpore vodstva šole in učiteljskega zbora. Šolsko prvenstvo v namiznem tenisu Številne borke Že v preteklosti so imeli med dijakinjami odlične judoistke. Urška Žolnir, Lucija Polavder in Tina Trstenjak so osvajale medalje na olimpijskih igrah, lani je uspešno končala šolanje tudi zelo obetavna judoistka Lia Ludvig, prav tako članica kluba Sankaku Celje. Letos končuje šolanje že tretja generacija programa Tehnik varovanja, ki ima v učnem načrtu tudi borilne veščine. V šoli imajo rod mladih športnikov v borilnih veščinah, ki že dosegajo odmevne rezultate. To so Nina Kitak, Žan Filip Glavnik in Anita Kramar. V šoli večkrat organizirajo Srečanje s športnikom, dogodek, na katerega povabijo nekdanje dijake ali ostale vrhunske športnike. Letos je zaradi posebnih razmer odpadlo srečanje z deskarjem Timom Mastnakom. Vsi športniki se vabilu radi odzovejo, saj tako na prijeten način približajo utrinke vrhunskega športa tudi ostalim dijakom. Timi Zajc Lea Debeljak Srečanje s športnico, olimpijsko prvakinjo Tino Trstenjak. To je nagrajena fotografija Zavoda za šport RS Planica. ŠPORT 19 Celjski nogometaši so se pripravljali predvsem na prenovljenem štadionu na Skalni kleti. Jutri se bo nadaljevalo tekmovanje v 1. slovenski nogometni ligi Še enajst krogov v pospešenem ritmu V petek se bodo nogometaši slovenskih prvoliga-ških klubov vrnili na zelenice. Že prva tekma bo der-bi, spopad tretjega Aluminija in pete Mure (19.00). Dve uri kasneje bo sledil savinjsko-šaleški obračun. Spopadla se bosta Celje, ki je na lestvici drugo, in velenjski Rudar, ki je na repu razpredelnice z zgolj teoretičnimi možnostmi za obstanek v prvoligaški druščini. Znan je tudi termin derbija med vodilno Olimpijo in Celjem. Ljubljančani in Celjani se bodo v Stožicah spopadli v soboto, 13. junija, ob 18.00. Moštvo Dušana Kosiča bo nato še enkrat gostovalo v torek, 16. junija, v Murski Soboti. DEAN SUSTER Obe pripravljalni tekmi je dobilo z 2:1, najprej proti drugoligašu Kalcerju iz Radomelj, nato proti kranjskemu Triglavu. Mrežo gorenjskega prvoligaša sta zatresla Hrvata Ivan Božić in Dario Vizinger ter poskrbela za preobrat. Gostje so namreč povedli z 1:0, ko so sodniki spregledali očiten prepovedan položaj Majnca. Za celjskim klubom sta dve generalki po daljšem premoru, tekmovalna in organizacijska. Predvsem o slednji smo se pogovarjali s tehničnim direktorjem NK Celje Se-bastjanom Gobcem. Tekme zadnjega kroga bodo v sredo, 22. julija. Tedaj bo v Celju gostovala Olimpija. Predstavniki kluba, ki bo danes prejel srebrni celjski grb, se nadejajo, da bi se v zadnjem dejanju odločalo o naslovu državnega prvaka. Tisti bolj skromni si želijo predvsem uvrstitev v evropsko tekmovanje. Kaj vse ste morali pripraviti, da sta bili prijateljski tekmi izvedeni po predpisanem protokolu? Najprej smo se pogovarjali in usklajevali z možmi iz Nogometne zveze Slovenije. Čeprav so bila pravila zelo stroga, smo jih upoštevali do potankosti. Na štadionu so bili igralci, trenerji in ostali ljudje iz strokovnega štaba ter po trije ljudje iz vodstev klubov. Igralci se niso ne preoblačili ne prhali v slačilnicah. Vsi so si morali razkužiti roke in se držati čim bolj vsak sebi. Rezervni igralci so sedeli na tribuni in imeli maske na obrazih. Zelo smo se približali protokolu, ki ga ima nemška bundesliga. Veliko dela smo imeli, menim, da nam je zastavljen cilj uspel. Kdaj ste dobili podrobne napotke za prvo uradno tekmo, ki jo boste organizirali v petek? Vas čaka veliko dela? Prejeli smo jih že prejšnji teden. Večina jih je seveda vezanih na higieno. Skoraj vse smo preizkusili že v soboto na tekmi s Triglavom. Nobenih težav nismo imeli. V nobenem primeru jih ne bo, če bo vsak posameznik ravnal odgovorno. Morda boste dejali, da je to vprašanje za trenerja. A vendar, kako kot nekdanji nogometaš z izjemnimi izkušnjami ocenjujete pripravljenost igralcev? Drži, za odgovor je predviden strokovni štab. Moje videnje? Vsi klubi smo v enakem položaju. Vsi smo začeli vaditi istočasno, tako v manjših skupinah in kasneje vsi skupaj. Naši fantje so zelo osredotočeni in prizadevni. Po približno dveh mesecih je njihovo stanje dobro. Vsekakor bodo morali pripravljenost dvigniti še na višjo raven. Forma bo prišla s tekmami. Toda te bodo odigrane v kratkem času. Predstavi na prijateljskih »Forma bo prišla s tekmami. Toda te bodo odigrane v kratkem času. Predstavi na prijateljskih tekmah nas navdajata z optimizmom pred nadaljevanjem prvenstva.« Sebastjan Gobec tekmah nas navdajata z optimizmom pred nadaljevanjem prvenstva. Koliko ljudi bo v petek na štadionu? Največje možno število ljudi je 118. V to so všteti igralci obeh ekip s strokovnima štaboma, organizatorji, predstavniki televizijske ekipe, ki bo poskrbela za prenos, novinarji, predstavniki obeh klubov ... Gostujoča delegacija lahko šteje deset ljudi, domača stran pet več. Na štadionu bodo tudi sodniki, varnostniki in pobiralci žog. Vsa opozorila bodo izobešena in dobro vidna že pred vhodom na štadion. Skoraj vsi od drugouvr-ščenega moštva pričakujejo zmago proti ekipi, ki je zadnja na lestvici. Je lahko ta- kšna tekma za vas nevarna, tudi zaradi dejstva, da Ve-lenjčani nimajo ničesar več za izgubiti in lahko tvegajo? Vsekakor je pred nami zelo težka preizkušnja. Zahtevna bo predvsem iz psihološkega vidika. Mi vemo, v kakšnem položaju so Velenjčani. Toda osredotočeni smo le nase in na svoje delo. Glavna naloga je, da s skupnimi močmi vrnemo igralce v formo, v kateri so bili pred prekinitvijo prvenstva. Jutri pa naj bodo čim bolj pri stvari, da bodo lahko osvojili tri točke. Foto: SHERPA, arhiv NT Trener Celja Dušan Kosič: »Zaključne podaje so še premalo natančne. Fantje so pač malce >zarjaveli<. Nekateri še niso pripravljeni za napore celotne tekme. Našega moštva nihče ne bo podcenjeval. Potrjevati bomo morali doslej doseženo, kar je v nogometu najtežje. Pričakujem zelo motivirane nasprotnike. Ne delamo si utvar, vsekakor pa želimo biti predvsem dobri in učinkoviti.« Lestvica 1. SNL OLIMPIJA 25 15 5 5 52:29 50 CELJE 25 12 9 4 53:25 45 ALUMINIJ 25 13 6 6 44:24 45 MARIBOR 25 12 7 6 41:26 43 MURA 25 9 11 5 37:30 38 TABOR 25 8 5 12 29:37 29 BRAVO 25 7 7 11 31:43 28 TRIGLAV 25 8 3 14 32:59 27 DOMŽALE 25 7 5 13 34:47 26 RUDAR 25 0 10 15 23:56 10 Garnbretova in Vrhovnik Športna zveza Velenje je zelo pozno proglasila najboljše športnike v letu 2019. Najboljša posameznika sta bila športna plezalka Janja Garn-bret in nordijski kombinatorec Vid Vrhovnik. Najboljšo ekipo so imeli rokometaši Gorenja. Med športniki invalidi je posebna komisija izbrala strelca Frančka Gorazda Tirška in plavalko Anjo Golčer. Garnbretova je bila četrtič zapovrstjo najboljša športnica Velenja, rokometaši Gorenja so svojo prevlado začeli že leta 2001. Vid Vrhovnik Janja Garnbret NA KRATKO Bojan Voglar ni več trener Žalčank Žalec: Vodstvo Rokometnega kluba Zelene doline Žalec je sporočilo, da se je razšlo s trenerjem članic Bojanom Voglarjem. Njegove varovanke so se izkazale v predčasno končani sezoni, saj so osvojile tretje mesto v prvi slovenski ligi. Odločitev o prenehanju sodelovanja je soglasno sprejel osemčlanski upravni odbor, povezana je bila z racionalizacijo poslovanja kluba. V RK Celje tudi Načinović mlajši Celje: Hrvaški krožni napadalec Veron Načinović je podpisal triletno pogodbo z Rokometnim klubom Celje Pivovarna Laško. Dvajsetletni in 203 centimetre visok Hrvat je sin nekdanjega jugoslovanskega in hrvaškega reprezentanta ter člana celjskega kluba Alvara Načinovića. Slednji je v dresu hrvaške reprezentance slavil na olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996, z Jugoslavijo je osvojil bronasto medaljo na olimpijskih igrah v Seulu leta 1988, ko sta bila njegova soigralca Celjan Rolando Pušnik in Šoštanjčan Iztok Puc. Veron Načinović je bil doslej član reškega Zameta. (DŠ) s po rt@int- rcT sT 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE MESltiöD MESTOM Javno vodstvo ME DE g A, 7- JUNIJ 2020, OB 1 1.00, KNEŽJI DVOR Vstopnina +e VV-i* " Ч1Р liMhllül POKRAJINSKI MUZEJ CELJE BREZP1ACN\ USTVARJALNICA ZA OTROKE sobota. 6. junij 2020. Stara gkofija WWW.POKMUZ.ce.5l 03/4230962 MUZEJ»POKMUZ-«.SI 03t si: fits VSAK KONEC ME nm REVIJA NAŠE MLADOSTI W 0 >■ PO 30 I.FTIH SPET NA PRODAJNIH IV -STIH! ^^LbJ^WÜ ik€ ШП7Г muzejnovejšezgodovinelcelje Herman Lisjak vas prijazno vabi na ogled nove interaktivne gostujoče razstave iz avstrijskega Celovca VEČ KOT BARVE. www.muzej-nz-ce.si O televizija celje KOMTAKT: 03/42 88 266, marketing@tvcelje.si www.tvcelje.si od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15 MOTORNA ■ 1 KMETIJSKI VOZILA 1 ШШИ KUPIM PRODAM KAKRŠNOKOLI motorno kolo v kakršnem koli stanju (Tomos, APN, avtomatik ...) kupim. Telefon 031 783-047. 4 62 STROJI PRODAM 100 l vina jurka, izabela in žganje sadjevec prodam. Telefon 031 806-041. 414 VINO, belo in rdeče, ugodno prodam. Telefon 041 720-499. 454 OSTALO i fill it HI] tefemach ■ ^ kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 SAMONAKLADALKO Sip 16, rabljeno na manjši kmetiji, v brezhibnem stanju, primerno za manjši traktor, prodam. Telefon 041 980-188. L 47 TRAKTOR Imt 539, avtomatska kljuka, kabina, kompresor, prodam. Telefon 041 720-499. 454 KOSILNICO Bcs, širina 127 cm, nizka kolesa, motor dizel Lambardini, odlično ohranjena, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 315-771. 444 POSEST ODDAM PISARNO v Celju, Razvojni center, velikost 30 m2, oddamo ali prodamo. Možen tudi najem z odkupom. Telefon 041 807-060. 415 BIVALNI vikend v okolici Celja oddam ženski sostanovalki ali z otrokom. Telefon 051 779-013. 441 PRODAM JABOLČNIK iz bobovca, »mešanc«, neškroplje-no rdeče vino izabela, z brajd in približno 1 m3 suhih desk, 35 mm, prodam. Telefon 031 316-175, okolica Laškega. 443 MOTORNO žago Graphite, še v garanciji, in dva hrastova soda prodam. Telefon 031 733-965. 412 SUHA bukova drva na paleti dolžine 25, 33 in 50 cm, z dostavo, prodam. Telefon 041 252-132. p AVTO STEKLO CENTER Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 novi tednik RABLJENE tlakovce, 14 m2, po 5 EURM prodam. Telefon 031 682-918. 450 JARKICE, rjave, na začetku nesnosti, prodajamo na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. V prodaji visoko kakovostna krmila za piščance in kokoši. Telefon (03) 700-1446. p CINKARN/ www.cinkarna.si PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n OVNA, starega 3 leta, za zakol ali razplod, prodam. Telefon 041 743-716. 452 TELIČKO pasme limuzin, staro 3 mesece, težko približno 130 kg, prodam. Več informacij po telefonu 041 963-633. 432 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p BIKA simentalca, težkega 350 kg, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 814-119. 451 TELIČKO limuzin, težko 300 kg, za 800 EUR in bika limuzin, težkega 250 kg, prodam za 750 EUR. Telefon 041 233-973. 453 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653-286. Š 60 PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer-+ davek. Telefon 040 647-223. p KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon 031 832-520. 427 radio cehe v. Sredstvo Pepelin Ш Ш uporablja koÄrtlcid in - ч pTgventivni-konta ktn i fu ngi c i d na vinski trti, pečkarjih, koščičarjiti,.ozimnih injarih žitih, bučnicah, plodovkah, л hmelju, vrtnicah, grahu in na okrasnih rastlinah. „ V ' ^ФШ ;...... / 4 \ / \ / \ тЗЗЕ^Л Wm m» v^ Trsna kodravost ali akarinoza (Phyllocoptes vitis) л t 'Л Hmeljeva pepelovka (SphaerotHeca humuli) •w^m У tj / Oidij vinske trte Pepelasta plesen jablan (Uncinula necator) (Podosphaera leucotricha) AGRO NASVETI ^ 051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nandc Osojnik) ^k 03878849 MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Pojdem, ko pride maj Pojdem na rožnate poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj. Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev ... Ne kličite me nazaj! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice in prababice MARIJE JECL rojene Knez iz Ruš pri Petrovčah (20. 11. 1937 - 20. 5. 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala patronažnemu oddelku ZD Žalec, posebej ge. Milici Parfant in dr. Alenki Kobal za dolgoletno skrb in nego, osebju Splošne bolnišnice Celje, pogrebni službi Ropotar, Komunalnemu podjetju Žalec, g. Benku za besede slovesa, patru Vančiju Arzenšku za lepo opravljen obred in ženskemu kvartetu za ganljivo ter odlično odpete pesmi ob zadnji uri slovesa. Žalujoči: vsi njeni Ko pošle so ti moči, zaprla si trudne oči, zdaj tiho, mirno spiš, bolečin več ne trpiš. Čeprav te več med nami ni, v naših srcih za vedno si. Z A H VA L A Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, prababice in tašče CIRILE MLINAR iz Krajnčice 31a, Šentjur (7. 5. 1936 - 25. 5. 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala Splošni bolnišnici Celje - kardiološkemu oddelku, patronažni službi Šentjur, predvsem hvala patronažni sestri Olgi, osebni zdravnici Meliti Tasič Ilič, sestri Luciji, Mileni Lubej in Martini Zupanc. Hvala gospodu župniku Vinku Čonču, pogrebni službi Zagajšek, Zdenki Orač za zadnje ganljive besede ob slovesu, pevcem skupine Eros ter trobentaču. Zahvala gre tudi JKP Šentjur. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala za sveče in cvetje. Žalujoči: vsi njeni n IŠČEM moškega za resno zvezo, starega od 40 do 50 let. Telefon 064 277-331. 436 sport@nt-rc.si Poroke Celje Poročila sta se: Ina LESKOVŠEK in Tomaž TERŠEK, oba iz Celja. Žalec Poročili so se: Marjetka ZALOŽNIK iz Žalca in Bojan KOVAČ iz Malega Vrha, Brigi-ta BRŠEK in Tadej BRECL, oba iz Zabukovice, Tanja BAUM-KIRHER iz Lahomnega in Žan PUDGAR iz Hramš, Veronika RAKANOVIĆ in Jovica ŠTR-BAC, oba iz Celja. Velenje Poročila sta se: Maja KOL-ŠEK iz Šoštanja in Peter VRB-NJAK iz Maribora. Smrti Celje Umrli so: Terezija KNEZ iz Celja, 64 let, Ana RAMPRE iz Mozirja, 63 let, Štefanija SMO-DEK iz Celja, 84 let, Miroslav PAJEK iz Šentjurja, 87 let, Marija JECL iz Petrovč, 83 let, Stanislav OCVIRK iz Latkove vasi, 74 let, Frida MIRTL iz Žalca, 91 let, Alojzij ANTLEJ iz Štor, 83 let, Vinko MEDLOBI iz Celja, PROGRAM hujšanja. Jožica Knez, s. p., Ogo-revc 24, Štore, telefon 031 542-314.434 NUDIM mulčenje strmih in zaraščenih terenov, Socka z okolico. Stanislav Kok, s. p., Socka 35a, 3203 Nova Cerkev, telefon 041 880-611. 439 80 let, Ivana KERŠMANC iz Celja, 92 let, Frančiška SELIČ iz Celja, 84 let, Veronika KOM-PAN iz Celja, 86 let, Alenka MLINŠEK iz Velenja, 77 let, Cecilija SOBOČAN iz Braslovč, 81 let, Viktor ŠARNER iz Šmar-tnega ob Paki, 80 let, Slavko BREŽNIK iz Gorice pri Šmar-tnem, 67 let, Mina STIŠOVIČ iz Celja, 75 let. Šentjur Umrla je: Hedvika KRESNIK iz Šentjurja, 77 let. Žalec Umrli so: Aleksander HRIBAR iz Marija Reke, 66 let, Jože GRABNAR iz Žalca, 45 let, Jožef PEČOVNIK iz Kaple, 78 let, Jožef PIRŠ iz Podloga v Savinjski dolini, 89 let, Terezija KOŠENINA iz Tabora, 86 let, Marija SEIBERT iz Zabukovice, 71 let, Leopold ROŽANC iz Kaple, 85 let, Frančiška KARO iz Tešove, 90 let. Velenje Umrli so: Ljudmila MIKAC iz Velenja, 89 let, Valter JO-VAN iz Velenja, 78 let, Marija REZONIČNIK iz Šoštanja, 89 let, Jovan KOVAČEVIĆ iz Velenja, 70 let, Ljudmila KAVŠAK iz Šoštanja, 85 let. V SPOMIN V letu 2020 - 2. in 5. junija - mineva pet in deset let, kar sta naju zapustila mož in oče ALFONZ (13. 6. 1944 - 2. 6. 2015) ter sin in brat GREGOR KOLAR (25. 3. 1979 - 5. 6. 2010) Bolezen in nesreča mnogim ne prizanašata. A vedita, življenje mrtvih je v spominu živih! V vajin trajen spomin: žena in mati Antonija ter sin in brat Robert Kolar 438 Le kdo ve, kaj je to življenje, sreča, ki vzdrži trpljenje? Drug drugega v oči poglejmo, ker lahko nas jutri več ne bo. (Eva Boto) ZAHVALA Zapustila nas je mama, sestra, babica, prababica, mama Zinka ZINKA LESKOVAR (31. 7. 1939 - 19. 5. 2020) Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev Šentjur za vso skrb, ki je bila dana mami v tem kratkem bivanju pri njih. Posebna zahvala gre medicinski sestri ge. Katji za njeno nesebično pomoč in dobroto. Zahvala tudi vsem za pisna in ustna sožalja ter darovane svete maše in sveče. Hčerka Bernarda z Zlatkom, sin Dušan z Darjo, vnuki Andrej, Tina, Katja, Tomaž, Jernej, Žiga, pravnuki Gal, Anja, Sara, Davorin in Alex p Ni smeha, ni bitja srca, sedaj si le angel, angel z neba... ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljubeče mame in bake ŠTEFANIJE SMODEK iz Košnice pri Celju (18. 12. 1936 - 19. 5. 2020) se iskreno zahvaljujeva sosedom, prijateljem, sorodnikom, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje in sveče. Zahvala tudi gospodu župniku, pogrebni službi Veking, Dejanu Krajncu, Žani in pevcem. Žalujoči: tvoji Majda in Katja 440 Dober, plemenit človek, ki z nami je živel, nam ne more biti odvzet, kajti v naših srcih je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega moža, očeta, starega ata, pradedka, tasta in strica MIROSLAVA PAJKA iz Lopace 46, Prevorje (18. 12. 1933 - 21. 5. 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, denarno pomoč in za svete maše. Hvala tudi župniku Marku Šramlu, govorniku Alojzu Oprešniku, cerkvenim pevcem iz Prevorja in pogrebni službi Žalujka, d. o. o. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi n Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. ZAHVALA V 70. letu nas je zapustil naš dragi oče, očim, dedi, mož, sosed, prijatelj, brat, stric in še mnogo več ANTON ČERNOŠA iz Vrbnega 63 pri Šentjurju Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, izrazili sožalje ter podarili cvetje, sveče in finančno podporo. Posebna zahvala gre Alenki Feldin za tople besede slovesa. Lepo se zahvaljujemo celotnemu osebju na onkološkem inštitutu za vso skrb, nego in podporo, ki ste jo dajali pokojnemu v času njegove bolezni. Hvala pogrebni službi Raj in izvajalcu Tišine. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena Hermina, hčerka Patricija z družino, Nina z družino in Suzana z družino 433 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedka, tasta, brata in strica ANTONA KERŠA iz Trnovelj (28. 5. 1945 - 24. 5. 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovane sveče in denarne prispevke. Hvala g. župniku Janku Ivančiču in pogrebni službi Raj za opravljen obred. Hvala sosedi Anici za poslovilni govor. Žalujoči: vsi njegovi 446 Z bliskovito hitrostjo se je za vedno poslovil od nas dragi sodelavec in nogometni prijatelj GRAČNER (21. 11. 1966 - 29. 5. 2020) hišnik na I. gimnaziji v Celju Spominjali se ga bomo kot dobrega delavca, odličnega nogometaša in plemenitega človeka. Sodelavci in ravnatelj dr. Anton Šepetavc n Borbe težke si prestal, zdaj pogumno si svoj boj predal. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka IVANA LUBEJA iz Kompol (10. 8. 1935 - 21. 5. 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Posebna zahvala je namenjena delavcem v Domu Lipa, pevcem, govornici in gospodu župniku Gajšku za lepo opravljen obred ter poslovilne besede. Vsi njegovi n ŠTEFAN 22 OBVESTILA, SERVISNE INFORMACIJE 17.00 Gledališče Celje MEDTEDNOM SAMRA 21.00 A-RSNA V OMREŽJU VAŠEGA OPERATERJA: T-2 193, TELEMACH 1EON 700, TELEKOM 685, Al 371 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Plašč abonma po posebnem razporedu in izven NEDELJA, 7. 6. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi TOREK, 9. 6. 18.00 Amfiteater Velenjske promenade Šaleško folklorno društvo Koleda Velenje večeri v amfiteatru; vstop prost 19.19 Ob Sončni steni Mestne knjižnice Velenje Original, kopija, ponaredek odprtje razstave Milana Jenka SREDA, 10. 6. 18.00 Galerija Velenje_ Pogovor z Metko Kavčič pogovor ob zaprtju pregledne razstave bo vodila kustosinja razstave mag. Milena Koren Božiček Ostale prireditve PETEK, 5. 6. 11.00 Celjski mladinski center Festival prostovoljstva festival bo izpeljan virtualno na YouTube kanalu in FB-strani Celjskega mladinskega centra in Infopentlje SOBOTA, 6. 6. 10.30 do 11.30 Pokrajinski muzej Celje Brezplačna otroška ustvarjalnica pod arkadami Stare grofije ustvarjanje na temo narave in okolja ob svetovnem dnevu okolja (5.junij); ustvarjalnica je namenjena otrokom od 5. leta starosti in osnovnošolcem DOGODKI OBVESTILA NE 1. nadstropje SPREGLEJTE Razstava MANDAL članic krožka Risanje mandal na Univerzi za tretje življenjsko obdobje NE Potopisno predavanje prof. Janje Simoniti SPREGLEJTE V dvoje okrog ekvatorja Oman Predavanje si je možno ogledati na youtube kanalu NE Virtualne literarne kavarne na youtube kanalu SPREGLEJTE Samantha Hadžič Žavski, Suzana Tratnik, Samo Rugelj, Kristian Novak in Branko Cestnik NE 18. junij ob 17.30 v lapidariju SPREGLEJTE Bralno pogovorna urica na prostem Vodi Silvo Pur IIICirO|M»l ČETRTEK in TOREK 19.30 Jadralke - dokumentarni PETEK in NEDELJA 20.00 Posebni - komična drama SOBOTA 20.00 Jadralke - dokumentarni SREDA 19.30 Posebni - komična drama KINO VELENJE NEDELJA 16.00 Naprej - družinska animirana avantura, sinh. 20.00 Razkrila sem vohuna - družinska komedija PONEDELJEK 20.00 To morajo biti nebesa - komična drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 4. 6. 18.00 Terasa Galerije Velenje Galerijske slike: Vox Corde prepevanje za mimoidoče, vstop prost 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Tadej Toš: V živo stand up 19.30 Gledališče Celje_ Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Plašč abonma po posebnem razporedu in izven PETEK, 5. 6. 19.00 Galerija Kvartirna hiša Celje_ Prehajanje odprtje razstave Andreja Pavliča 19.30 Gledališče Celje_ Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Plašč abonma po posebnem razporedu in izven 20.00 Atrij Galerije Velenje Duo Bešamel: Skoraj nič novega pianist Joži Šalej in igralka Barbara Ribnikar; predstavitev projekta SOBOTA, 6. 6. 11.00 Terasa Galerije Velenje Sobotne terasice: Adi Smolar prepevanje za mimoidoče, vstop prost PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.reporter.si ZGODBATEDNA Sanjske ponudbe za 8 odpisanih poslancev SMC in kolikšna je cena iNTERVJU Zdravko Počivalšek: SMC ne potrebuje respiratorja za oživljanje POZABLJENA Vika Potočnik: Največji vtis name je naredil Janez Drnovšek iNTERvJU Alojz Ihan: Novi koronavirus je nevarnejši od španske gripe SREDA, 10. 6. 10.00 Študijska čitalnica Mestne knjižnice Velenje Morning tea at 10am srečanje bo vodila Romana Bonno 17.00 Pravljična soba Mestne knjižnice Velenje Pravljična joga namenjena otrokom, starejšim od treh let; z vami bosta Nina Časl in Metka Pivk Srdič TIC v središču Celja Odprt je od ponedeljka do petka od 10.00 do 17.00 ter v soboto od 10.00 do 13.00. Muzej novejše zgodovine Celje Odpiralni čas: od torka do petka od 10.00 do 18.00, sobota od 9.00 do 13.00, nedelja od 14.00 do 18.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Vsak dan si lahko v odpiralnem času ogledate stalno razstavo o življenju Celja in Celjanov v 20. stoletju Živeti v Celju, razstavi v edinem slovenskem Otroškem muzeju Hermanov brlog - stalno Brlog igrač in novo občasno Več kot barve ter občasno razstavo Kulturo ljudstvu!, posvečeno 100-letnici kulturnega društva Svoboda Celje. V Fotoateljeju in galeriji Pelikan pa si lahko po predhodni najavi ogledate novo občasno razstavo Pelikanovih portretov Obrazi in občasno razstavo Fo-tohiša Pelikan 1899-1919-2019. Ogled razstav je možen le za posameznike, družine in manjše skupine (do 3 osebe) ob upoštevanju navodil, ki so jih pripravili, da bo vaš obisk v njihovem muzeju varen. Pokrajinski muzej Celje Odpiralni čas: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Razstavišče Stara grofija, Muzejski trg 1, Celje Stalne razstave: Kulturno-zgo-dovinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Občasne razstave: Čast in slava - Odlikovanja, medalje, znaki in TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz Četrtek, 4. junij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Kalej-doskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdo-skop (ponovitev) Petek, 5. junij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev) Sobota, 6. junij 6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota Nedelja, 7. junij 6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 8. junij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca Torek, 9. junij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev) Sreda, 10. junij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev) OBVESTILA, SERVISNE INFORMACIJE 23 značke iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje (do oktobra 2020) Razstavišče Knežji dvorec, Trg celjskih knezov 8, Celje Stalna razstava: Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Občasne razstave: Prof. dr. Srečko Brodar, pionir slovenskega pa-leolitika. Muzej je odprt za vse obiskovalce z upoštevanjem pravil NIJZ (maska, socialna razdalja). Javna vodstva se bodo ponovno začela z mesecem junijem. Center sodobnih umetnosti Celje Stari grad Celje I Galerija Zgornji trg Šentjur UMETNO! Trenutno ni nobene razstave. Od 12. junija bo na ogled razstava z deli iz stalne zbirke Centra sodobnih umetnosti Celje. LIKOVNI SALON CELJE Odpiralni čas: od torka do sobote od 11.00 do 18.00, v nedeljo in ponedeljek je galerija zaprta. Trenutno na ogled razstava Eszter Kata-lin: I Hold You and You Hold Me. Galerija Račka je trenutno zaprta, odprli jo bodo 20. junija na Poletno muzejsko noč s samostojno razstavo vizualne umetnice in performerke Olje Grubić. Stari grad Celje je v juniju, juliju in avgustu odprt od 9.00 do 21.00, zadnji vstop je pol ure pred zaprtjem gradu. Na gradu je odprto vse, razen VR- in AR-doživetja. Program Žive zgodovine se pričenja 20. junija. Ob tem velja opozorilo, da je na gradu lahko istočasno največ 100 ljudi hkrati. Če bo število obiskovalcev preseglo 100, bodo morali naslednji na obisk počakati. Na gradu bosta do nadaljnjega dva informatorja v odpiralnem času, saj je potreben tudi nadzor gibanja obiskovalcev in upoštevanje ukrepov. Drevesna hiška v Mestnem gozdu in Spominska hiša Alme Karlin Obe hiši bosta vrata odprli v petek. Almina hiša bo odprta ob petkih in sobotah od 10.00 do 17.00. Drevesna hiša bo odprta od srede do petka od 17.00 do 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 14.00 do 19.00. Obe hiški sta v primeru dežja in slabega vremena zaprti. (stavba TIC), Ulica skladateljev Ipavcev 17 Odpiralni čas od ponedeljka do petka od 9.00 do 16.00. Stalne zbirke: Muzej zakladi Rifnika (arheološki muzej z več kot 600 najdbami iz bližnjega arheološkega najdišča Rifnik), Spominska soba New Swing Quarteta, Ipavčeva hiša (hiša rodbine zdravnikov in skladateljev Ipavcev), Muzej južne železnice na železniški postaji Šentjur, možen ogled po dogovoru, tel. 051-311074 Galerija Zgornji trg Šentjur Slikarska retrospektivna razstava Moja pot, avtor: Dragan Podovac, ogled razstave je možen vsak dan do 15. junija od ponedeljka do petka med 9.00 in 16.00. Po predhodni najavi je zagotovljeno javno vodstvo avtorja razstave, te-lefon:(03) 749 25 23, 041 660 091. Galerija Velenje Odpiralni čas: od ponedeljka do petka od 10.00 do 17.00, sobota od 10.00 do 13.00. Razstava kiparke Metke Kavčič z naslovom Simulakrum tradicije je na ogled vse do 13. junija. novi tedniki radio celie Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik od ponedeljka, 1. 6. 2020, v času uradnih ur (7.00-15.00) SPREJEMAMO SPET NA SEDEŽU PODJETJA (Prešernova ulica 19, Celje). ŠE VEDNO JIH LAHKO POŠILJATE TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Dragi zvesti naročniki in bralci Novega tednika, Znan pregovor pravi, da tisti, ki bere, živi tisoč življenj. Kdor ne bere, pa zgolj eno samo. Naši zvesti bralci zagotovo živite več življenj. Obveščeni ste o dogajanju v naši regiji, cenite kakovostno novinarsko vsebino, številne nasvete, zgodbe. Radi se zabavate, prejemate darila, nakupujete ugodneje. Hvala za vašo zvestobo in zaupanje v vsebino našega časopisa in v ekipo, ki za vas pripravlja najbolj aktualne vsebine. Hvala, ker nas berete, hvala, da cenite dobre novinarske vsebine, hvala, da nas tudi v teh drugačnih časih spremljate. Cenjeni poslovni partnerji, 1 Hvala, da tudi v teh kriznih časih prepoznavate vrednost regionalnega medija, ki se s ponosom ponaša, da je prvi v regiji. Hvala vam, da nas podpirate pri našem delu in da nam še naprej zaupate. Skupaj pišemo nezamenljivo in edinstveno zgodbo. ^ ША T Ekipa Novega tednika in Radia Celje - , ч M * Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Tanja Seme E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šu-ster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 FOTO TEDNA Napačen vhod Ted ni ko ve fizgodbe Št. 23/ Leto 75 / Celje, 4 . junij 2020 Raj za želve, mačke in pse str. 34-35 Pastelni poklon Celju str. 32-33 Ko se slina cedi zaradi starih jedi str. 30-31 Med očarljivimi kraljicami vrta str. 36-37 26 INTERVJU O spremembah, ki jih koronavirus prinaša za trg dela »Pameten delodajalec bo ključne zaposlene zadržal« Ob izbruhu koronavirusa je bilo na prvem mestu preprečevanje zdravstvene krize. Zdaj ko se številke novookuženih in težko bolnih zmanjšujejo, so oči uprte v ponovno oživljanje gospodarstva. Kot kažejo nekatere raziskave, se ljudje bolj kot tega, da bi zboleli, bojijo, da bi izgubili delo. »Pri delodajalcih je v zadnjih desetletjih malo socialnega čuta, da bi med krizo zaščitili svoj kader, kar je v primerjavi s preteklostjo zagotovo šibka točka. Žal so na prepihu tudi usposobljeni zaposleni. Gre za ravnanje, ki ga je s seboj prinesel kapitalizem, kaj drugega je težko reči. Pameten delodajalec, ki dela na dolgi rok in verjetno ima neke rezerve, bo ključne zaposlene zadržal.« Tako trenutne razmere na trgu dela vidi prof. dr. Ivan Svetlik, sociolog in univerzitetni profesor, ki je bil minister za delo, družino in socialne zadeve v času prejšnje krize. Pojasnjuje, da je učinek državnih ukrepov za spodbujanje gospodarstva težko napovedati, saj s takšnimi razmerami še nismo bili soočeni. TINA STRMČNIK Vsak upad povpraševanja, ne glede na njegov razlog, s seboj prinese manj naročil, odvečne ali presežne delavce in rast brezposelnosti, pravi Svetlik. Po njegovih besedah so spremembe, ki jih opažamo kot posledice koronavirusa, podobne tistim, ki so sledile krizam v preteklosti. Drugačen je razlog, zaradi katerega je do krize prišlo. »Za krizo, ki se je začela leta 2008, sta bila kriva prezadolženost in propad finančnih piramid. Tokrat gre za zdravje ljudi, kar je nekaj bolj esencialnega. Na prvi pogled se je zdelo, da bo to preprosto rešiti. Da bo zajezitev virusa pomenila, da se bosta gospodarska in druga dejavnost kmalu vrnili v stare tirnice. V resnici koronavirus predstavlja precejšen šok za ljudi, kar vpliva na omejevanje povpraševanja.« Dodaja, da ljudje ne trošijo bodisi zaradi ukrepov, ki so bili uvedeni zaradi preprečevanja širjenja okužb in deloma še vedno veljajo, bodisi zaradi negotove prihodnosti. Tudi podjetniki v takšnih obdobjih manj vlagajo, zmanjšujejo svoje naložbe. Vzrok krize je torej drugačen kot pred leti. Drugačen je tudi način njenega reševanja. Prejšnjo krizo smo zdravili z varčevanjem, saj v proračunu ni bilo rezerv, krediti so bili izjemno dragi. Sedanjo krizo je vlada začela zdraviti s trošenjem in z najemanjem posojil. Govori se, da bo v Sloveniji za reševanje razmer v različnih oblikah skupno namenjenih šest milijard evrov ali še več, tudi drugod po Evropi ravnajo podobno. Upamo lahko, da bo dodaten denar, ki ga bo torej sorazmerno veliko vloženega v različne ukrepe, spodbudil povpraševanje, ki je v preteklih mesecih izpadlo zaradi strahu potrošnikov in investitorjev. Ali bodo ukrepi učinkovali, ne vemo. S takšnimi razmerami še nismo bili soočeni, izkušenj nimamo. Vsekakor je treba spet obuditi zaupanje potrošnikov. Sprotna potrošnja, ko se ljudje oskrbujejo z osnovnimi stvarmi, je za obujanje gospodarstva premalo. Vprašanje je, kdaj bomo ljudje spet začeli kupovati trajne potrošne dobrine, na primer avtomobile. Kdaj bomo spet začeli obnavljati stanovanja in hiše ter kdaj bodo investitorji ponovno začeli vlagati. Veliko je odvisno od strahu pred ponovno širitvijo virusa in morebitno ponovitvijo krize. Pred izbruhom koronavirusa je marsikatero podjetje težko dobilo delavce. Ljudje niso bili pripravljeni delati za minimalno plačilo. Kako se bodo karte premešale sedaj? Mnogo je odvisnega od trajanja krize. Če se bo povpraševanje kmalu vrnilo in bodo ljudje spet odšli na delo, bomo kmalu spet dosegli prejšnje razmere, ko so delavci imeli dokaj ugoden položaj in so lahko izbirali med delovnimi mesti. Če bo kriza dolgotrajnejša, bodo na boljšem delodajalci, saj bodo lahko izbirali in pritiskali na ugodnosti in plače zaposlenih. Ljudi jim ne bo treba privabljati z dodatnimi stimulacijami, z dodatnimi stroški dela. V nekaterih panogah je kljub krizi ostalo veliko povpraševanje po specifičnih znanjih in kompetencah. V mislih imam predvsem informatiko in internetno tehnologijo. Ta področja ne čutijo upada, ampak predvsem rast. Z delom, izobraževanjem in nakupovanjem od doma se je uporaba teh storitev namreč močno povečala. Najbrž se še spominjate časov, ko so bili v Šaleški dolini zaskrbljeni zaradi dogajanja v Vegradu in podjetju Prevent. Kako vidite napovedi o predvidenem odpuščanju v Gorenju? Napovedi so v resnici zelo slabe. Vprašanje je, kaj zares načrtuje nov lastnik, ali njegove obljube glede prihodnosti podjetja še držijo ali ne. Vprašanje je, ali so napovedana odpuščanja res zgolj posledica vpliva ekonomske krize, ki bo nastala kot posledica pandemije. Ali pa je zadaj drug scenarij, ki ga lastnik ne želi razkriti. Ugibati bi bilo nesmiselno. Lastnik je pač lastnik in kaj veliko se ne da narediti. Negotovost bo še trajala. Za blaženje socialnih posledic, ki jih vedno prinaša odpuščanje, lahko pomaga država. Tudi regija in lokalna skupnost bosta verjetno iskali dodatne možnosti za vključevanje ljudi. Tega je bilo, ko sta bila največja zaposlovalca v Šaleški dolini Gorenje in Premogovnik Velenje v dobri kondiciji, morda premalo. Zato je toliko težje, ko se razmere v takšnih velikih podjetjih zaostrijo. Po drugi strani nekateri delodajalci, čeprav se soočajo z novimi razmerami, na- primer v Franciji govori o spodbujanju kupovanja avtomobilov kot o posebnem ukrepu. Kako lahko razumemo napovedi podjetij o odpuščanju glede na res kratko obdobje dela v spremenjenih razmerah? Kaj to pove o njihovem gospodarjenju? Da poslujejo na meji vzdržnosti? Da nihče nima prihrankov, s katerimi bi ublažil kakšen mesec slabšega poslovanja? Razmere so različne od podjetja do podjetja. Delodajalce je na nek način treba razumeti, da zase iščejo racionalne rešitve. Da na listi ne morejo vzdrževati zaposlenih, če nimajo dela. Vsako vodstvo po svoje presoja, ali bo zaprosilo za državne ukrepe, kot so na primer posojila, skrajšan delovni čas ali kaj drugega. Pri delodajalcih je v zadnjih desetletjih malo socialnega čuta, da bi med krizo zaščitili svoj kader, kar je v primerjavi s preteklostjo zagotovo šibka točka. Žal so na prepihu tudi »Sredstva za spodbude so omejena, a pod črto gre za ogromno denarja. Na koncu bo treba račun za to večerjo plačati. Strošek se bo slej kot prej prevalil nazaj na potrošnike in prebivalstvo, ki bo moralo prispevati za vračilo posojil, z najetjem katerih država zdaj spodbuja potrošnjo. Rezerv, ki bi jih lahko kar tako trošila, nima.« povedujejo vlaganja v nove tehnologije, nove programe in v izboljšave. To bo za zaposlene prineslo nekatere pozitivne posledice. Dobili bodo nove priložnosti za dodatno izobraževanje in osebni razvoj. Tudi v regiji bi bilo treba razmišljati o podobnih naložbah, ki jih lahko spodbudi kdo od zunaj. Dobro bi bilo k rasti spodbuditi tudi manjša podjetja iz lokalnega okolja. Še marsikje drugje na Celjskem razmere niso rožnate. V Uniorju je bila med marcem in majem na čakanju polovica zaposlenih. Zagotovo spremembe občutijo tudi v drugih podjetjih, vezanih na avtomobilsko industrijo, ki jih v naši regiji ni malo. Ta kriza nam je ponovno pokazala, da ni več nacionalnih ekonomij. Zelo malo lahko naredimo v nacionalnem okviru, saj smo v marsičem odvisni od stanja na globalnem trgu. Avtomobilska industrija je tipičen takšen primer. Če Kitajci in drugi narodi podobno kot pri prejšnji krizi ne bodo začeli dodatno kupovati avtomobilov, bodo močno prizadeta številna podjetja v Evropi, posledično tudi naši dobavitelji za avtomobilsko industrijo. Ker ne vemo, kdaj bo spet prišlo do ponovnega zaupanja med potrošniki, se na usposobljeni zaposleni. Gre za ravnanje, ki ga je s seboj prinesel kapitalizem, kaj drugega je težko reči. Pameten delodajalec, ki dela na dolgi rok in verjetno ima neke rezerve, bo ključne zaposlene zadržal. Drugim pomaga država. Tretji so morda tako šibki, da jim tudi državna pomoč ne bi kaj veliko pomagala. Za preprečevanje upada turistične dejavnosti vlada stavi na vavčerje. Kakšno je vaše mnenje o tem? Mislim, da je ideja dobra, saj s tem denar usmerimo k povpraševanju na domačem trgu. V tem oziru je mogoče pričakovati dobre učinke. Je pa treba dodati, da je vzročno--posledičnih zvez res veliko. Če turizem živi od tujega osebja ali če ponudniki uporabljajo živila iz Italije, Španije in Grčije, potem se povpraševanje po storitvah, ki ga prvi hip z vavčerji sprožimo pri domačih podjetjih, prelije na tuje trge. Ukrep bo zagotovo pomagal, a učinki ne bodo omejeni le na naš turistični trg. Podobno je s subvencioniranjem krajšega delovnega časa. Ta ukrep pomeni, da bomo vzdrževali neko raven zaposlenosti, ki je sicer ne bi bilo. Plače se bodo prelivale v potrošnjo. Če bodo potrošniki denar na primer porabili za kitajske tekstilne izdelke ali za kaj podob- »V politiko nisem več dejavno vpet,« pravi sociolog Ivan Svetlik, ki je bil med letoma 2008 in 2011 minister za delo, družino in socialne zadeve. Leta 2013 je bil izvoljen za rektorja Univerze v Ljubljani. Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani v podiplomskem programu predava predmet Upravljanje človeških virov. Ukvarja se tudi s projektom Eutopija, katerega cilj je močnejše povezovanje šestih evropskih univerz v naslednjih desetletjih. V^t, INTERVJU 27 nega, bo to torej učinkovalo na globalni trg, ne le na domačega. Spet smo pri globalnem gospodarstvu, kjer se učinki domačega investiranja takoj prelijejo čez domače meje. Če druge države ne bodo delale podobno ali bodo delale z manjšimi vložki, bo učinek toliko manjši. Dobro je, da pri nas vlada in posamezna ministrstva, ki se ukvarjajo z ukrepi, ravnajo podobno kot druge razvite države. Mnoge skrbi izjemna zadolženost in od kod bo država vzela denar za vse to. Bodo dolgove plačevali še naši otroci in vnuki? Najbrž se bodo razpotegnili čez daljše obdobje, drugega načina ni. Če bi to pomagalo h krajši krizi in k ponovnemu oživljanju gospodarstva, bi se vložek začel hitro vračati. Če se to ne bo uresničilo, lahko dlje časa ostanemo v položaju, ko bo treba financirati sedanjo potrošnjo. Tako bo manj ostajalo za plače in naložbe. Nič ni podarjenega. Strinjam se s tistimi ekonomisti, ki pravijo, da bodo na slabšem države, ki ne bodo uporabljale fizične razdalje med zaposlenimi, česar obstoječi poslovni prostori ne omogočajo. Do neke mere delo na daljavo godi tako zaposlenim kot podjetjem. Pri posameznikih lahko delo na daljavo vpliva na kakovost dela. Za delodajalce delo na daljavo pomeni manjše stroške poti na delo in poslovnih prostorov. V ospredje prihaja rezultat, izid. Delodajalcem bo vseeno, v kakšnem delovnem času in kje bo zaposleni opravil svojo nalogo. Delovno mesto v klasični obliki bo zgubljalo pomen za uveljavljanje delavskih pravic ter za organizacijo dela in življenja posameznika. To gre v prid tako imenovani prekarizaciji. Slednjo beležimo že daljše obdobje in se v resnici veliko ne zmanjšuje, kvečjemu se povečuje. Z delom na daljavo slabi tudi socialna komponenta dela. To nam je doslej namreč predstavljalo eno od oblik druženja, vključenosti v družbo, doseganja družbenega priznanja. Vse našteto postaja z delom na daljavo bolj šibko, čeprav je za mnoge ljudi zelo pomembno. To lahko posredno »Upanje je, da bodo ukrepi, ki za oživljanje gospodarstva namenjajo dodaten denar, pomagali napolniti dolino, ki je nastala zaradi manjšega povpraševanja. Tega, ali se bo zaupanje potrošnikov in investitorjev hitro povrnilo, še ne moremo vedeti.« prerazporeditvenih mehanizmov znotraj evropskega prostora, kot so nastajajoči korona skladi. Države, ki takšnih vzpostavljenih mehanizmov ne bodo porabile za vlaganje, bodo sedanje zadolžitve in vložke predvsem drugim vračale preko naraščajoče inflacije, ki bo prizadela vse. Podobne razmere smo imeli v starih jugoslovanskih časih. Takrat je bilo neumno, če nisi najel posojila za gradnjo hiše, za katerega si kasneje odplačeval samo drobiž, hiša pa ti je ostala. Tako ekstremno zdaj ne bo, učinki pa bodo načeloma podobni. Če imamo isto vrečo, iz katere lahko vse države jemljemo denar, sredstva pa se bodo vračala z višjo stopnjo inflacije, pri porabi tega denarja ni pametno stati ob strani. V nasprotnem primeru bomo državljani Slovenije zaradi učinkov inflacije plačevali tistim državam, ki bodo izkoristile več takšnih ukrepov. Lahko pričakujemo tudi ukrepe, kot nam jih je ob zadnji krizi prinesel Zakon za uravnoteženje javnih financ, ko so sledili zniževanje plač, pokojnin in drugih prejemkov? Prava slika se bo najverjetneje pokazala proti koncu letošnjega leta. Vlada napoveduje, da ljudem ne bo jemala. A zaradi velikega upada prilivov v državni proračun bo slej kot prej prišlo do rezov na številnih področjih, ki vpliva tudi na sindikat, ki posledično postaja še šibkejši, kot trenutno je. Za uspeh ljudi v prihodnje bo precej pomembno pletenje socialnih mrež s pomočjo elektronskih medijev in manj osebno. Dejali ste, da se prekarizacija povečuje. Skupinam, ki imajo tako malo socialne varnosti, tudi v času minule epidemije ni bilo lahko. Je res tako težko delodajalce spodbuditi, naj ljudi, ki jih potrebujejo, tudi redno zaposlijo? To je stvar volje in razmerij moči. Delo lahko organiziramo na različne načine. Delodajalcem je najlažje, če imajo pogodbene ali agencijske delavce ali navidezno samozaposlene. Delodajalci se s takšnimi delavci, za katere imajo manj obveznosti in stroškov, lažje prilagajajo rasti ali upadu povpraševanja. K drugačnemu ravnanju jih lahko spodbudimo na dva načina. Prvi način je, da ugotovijo, da se s ključnimi delavci na da dovolj uspešno delati na takšen način. Da jim je treba zagotoviti dolgotrajnejšo perspektivo, rast, razvoj in da jih je treba med krizo bolj zaščititi. Drugi način je moč delojemalcev, ki je pri prekarnih delavcih zelo majhna. Sindikat tukaj ne povzdigne dovolj glasu. Ne vem, ali je kdaj zaradi prekarnih delavcev že bila kakšna stavka, medtem ko so zaostrovanja bila zaradi redno zaposlenih. Na koncu Sprejemale so argument kapitala, da v globalni konkurenci gospodarstvo ne more preživeti, če delo ni dovolj fleksibilno. Na nek način je to res. Vprašanje je, kje se bo v prihodnje vzpostavilo ravnotežje. Nekaterih oblik fleksibilnega dela, kot je delo za določen čas, je pri nas več kot v državah, s katerimi konkuriramo, in to ne bi bilo potrebno. Kriza lahko hitro postane izgovor za teptanje delavskih pravic. Kaj moramo imeti pred očmi, ko se začne govoriti o določenih spremembah na slabše? Vsak se poskuša vesti racionalno. Delodajalec skuša zmanjševati stroške, delojemalec skuša poskrbeti za svojo varnost. Manjka zelo dejavna vloga sindikata, da bi delojemalce lahko pripravila na razmere, ko se ideja o neki spremembi pojavi na mizi. A ima sindikat vedno manj članstva. Ko so težave z delovnimi mesti in s pridobivanjem dela, so delodajalci močnejši, delavci pa šibkejši ter obratno. To je stalna igra, ki jo moramo vzeti v zakup. Ministrski položaj ste opravljali v zadnji gospodarski krizi. Kakšne razsežnosti krize in njen vpliv na socialni položaj ljudi predvidevate zdaj? Kriza leta 2008 je bila mnogo daljša in globlja, kot smo sprva pričakovali. Takrat smo velike denarne vložke namenili zmanjševanju socialnih težav. Ministrstvo za delo je takrat dobilo veliko denarja, da je lahko pomagalo brezposelnim in vsem drugim prizadetim skupinam. Takrat smo kot še nikoli dotlej povečali minimalno plačo, da bi zaščitili najbolj ogrožene delavske skupine. Položaj je danes drugačen, čeprav so bili tedanji ukrepi, kot je sofinanciranje skrajševanja delovnega časa, podobni sedanjim. Zaenkrat se brezposelnost še ni dvignila na raven, kot je bila takrat. Kako bo naprej, je težko napovedati. Če bo kmalu prišlo do oživljanja gospodarstva, morda ne bo nastopila »Z delom pridobivamo sredstva za življenje, z njim se samopotrjujemo, dokazujemo, osebno rastemo. Zelo pomembna je tudi socialna komponenta dela. Ta postaja z delom na daljavo šibkejša, čeprav je za mnoge ljudi zelo pomembna.« tako huda recesija. Če bo, bodo zagotovo sledili odpuščanje delavcev, manjše zaposlovanje in težave, ki so s tem povezane. Vse generacije v zgodovini imajo vzpone in padce. Lahko vendarle izluščimo kaj dragocenega, kar se bomo naučili iz te ko-ronakrize? V prejšnji krizi je sistem otrpnil, pripravljenosti za strukturne spremembe ni bilo. Vse ideje po vrsti so bile zrušene z referendumi. Zdaj se moramo zamisliti, ali bo treba življenje organizirati kako drugače kot doslej, in sicer hkrati s širjenjem novih informacijskih tehnologij. To je tudi kazalnik, da samo močni šoki prinesejo spremembe v navadah ljudi, sicer se vsi po vrsti držimo ustaljenega ritma. Ko gre za naše življenje ali življenje drugih, smo se pripravljeni prilagoditi - ostati doma, se manj družiti, manj potovati med kraji. Morda bomo obžalovali, da ni več starih časov. A vsaj za nekaj časa bo treba navade spremeniti. Pozitiven nauk smo zagotovo dobili na okoljskem področju - zmanjšana mobilnost in določeno zmanjšanje drugih dejavnosti so zmanjšali obremenitev okolja. Proizvodnje sicer ne moremo ustaviti, saj bi brez nje težko živeli, lahko pa spremenimo način dela in mobilnosti. Verjetno bo manj potovanj in prireditev, bomo pa verjetno več vložili v zdravje. Najbrž bomo lažje sprejeli dodatne stroške za javni zdravstveni sistem, ki se je izkazal kot edino zagotovilo za krizno obdobje. Foto: osebni arhiv »Ko država ponudi pomoč gospodarstvu, se vedno pojavi nekakšno tehtanje med pričakovanimi učinki in neželenimi posledicami. Zato so ukrepi sprejeti za krajše obdobje in z njimi poskušamo hitro doseči učinke. Na točki, ko bi posamezniki ugotovili, kako se jih da izkoriščati mimo postavljenih pravil, praviloma ugasnejo.« jih ima v rokah država. Mislim, da znižanja ne bodo vidna neposredno pri plačah, ampak bolj pri dodatnem zaposlovanju in investicijah, namenjenih posameznim sektorjem, kot so šolstvo, zdravstvo, kultura in sociala. Temu se bo, če bo kriza trajala, težko izogniti. Namen ukrepov po Keynsovo je, da spodbudijo trošenje. Slednje spodbudi proizvodnjo, ta prinese dohodke in ciklus se obrne v pozitivni smeri. Če se bo to res zgodilo, trenutno še ne vemo. Lahko predvidevamo, da bodo določeni sektorji, kot na primer turizem, ostali manj dejavni dlje časa. Zagotovo kmalu ne bomo potovali tako množično, kot smo pred pojavom koronavirusa. Tudi velike javne oz. kulturne prireditve, ki lahko prinašajo denar in pomenijo povpraševanje, so verjetno prav tako pod vprašajem. Trajne spremembe v strukturi potrošnje lahko pričakujemo tudi zaradi vse bolj prisotnega dela na daljavo. Vendar našteto ne bi smelo bistveno vplivati na manjšo rast v drugih panogah gospodarstva. Omenili ste bolj razširjeno delo na daljavo. V zadnjih mesecih smo v praksi spoznali njegove prednosti in tudi slabosti. Kaj tovrstne spremembe pomenijo za delavske pravice ter za ločevanje službenega in zasebnega življenja? Nekatera podjetja bodo delo na daljavo odslej bolj uporabljala. Takšen način dela omogoča vzdrževanje je tu še država, kjer je vprašanje, katere stranke so na oblasti - tiste, ki dajejo prednost kapitalu, ali tiste, ki dajejo prednost delu. Če ima delo moč preko državnih vzvodov, je mogoče z delavsko zakonodajo prekarnost zmanjševati bolj, kot smo jo doslej. Menim, da je to še možno, vendar se v zadnjih desetletjih nobena oblast ni odločila 28 LJUBITELJ ADRENALINA Ambrož Vahen tekmuje v vožnji z vodnim skuterjem Njegova strast je borba z valovi »Ko je bila karantena zaradi koronavirusa in nisem smel na trening, sem šel vsaj v garažo in za nekaj minut prižgal motor. Takoj ko sem zavohal bencin, sem se bolje počutil.« Tako pravi Ambrož Vahen, lanski državni in evropski prvak v vožnji s stoječim vodnim skuterjem. Svoj adrenalinski konjiček sicer opiše kot zahtevno in garaško dejavnost. A hrup, hitrost in vznemirjenje ob premagovanju valov odtehtajo še tako boleče mišice. »Pred leti smo v družini doživeli veliko izgubo, ki nas je zelo zaznamovala. Od takrat na življenje gledam drugače. Moje pravilo se glasi: toliko kot delaš, toliko uživaj.« TINA STRMČNIK Nekdaj mu je srčni utrip narasel na dirkališčih za motokros. Ko je na spletu zagledal oglas za stoječi vodni skuter in se z njim prvič podal na vodo, se je zgodila ljubezen na prvi pogled. Prvo vožnjo je leta 2016 odpeljal na Dravi v Mariboru. Prosti slog s triki ga ni navdušil, več užitka je našel v premagovanju zavojev in potegovanju za najboljši čas. »Uživam, ko moje telo ob vožnji trpi, ko lovim ravnotežje in se gibam s plovilom. Všeč so mi ropot motorja, vonj bencina, hitrost.« Kakšni so spomini na prvo tekmo? To je Šentjurčan odpeljal v Fažani. Ko gleda nazaj, ve, da je bil povsem nekon-kurenčen že zaradi tedanjega skuterja. »Zdelo se mi je, da sem dobro pripravljen. A ko sem prišel na prizorišče, sem videl čisto drugačen svet. Dirkači so imeli na svojih >jetih< posebne komponente in predelave, ki jih dovoljuje tekmovalna kategorija. Že zato sem vedel, da uspeha ne bo.« Čeprav se je uvrstil na zadnjo mesto, mu to ni vzelo poguma. Z nakupom novega vozila se je preusmeril v novo kategorijo, imenovano GP 2. Stroj je predelal, kot to dovoljujejo pravila. Teh tekmovalci ne morejo obiti, saj morajo s skuterji, preden zapeljejo v vodo, na tehnični pregled. Na Celjskem trening ni možen V Sloveniji trenira na reki Dravi, na morju ali na Ranci pri Ptujskem jezeru. »Ko se s kolegi vozimo po Dravi, se mimoidoči ustavljajo in nas kaj vprašajo. Ta šport ni množično razširjen, rad bi, da bi bil pri nas bolj prepoznaven. Tekmovalci smo želeli, da bi v Sloveniji v začetku julija imeli dirko. Ali dogodek bo ali ne, je v veliki meri odvisno od dogajanja, povezanega s koronavirusom.« Čudi ga, da vožnja ni dovoljena na bližnjem Slivniškem ali Šmartinskem jezeru, a je to, kot opaža, najbrž povezano z odločitvijo naravo-varstvenikov. »Mesta, kjer lahko treniramo in vozimo, so predpisana. Menim sicer, da je vožnja za ribe in rastline koristna, saj vodo dobro premešamo in vanjo dodamo kisik,« doda v smehu. Kljub temu da spoštuje naravo, se mu zdi, da bi lahko na številnih slovenskih jezerih določili posebna območja, kjer bi na svoj račun prišli ljubitelji takšnih in podobnih vodnih športov. Priprave - zdravilo za bolečine Da dirkači obvladajo vozila, ki razvijejo hitrost od 90 do 115 kilometrov na uro, morajo biti dobro psihično in telesno pripravljeni. Ambrož kondicijo nabira v eni od šentjurskih telovadnic tri- do petkrat tedensko. Njegove Ko primerja svoje izkušnje z vožnjo motokrosa in svojo sedanjo ljubezen, ugotavlja, da je dirkanje z vodnim skuterjem zahtevnejše. Ko motorist pelje po ravnini, se lahko nekoliko spočije. Dirka na vodi pomeni nenehno borbo z valovi. »Tekmovanje z vodnim skuterjem zame ne pomeni le tekmovanja z drugimi. Tekmujem tudi sam s seboj. Če mi kaj ne gre, naredim korak nazaj in vzamem nov zalet.« LJUBITELJ ADRENALINA 29 »Po ravnini zna z vodnim skuterjem peljati vsak. Ovinki so druga pesem. Treba je znati zapeljati v krivino in pri tem imeti pravo hitrost.« V službi polaga ploščice, v prostem času valove, bi lahko rekli. Poklicno se namreč že 15 let ukvarja s keramičarstvom in pečarstvom. »Mesta, kjer lahko treniramo in vozimo, so predpisana. Menim sicer, da je vožnja za ribe in rastline koristna, saj vodo dobro premešamo in vanjo dodamo kisik.« priprave temeljijo na vajah z lastno težo in na vajah z utežmi. Pozornost namenja tudi svojim mislim. »Bolj kot si pripravljen, lažje odpelješ dirko. Med vožnjo te namreč lahko zgrabijo krči, začnejo se bolečine v rokah, nogah in hrbtenici,« pravi sogovornik, ki hodi pogosto tudi v hribe, supa in nasploh rad preživlja čas v naravi. Tekmovalci začnejo voziti hkrati. Za zmago šteje le to, kdo je na koncu proge prvi. Razmere so precej drugačne glede na to, ali vozijo po reki, jezeru ali morju. Dirke so v vsakem vremenu. Grenka kitajska izkušnja Doslej se je tekmovanj največkrat udeleževal na Hrvaškem. Lani so bili dirke v Fažani, Zagrebu in na Viru. Tekmovanja v pokalu Alpe-Jadran so ga doslej vodila še na Češko in v Avstrijo. Sodeloval je tudi na evropskem prvenstvu, kjer je lani v svoji kategoriji osvojil naslov prvaka. S tem dosežkom je pridobil vstopnico za tekmovanje na Kitajskem. Ta država je v začetku septembra razpisala odprtje svojih olimpijskih iger, vožnja z vodnim skuterjem je namreč tam ena od olimpijskih disciplin. Ambrož je imel smolo, saj se je poškodoval na štar-tu pri prvem treningu. »Pri pospeševanju sem naletel na val, ki je nastal pri vožnji dveh skuterjev pred mano. Močno me je zaneslo in iz- pahnil sem si ramo. Počakal sem, da je kost skočila nazaj v sklep, in trening odpeljal do konca, vendar se na tekmovanje nisem uvrstil.« Poškodbe pri dirkah z vodnimi skuterji niso povsem redke. Pogosti so različni udarci, zvini in zlomi, a kot pravi Ambrož, je to del športa. Kljub grenki izkušnji se mu je potovanje na Kitajsko vtisnilo v lep spomin. Odprtje iger je spremljala igromna množica gledalcev. Spoznal je ogromno ljudi, začutil utrip velemest, drugačnega načina življenja. Cilj je svetovno prvenstvo Zaradi koronavirusa je njegov vodni skuter približno mesec in pol počival v garaži. Ambrož se je vseeno pridno posvečal fizičnim pripravam. Zdaj še bolj uživa v vožnji po vodni gladini. Nestrpno čaka na kakšen skupinski trening v Koprivnici na sosednjem Hrvaškem, ki bo pokazal, v kakšni formi je. Za začetek junija je bila v Zagrebu napovedana tekma v sklopu evropskega prvenstva, ki bo najverjetneje prestavljena za kakšen teden. »Če tekma bo, bo zagotovo zanimivo. Verjamem, da smo vsi dirkači neučakani in da se bomo vrnili še bolj željni adrenalina.« Če bo nanizal dovolj uspehov in bo zbral tudi denarno podporo, je njegov naslednji cilj udeležba na svetovnem prvenstvu. Foto: osebni arhiv 30 KULINARIKA NEKOČ Zabeljen fižol v zrnju je samostojna jed, ob kateri lahko postrežemo solato. Če nam ostane kruh, lahko iz njega pripravimo kruhovo potico. Gre za star kruh, namočen v mleko, ki mu v plasteh dodajamo skuto z jajci. Od »korejevca« do »osukanca« Ko se slina cedi zaradi starih jedi >~-"Vf*--J Hrana naših prednikov je bila morda res skromna v primerjavi z zvrhano založenimi policami, ki smo jih tako doma kot v trgovini vajeni zdaj. A izobilje izdelkov je daleč od polnovrednosti živil, ki jih je človek nekdaj pridelal v sodelovanju z naravo. Da so lahko preproste stare jedi, čeprav tiho pričajo o času pomanjkanja, zanimive tudi za današnji čas, meni Šentjurčanka Tanja Gobec. Kuhalnico je zavrtela s pomočjo receptov naših prednikov. Čeprav je brskala po preteklosti, je kulinarično dediščino v današnji čas pripeljala z mamljivim stiliranjem in fotogra firanjem hrane. TINA STRMCNIK Tanja Gobec se je šolala za gostinski poklic, a se večji del svojega življenja ukvarja z dediščino. Med drugim se posveča folklori, oblačilni kulturi, starim navadam in zgodbam ... Pri njej človek hitro začuti povezanost z zemljo. Ukvarja se s pridelavo zelenjave, tudi s pridelavo žit. Slednja uporablja za domačo moko, iz katere pripravlja ognjene dobrote - pite, kekse, potice in še marsikaj. Z zavedanjem, da hrana ne zraste na trgovinskih policah, se loteva tudi kuhanja. V zadnjem času se je preizkusila v ustvarjanju jedi, ki so jih jedli naši predniki. »Na Kozjanskem je bila do leta 1950, ko se je pojavila elektrika, strašanska revščina. Prej, ko še ni bilo mostov čez Vo glajno, je bilo življenje še bolj trdo. Ženske so v lonec dale tisto, kar so imele pri roki, in odhajale k večjim kmetom na dnino,« je pojasnila. Kot ugotavljajo zgodovinarji, je posebno težavo predstavljalo uživanje zelenjavnih jedi. »Po bregovih so uspevali koruza, krompir, korenje, fižol. Pomembna živila so bili kisla repa, zelje in regrat. Paradižnik, koleraba, mfjli ^ми »Ker so se stare jedi ohranile predvsem v kmečkem okolju in jih marsikdo ne zna več pripraviti, se ljudem spet zdijo dobre in zanimive. Nekateri se spet vračajo k tem prvinskim okusom.« cvetača in rdeča pesa so se uveljavili šele po drugi svetovni vojni. Mesa ni bilo v izobilju. Pripravljali so predvsem svinjino, perutnino, zajce, ujeli so tudi kakšno divjačino. Tudi moka ni bila vedno na voljo, saj ljudje niso imeli svojih obdelovalnih površin za pridelovanje pšenice,« dodaja sogovornica. Kaša namesto kruha Tanja Gobec, ki se pri raziskovanju starih jedi preprostih ljudi opira tudi na dognanja Vladimirja Šlibarja, upokojenega kustosa iz Pokrajinskega muzeja Celje, še dodaja, da so kruh na podeželju jedli šele v drugi polovici 18. stoletja in v 19. stoletju. Prej so bile na jedilniku velikokrat kaše. Prose-no kašo so skuhali ali spekli. Ječmenovo kašo so na primer pripravili kot ričet brez mesa. Način prehranjevanja na podeželju je bil odvisen od letnega časa, lege kmetije in od tega, ali so se ljudje posvečali poljedelstvu ali živinoreji. Živila so med seboj menjavali ali dokupovali. Kakšne so še bile jedi, ki so jih gospodinje nekdaj dale na mizo? Med bolj znanimi v naših krajih je bila med revnejšim prebivalstvom nekoč enolončnica iz fižola, rumenega in rdečega korenja, krompirja in kolerabe, imenovana »korejevec«. Pripravljale so jo v drugi polovici zime in zgodaj spomladi, ko je vsega preostalega že zmanjkalo, novega pridelka pa še ni bilo. Ob težkih opravilih so v »korejevec« dale malo prekajenega mesa, da so imeli ljudje dovolj energije za delo, sicer pa so ga le zabelile z ocvirki. Na Notranjskem so podobno različico imenovali po kolerabi. Čeprav ima vsaka regija kakšno jed, ki je zanjo bolj značilna, se podobna različica skriva tudi na drugem delu države, ugotavlja sogovornica. »Navade so tudi Šentjurčanka Tanja Gobec je prepričana, da lahko jedi, ki so jih kuhali nekoč, oblečemo v sodobno preobleko in jih ponudimo tudi najizbirčnejšim gostom. (Foto: SHERPA) 1 Krapi iz ajdovega testa, nadevani s proseno kašo »Osukanec«, zakuhan v juhi, v kateri se je kuhala svinjska dimljena krača. V pravi skodelici ter z dodatki zelišč in rumenih trobentic je lahko stara jed na pogled zelo privlačno. KULINARIKA NEKOČ 31 »Dediščine imamo veliko, a je ne znamo ponuditi in prikazati. Zato bi potrebovali več povezovanja.« 0 Stara jed, ki zbudi skomine, je »zafrknjača« s skutinim nadevom. Ime izvira iz navade, da so gospodinje testo ob robovih »zafrknile« čez nadev. Preprosti ljudje so v preteklosti jedli veliko različnih kaš. Da stari jedi dodamo sodoben pridih, lahko tris ajde, prosa in ječmena zavijemo v zeljne liste. »Korejevec« so gospodinje pripravile iz korenja, kolerabe, krompirja in fižola. Kadar so to jed pripravili ob težjih opravilih, so ji dodale meso. v preteklosti krožile med ljudmi. Čeprav niso bili vsak dan na poti, so kdaj pa kdaj z vozovi ali s kolesi vendarle kam odšli. Sejmi in božje poti so bili med drugim dogodki, kjer so ljudje dobili priložnost za izmenjavo znanj in navad.« Hrano so imeli pod ključem Za pod zob so bili pogosto koruzni, ajdovi ali beli žganci. Pred veliko nočjo in tudi ob drugih priložnostih so ženske naredile belo »župo«, v katero so namesto rezancev zakuhale zmes iz moke in jajc. Z mlekom so pripravljale močnike, katerih osnova so bile koruzna, ajdova ali pšenična moka. Močnikom so dodale različno suho sadje, zelenjavo, kislo smetano ali skuto, da je bila jed nekoliko bolj močna, je povedala Gobčeva. Ob praznikih, ko so pekle bel kruh ali pripravljale potico, so košček testa spekle za otroke, ki so nemirno čakali na dobrote iz peči. Od tam izvirajo pogače, nadevane s skuto, posute z ocvirki ali s čim drugim. Ko so pripravljale potico, so zvitku odrezale krajce, da so se lahko z njimi posladkali najmlajši. Lepo kvašeno pecivo je tako ostalo nedotaknjeno do takrat, ko je napočil čas, da so ga postregli na mizi. »Stare jedi so polnovredne, zato smo siti, če jih pojemo že malo. Medtem ko predelana živila niso kaj prida bogata s hranili.« V mestih so s sladicami pogosteje postregli, medtem ko so jih na podeželju pripravljali predvsem ob nedeljah. Sladkor so si lahko privoščili le redko. »Preprosti ljudje so bili nekdaj res bolj lačni kot siti. Sanjali so o hrani, sploh otroci. Poleti je bilo na voljo vsaj kakšno sadje, pozimi še tega ni bilo. Na starih omarah še zdaj vidimo ključavnice. Mame so hrano zaklenile in dale ključ v žep, da so živež razporedile in prehranile vso družino.« Od skromne do meščanske kuhinje Kuhanja starih jedi se je Tanja Gobec pred leti najprej lotila povsem ljubiteljsko. Sčasoma je na to temo pripravila nekaj taborov za liste obogatili z lokalno tradicijo. »Menim, da v Šentjurju še premalo izkoriščamo bogastvo kulinarične ponudbe. Pri nas je arheološko najdišče Rifnik, zato bi obiskovalcem lahko na primer pričarali okuse iz tistega obdobja. V kasnejšem obdobju je bila za revnejše prebivalstvo na podeželju značilna preprosta prehrana, medtem ko je v meščanskem Zgornjem trgu sčasoma že bilo mogoče čutiti vpliv dunajske kuhinje,« pojasnjuje. Kaj so nekoč kuhali premožnejši Šentjurčani, bo raziskala čez poletje. Jedi bo najverjetneje predstavila na posebnem jesenskem dogodku ob dnevih evropske kulturne dediščine. Dodaja, da tudi snovalci turistične ponudbe še nekoliko pre- »Upam, da se ljudje zdaj bolj zavedajo pomena samooskrbe. Če hrano človek doma pridela sam, jo tudi pripravi z užitkom in jo v miru poje.« Zanimiva sladica je močnik, skuhan na mleku z malo sladkorja. Močniku dodamo dušena jabolka ali suhe slive. Proseni narastek je lahko samostojna jed ali priloga. Slednjo lahko pripravimo na sladek ali slan način, v štruci ali obliki kolačkov. študente etnologije. Ko so se ti podali na poklicno pot, so ji večkrat pomagali pri zbiranju gradiva, določene ideje je dobila tudi pri prebiranju publikacij, ki so jih pripravili strokovnjaki. Da bi ponovno obudila okuse, ki so jih nekoč pripravljali v domačih loncih, se je domislila, ko je naša država kandidirala za nosilko naziva evropske gastronomske regije, s katerim se bo ponašala prihodnje leto. Tanja želi zapisati nekaj receptov za osnovne stare jedi. Ujete v objektiv bodo najverjetneje zbrane v publikaciji, ki bo med drugim na voljo gostincem, turističnim kmetijam. Slednji bi jih namreč po prepričanju sogovornice lahko dodali v svojo ponudbo ter jedilne malo izkoriščajo prednosti, skrite v zapuščini preteklosti. »Šentjur je vključen v več projektov, vendar društva lokalno med seboj preslabo sodelujemo, premalo je vizije, kaj predstaviti ljudem. Čeprav urejamo stavbe, mehkih vsebin ne prikažemo. Manjka nam skupen nastop.« Zelo pomembna je tudi predstavitev starih jedi. S tem, ko jih položimo na krožnik, naše delo še ni končano. Pri lovljenju dobre podobe v objektiv je sogovornici tokrat pomagal njen sin Gašper Gobec. Ker stilistov ne potrebujemo le ljudje, ko kupujemo oblačila, je za primerno postavitev jedi, izbiro pogrinjkov, ozadij in dodatkov poskrbela Andreja Martinović. Foto: Gašper Gobec 32 IZPOD ŠIVALNEGA STROJA Modna pripoved na prostem Pastelni poklon Celju Znana modna oblikovalka Barbara Repinšek je od septembra lani pripravljala kreacije, s katerimi je želela svoje delo predstaviti na modni reviji. Skice so bile začrtane, blago je bilo izbrano in ukrojeno. Načrte je prekrižal koronavirus. V kaj so se prelile ideje, med drugim navdihnjene z zgodovino knežjega mesta, prikazuje razstava na Krekovem trgu. TINA STRMCNIK Kmalu bosta minili dve desetletji, odkar Barbara Repinšek skrbi za stilsko dovršeno podobo ljubiteljic lepih oblačil. Septembra lani je začela snovati kose za modno revijo, s katero se je želela sredi letošnjega maja predstaviti v Narodnem domu. Ko so bila vsa oblačila pripravljena, so se začele številne omejitve in prepovedi zbiranja večjega števila ljudi na javnih mestih. »Vse obleke so mi čisto preveč všeč, da bi jih umaknila na podstrešje in da bi tam čakale na pravi trenutek. Modna revija kakšen mesec kasneje se mi enostavno ni zdela primerna, saj sem pripravila poletne kose,« je pojasnila. Med vožnjo mimo Krekovega trga se je spomnila razstave, ki je pred meseci tam opozarjala na delo našega sodelavca, fotografa Andraža Purga. Tako je dobila idejo, da bi lahko modne kreacije namesto na modni reviji predstavila na panojski razstavi sredi mesta. Od poslovne do večerne mode Sešila je nekaj poslovnih oblačil, kjer lahko suknjiče opazujemo v družbi hlač zanimive, krajše dolžine. Zasnovala je še nekaj vsakdanjih oblačil. Ker tudi sicer velikokrat kroji večerne obleke, je pripravila nekaj elegan-tnejših toalet. Pri ustvarjanju je razmišljala o tem, da bi bile kreacije uporabne. Izdelala jih je tako, da jih lahko ženske nosijo s teniskami ali z visokimi petami. Glede na priložnost jih lahko prilagodijo z modnimi dodatki - oblačilo je videti drugačno, če poleg njega nosijo elegantnejšo torbico ali cekar. Razstavo je sogovornica, ki izvira iz Levca, dom pa si je ustvarila v Štorah, naslovila Poklon Celju. Celje je namreč mesto, kjer ustvarja in kamor pride skoraj vsak dan. Skozi vrata svoje delavnice gleda na Stari grad, ki je neločljivo povezan z Barbaro Celjsko. Pred leti, ko je šele urejala svoje poslovne prostore, jim je nameravala dati ime Šivalnica Barbare Celjske. Nato si je premislila in se raje odločila za Delavnico mode. Zaradi naklonjenega odnosa do razstavi ni mogla prikazati, verjame, da bo za kakšno podobno modno zgodbo še čas. Poslušala zapovedi in svoje srce Ker je razmišljala, kako bi obleke zasnovala tako, da bi do izraza prišle na panojih, je izbrala nekaj enobarvnih kosov. Za druge kose je uporabila vzorce, ki jih ima nasploh rada in po njenem mnenju vsekakor sodijo tudi na hlače ali kostime. Medtem ko se je na lanski modni reviji z naslo- »Velikokrat se ljudem nekatere zamisli zdijo neverjetne in oddaljene. A če bi zavihali rokave in poskusili, bi malo po malo napredovali. Tudi če dvajsetkrat pademo na kolena, se poberimo in zmogli bomo.« »Rada imam močne ženske, ki si upajo slediti svojim ciljem. Ko si v glavi zastavim načrt, nikoli ne pomislim, da česa ne bom zmogla. Če bi že na začetku obupovala, morda res nikoli ne bi prišla do končnega rezultata.« knežjega mesta je v oblačila vendarle vnesla nekaj simbolike, povezane z njegovo zgodovino. Na enem od predstavljenih oblačil lahko med drugim opazujemo ilustracijo Barbare Celjske, ki jo je ustvarila Nea Likar. Tudi pri ostalih kosih je navdih dobila pri omenjeni zgodovinski osebnosti, povezani z odločno ženstvenostjo. »Vodilo pri snovanju oblačil je močna, samostojna, samozavestna, ljubeča in na trenutke divja ženska, ki zajema življenje z veliko žlico,« pravi. Čeprav vseh kosov, kjer je nakazala simbolno povezanost z Barbaro Celjsko, na panojski vom Čarobnost mestnih trgov predstavila z živimi barvnimi odtenki, je letos posegla po pastelih, ki so modna zapoved tega poletja. »Najprej so se mi nežnejši, osvetljeni toni zdeli nenavadni. Nato sem se jih navadila. Kljub temu nisem poslušala le modnih zapovedi, ampak tudi sebe. Pri določenih oblekah sem zato uporabila močne, intenzivne barve.« Snemanje fotografij je bilo v zraku do zadnjega trenutka. Vso noč pred dogovorjenim datumom je namreč padal dež. A za vsakim dežjem posije sonce, ki je tudi tokrat dopustilo, da so ustvarjalci Modna oblikovalka Barbara Repinšek s Celjskega v tej modni pripovedi lahko združili svoje moči. Fotografije so posneli v okolici Barbarinega doma v Štorah. Barvna oblačila so do izraza prišla v labirintu sredi travnika, ozadje jim je nudil gozd, kot privlačna kulisa za modno fotografiranje so služile bližnje pečine. Nazaj k skromnosti Čeprav se je zaradi epidemije koronavirusa bala, da ne bo imela dovolj dela, odpovedani so bili namreč številni dogodki, tudi poroke, je bilo zanjo to obdobje po svoje dragoceno. Lahko se je malo spočila in delavnico zapustila nekaj ur prej kot sicer, ko se njen delovni čas zavleče v pozno popoldne. »Ugotovila sem, da lahko živim, tudi če malo manj delam in če moj urnik ni natrpan do zadnjega kotička. Prav nič mi ni bilo hudo pri srcu, da v minulih mesecih na primer nisem mogla na kakšno daljše potovanje. Pogrešala sem le starša, ki ju preventivno raje nisem obiskovala, da ju ne bi ogrožala. Nasploh sem se vrnila k skromnosti. Doma sem uživala. Če je človek zadovoljen sam s seboj, se lahko ima po mojem prepričanju lepo kjerkoli.« Med karanteno, ko je bila v delavnici sama, strank namreč ni sprejemala, je precej razmišljala o okolju, kjer živi. Ko se je iz službe vračala domov, je bila še toliko bolj vesela lepega vremena in prebujajoče se narave. Ko je s partnerjem in hčerkama na terasi sedla h kosilu, je skupaj z njimi ugotavljala, da živimo v raju. »Sploh se ne zavedamo, kakšno razkošje imamo. Štore so zakon! Za to, da sem v naravi, mi ni treba sesti v avtomobil. Od našega doma je le dve uri hoda do IZPOD ŠIVALNEGA STROJA 33 Barbara Repinšek je k pripravi razstave Modni poklon Celju, ki bo ves junij na ogled na Krekovem trgu v Celju, povabila različne ustvarjalce s Celjskega. Modele - Amadeo Begović, Pio Dolar, Alin Anaijo Kragelj, Ajdo Knez, Yomi Grebenšek in Julijo Soklič - je naličila Nea Likar, za pričesko je skrbela Irena Ribič, fotografije so delo Lane Soklič in Ane Sajovic. Za piko na i so bili uporabljeni obroči za lase, ki jih pod imenom Boho headwear izdeluje Špela Strašek, ter očala Optike Simona. Srebotnika, Svetine ali Celjske koče. Medtem ko je bilo ljudem, ki so doma v blokih sredi betona, zagotovo veliko težje.« V tem nekoliko drugačnem obdobju je bila modna strast pri marsikom malo bolj na stranskem tiru. Tedne, ko smo se zadrževali doma, je marsikdo preživel v udobnejših oblačilih, v trenirki. Sogovornica opaža, da so si mnogi želeli, da bi lahko iz Barbara Repinšek (desno) med pripravami na postavitev razstave s fotografinjo Lano Soklič. 34 ŽIVALSKI SVET Bazen za vodne že|ve Vodne želve se sončijo na robu bazena. Darja in Mario Baumgarten pomagata številnim živalim Raj za želve, mačke in pse Približno sto želvic, 14 mačk in dva psa - to je živalska druščina, s katero živita Darja in Mario Baumgarten. Ob tem vsakodnevno pogostita še cel kup okoliških mačk, ki so odkrile neusahljiv vir dobre jedače. Ker nista mogla le gledati, kako so se mačke nenadzorovano množile, medtem ko se lastnikom ni zdelo vredno ukvarjati s tem vprašanjem, sta s pomočjo prijateljev in podpornikov uredila še vrsto kastracij oziroma sterilizacij. In ko jima kdo prinese želvico, s katero ne ve, kaj početi, jo sprejmeta v svoj azil. Če je za marsikoga njuna skrb za živali čudaška, sama ne znata živeti drugače. Imata srečo, da sta se našla dva, ki enako razmišljata. TATJANA CVIRN Darja je kot otrok nekaj časa živela pri babici, saj sta starša odšla na delo v Nemčijo. Ker je zbolela zaradi tuberkuloze, sta jo vzela k sebi in tako je v Nemčiji preživela večino svojega življenja. O vrnitvi v Slovenijo ni razmišljala. A vse se je spremenilo, ko je po moževi smrti spoznala Maria in se z njim poročila. Mario je dolgo živel v tujini in Nemčija mu po vrnitvi ni bila več blizu. Ko ga je Darja prvič pripeljala v Slovenijo, mu je bilo tako všeč, da je želel ostati. Tako sta se odločila za selitev. Začasno bivališče sta našla v brunarici na parceli, ki jo je Darja podedovala na hribu visoko nad dolino, po kateri vodi cesta iz Nove Cerkve v Socko. Danes je brunarica preurejena v pravi mačji dvorec s številnimi praskalniki, ležalniki, skrivališči, sama pa sta si zraven postavila hišico, v kateri so prav tako dobrodošli mačke, psi in želve. Raj za želve Dva razigrana kuštrava psa glasno pozdravita obiskovalce. Večji je tibetanski terier Boomer, drugi je mešanček Felix. Tibetanskega terierja sta imela že prej, a je poginil po piku modrasa. Spomin nanj še vedno živi s pomočjo fotografij v hiši. Felix si je Darjo in Maria sam izbral za svoja lastnika. Ko sta prišla k prijateljem, ki so ga našli odvrženega v gozdu, je skočil v njun avto in pokazal, da Darja in Mario Baumgarten z eno od afriških želv in z Boomerjem ne želi drugam. Je že vedel, zakaj ... Na terasi z lepim razgledom daleč v dolino je menda najlepše ob toplih večerih, ko se lahko Darja in Mario sproščata v svojem bazenč-ku. Sosednji je na voljo vodnim želvam. Teh živali tudi sicer mrgoli na njunem dvorišču, tako da mora človek kar paziti, kam stopi. Želve so Marijevo veselje, z njimi se ukvarja že desetletja. »V Slovenijo sva prišla s petimi grškimi, z dvema afriškima in dvema vodnima želvama. Že prvo zimo sva vzela dve, za kateri lastnica ni vedela, kaj naj z njima počne, potem ko ju je dobila za darilo. Mario je dobil službo kmalu pri prihodu, jaz sem bila takrat še doma in sem imela čas ter sem zasnovala Begunski tabor za želve, kot se imenuje najino zavetišče,« se spominja Darja. Vedno več ljudi ju je poiskalo in jima prinašalo različne želve. Mnogi namreč napačno precenijo svoje zmožnosti in z morja prinesejo želvo, za katero pozimi Mario Baumgarten: »Ko prehitro vozim, me v Sloveniji kaznujejo, a ko nekdo grdo ravna z živaljo, se tudi ob prijavi nič ne zgodi.« ne znajo primerno poskrbeti. »Te živali morajo prezimiti na hladnem, a ne sme biti premrzlo. Lahko so v garaži ali kleti, kjer je dovolj hladno, idealno je, če je od 5 do 6,5 stopinje. Pri tej temperaturi spijo in se jim metabolizem upočasni. Če je temperatura višje, njihovo telo še vedno deluje in potrebuje hrano. Tako mnoge nimajo dovolj zaloge do pomladi in poginejo,« pojasnjuje Mario, velik poznavalec teh živali, ki so mu pri srcu zlasti večje afriške želve s svojimi pisanimi oklepi. Naraščaj Ker je pri hiši trenutno več kot 50 mladih želvic, razmišljata tudi o vzreji teh plazilcev, od katerih je kar nekaj vrst zaščitenih. Tudi v času našega obiska je ena od žel-vic začela kopati jamico ter preverjati, ali je dovolj toplo za odlaganje jajčk, medtem ko je nekaj centimetrov stran sveže zasuta zemlja kazala, da se je tam pred kratkim to že zgodilo. Mario je z žličko previdno odstranil zemljo in šest jajčk zložil v posodo s posebnim peskom, v katerem bodo na toplem in ob primerni vlagi v inkubatorju toliko časa, da se bodo izlegli mladiči. V inkubatorju Želva je zakopala jajčka, ki jih Mario izkoplje ... ... in zloži v škatlo ter shrani v inkubator. Tri v vrsto. Bele številke na oklepu so letnice rojstva. ŽIVALSKI SVET 35 Grške želve pri pojedini ob rdečih makovih cvetovih Tistim, ki nimajo primernih pogojev za prezimovanje želve, Mario svetuje, da jih lahko dajo v plastično škatlo, v katero nasujejo zemljo in naredijo luknjo. Škatlo lahko shranijo v spodnji del hladilnika in enkrat mesečno preverijo stanje. Želva bo tako prespala zimo. Za želve je Mario uredil zavetja in zimska prebivališča. mora biti vsaj 32 stopinj. Če je temperatura višja od 32,8 stopinje, je večina izleženih želvic ženskega spola, pri malo nižji temperaturi se izležejo večinoma samčki, ki pa niso posebej zaželeni, saj se ponavadi tepejo med seboj. »Štiri do šest jajčk v povprečju izleže želva do dvakrat na leto. Če je hladno, je manj jajčk. Lani smo imeli 45 jajčk, a izleglo se je le 25 želvic,« pojasnjuje sogovornik, ki pravi, da je selekcija v naravi velika. Od pet tisoč mladih želvic le ena dočaka deset let. Pri Darji in Mariu so mlade želvice označene, tako da je z belo barvo na oklepu zapisa- na letnica rojstva. Tako lažje spremljata njihov razvoj. Po črti na spodnji strani oklepa lahko ocenita, koliko je žival stara. Njuna najstarejša grška želva ima približno 50 let, najstarejša afriška iz Tanzanije je stara 13 let. Nadzor mora biti Če se okoliške mačke zvrstijo pri skodelicah takrat, ko jih nihče ne moti, pa čisto neopaženo vseeno ne gre. V duhu sodobnih časov vsesplošnega nadzora sta tudi Darja in Mario namestila kamero, ki ujame nočne obiskovalce. Tako lahko hitro ugotovita, ali se je prikradel kakšen nov ma- ček ali če je s kom od njih kaj narobe. Zadnje dneve sta imela veliko skrbi z mačkom Janezom, kot sta ga poimenovala, ki je bil na posnetku videti ranjen in bolan. Vseh stroškov za hrano, ki za tolikšen trop mačk niso majhni, kaj šele, če je treba zanje poskrbeti še zdravstveno, ne bi zmogla sama, če jima ne bi pomagali številni botri in ljudje dobrega srca iz Nemčije, ki darujejo prostovoljne prispevke. Oba sicer hodita v službo, Mario se vozi na delo v Slovenj Gradec v eno od av-tohiš, Darja v Celje v eno od trgovskih središč. Vseh mačk pri hiši ob našem obisku ni bilo na spre- gled, ker so se poskrile. Le bela gluha lepotica modrih oči je bila zelo priljudna in je vztrajno prosila za čoha-nje. Ko sta jo dobila, je bila zelo bolna in nekaj mesecev sta se trudila, da je ozdravela. Žalostna je tudi zgodba trinogega mačkona, ki so ga vrgli iz avta in mu je pri tem zdrobilo tačko, da so mu jo morali amputirati. Vse mačke se zjutraj že navsezgodaj postavijo k svojim skodelicam in nato jih Darja malo spusti na prosto, od koder se pogosto vrnejo s plenom v gobčku. Želve se morajo zjutraj najprej pogreti na soncu, potem si lahko privoščijo obrok zelenjave. V najhujši poletni vročini se skrijejo v senco in zvečer pridejo na plan. Prevelike količine hrane zanje niso priporočljive, saj se jim potem oklep ne razvije lepo. Ves čas potrebujejo tudi dovolj vode. Posebej rade imajo rdečo barvo hrane, na primer makove cvetove, ki so jih z veseljem hrustale ob našem obisku. Mario je zanje uredil posebne prostore za prezimovanje, ves čas nekaj ustvarja in dograjuje in če njemu zmanjka idej, je tu Darja, da mu namigne, kaj bi še bilo dobro urediti za lepše bivanje živali. V času epidemije je na primer iz lesenih zabojčkov uredil mačja ležišča na steni. Sam pravi, da je njuna hiša nikoli dokončan projekt, saj ima žena vsak dan nove ideje. A očitno mu ni nič pretežko, dokler gre za dobrobit njunih ljubih živalskih sopotnikov. Foto: Andraž Purg - GrupA r - -TV*. Mačke imajo na voljo cel »apartma« . ... in še zunanjo igralnico. 36 PAŠA ZA OČI Park je odprt vsak dan, tudi ob koncu tedna in med prazniki, v času od aprila do konca avgusta med 8. in 20. uro. ш1 >>'t,. '.»V- mž SteSž Ш i i^t ■ Ж,: ш g-tja 151 Ogledali smo si vrtnice v Arboretumu Volčji Potok Med očarljivimi kraljicami vsakega vrta »Ko so besede odveč,« bi lahko zapisali in vas prepustili občudovanju rožnega bogastva pod Kamniškimi Alpami. V Arboretumu Volčji Potok je namreč več nasadov vrtnic, ki vas pustijo brez besed, še zlasti v tem času, ko je lepota vrtnih kraljic v najlepšem razmahu. Največji nasad teh lepotic je zgornji rozarij nad upravo, sledi spodnji rozarij na robovih zunanjega parterja, v bližini vhoda je zbirka papeških vrtnic v samostojnem rozariju, v letu 2020 pa sta na južni strani pristave postavljeni dve tematski zbirki vrtnic v loncih, in sicer Vrtnice s slik Marije Auersperg Attems in Slovenske vrtnice. Skupaj je v Arboretumu Volčji Potok na ogled več kot tisoč različnih sort vrtnic. MARJETKA R. LESJAK Priložnostni rozarij Vrtnice s slik Marije Auresperg Attems je nastal ob študijskem projektu več javnih zavodov. Ta rozarij z različnih strani osvetljuje zanimivo življenje in slikarsko delo te štajerske aristokratinje in njenega kranjskega moža. Prepoznane vrtnice, ki so stalnice njenih tihožitij, so posajene deloma v rozarijih in deloma v loncih ob južnem pročelju pristave. Zraven je tudi vedno privlačna zbirka slovenskih vrtnic, kjer so skupaj sorte prešeren, trubar in ljubljana ter najdenke z zelo zanimivimi zgodbami: bela in rdeča snežniška vrtnica, »Vsak od rozarijev je zasajen po svojem ključu za izbor sort in vzrast vrtnic. Tako so v zgornjem rozariju pretežno gredne in velikocvetne vrtnice (floribunda in skrižane čajev-ke),« pravi Matjaž Mastnak, izjemen poznavalec vrtnic in pomočnik direktorja Arboretuma Volčji Potok za program. \ V zgornjem rozariju so vrtnice posajene v formalni zasnovi po ena sorta v vsaki gredi. »Popenjavke in plezavke so zraven zato, da je nasad bolj razgiban in slikovit,« dodaja Mastnak. V tem rozariju sta dva vsebinska poudarka. »Prvi so sodobne, proti boleznim odporne vrtnice. Kar 40 odstotkov sort je prišlo na tržišče po letu 2000, kar pomeni, da je arboretski rozarij res v koraku s časom. Odpornim sortam smo prilagodili tudi režim škropljenja, saj jih ne škropimo več s kemičnimi fungicidi, marveč z nenevarnimi sredstvi za varstvo rastlin.« Drugi poudarek je nastal ob kongresu Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic leta 2017 v Ljubljani in Volčjem Potoku. »Takrat smo ustvarili zbirko dve- Г sto sort srednje- in vzhodnoevropskih vrtnic, česar ni mogoče videti ne enem mestu nikjer drugje. Zbrani so primeri vrtnic, ki so nastali med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem.« Nesporne očarljivke Spodnji rozarij je umeščen v mnogo večji in krajinsko oblikovan prostor zunanjega parterja. »Zato tu prevladujejo rožni grmi in popenjavke, ki napravijo vtis v prostranem parku. Tu so združene zgodovinske vrtnice, tudi mnoge burbonke, s sodobnimi sortami, ki cvetijo do jeseni. Poskrbeli smo za sorte, ki so v polnem cvetju že sredi maja, zato se cvetna sezona v spodnjem rozariju začne vsaj dva tedna prej kot v zgornjem.« Medtem ko so v zgornjem rozariju sorte označene z imenskimi tablicami, so v spodnjem s tablicami z inventarnimi številkami. Brošura s popisom sort in številk ter sadilnim načrtom je naprodaj pri vstopu v park. V malem rozariju s papeški-mi vrtnicami so tablice opremljene tudi s QR-kodami, ki obiskovalce s pametnimi telefoni odpeljejo do strani z več informacijami o sortah in zgodbah, ki so povezane s papeški-mi vrtnicami. »Osnova zbirke papeških vrtnic so vrtnice, ki smo jih vzgojili iz cepičev, ki izvirajo iz Vatikana in poletne papeške rezidence v Castel Gan-dolfu,« pravi vrtnarski strokovnjak. Foto: Andraž Purg - GrupA PAŠA ZA OČI 37 38 OB KOLPI Od Metlike navzdol po dolini Kolpe V deželici brez in steljnikov Breze, Kolpa, »pisanice«, kolo, steljniki, Oton Župančič, zidanice, metliška črnina ... To je prvo, na kar pomisli ob omembi Bele krajine večina Slovencev. Bela krajina je vsekakor eden najzanimivejših delčkov mozaika, ki sestavljajo tako zelo raznoliko Slovenijo. Ta deželica je s svojim kulturnim in naravnim bogastvom zares nekaj posebnega. Nekaj čarobnega, očarljivega ... BRANEJERANKO Ko prevoziš Vahto, prelaz na Gorjancih, se pred teboj kmalu razprostre Bela krajina. Pri Dolnjem Suhorju bogati razgled po njej mogočna cerkev sv. Jožefa, ki izstopa z dvema zvonikoma. Ko se spustimo v dolino Kolpe, se je vsekakor vredno ustaviti v starem obmejnem mestu Metlika. V njem je bilo že leta 1869 ustanovljeno prvo gasilsko društvo na območju Slovenije, torej pred več kot 150 leti. Prvo slovensko požarno brambo je ustanovil metliški graščak, plemeniti Josip Sa-vinšek, ki je bil doktor prava. Ob gradu, ki je bil nekoč v Sa-vinškovi lasti, je dandanes slovenski gasilski muzej. Odprt je bil ob 100-letnici gasilstva na Slovenskem. Med razstavljenimi zanimivostmi je na primer stara gasilska oprema, kot je na primer gasilska bri-zgalna iz leta 1909. Gasilski muzej je v stavbi ob gradu Metlika, kjer domuje še ena muzejska ustanova, to je Belokranjski muzej. Grad Metlika je nekoč branil Belo krajino in slovensko ozemlje pred Turki. V stavbi, ki je bila nekoč v lasti očeta slovenskega gasilstva, je dandanes predstavljena dolga zgodovina belokranjske deželice. Po Metliki Staro metliško mestno jedro mi je bilo med obiskom zelo všeč, čeprav se je po njem podil mladenič v belem BMW. »Neka se vidi razkoš«, bi verjetno komentirali nekaj kilometrov nižje, v belokranjskih pravoslavnih vaseh. V mestnem jedru vzbujajo pozornost številne spominske plošče, ki opozarjajo na metliške velike može, ter pomembna zgodovinska obdobja. Plošče opozarjajo na rojstno hišo kiparja Alojza in književnika Engelberta Gangla, na rojstno hišo pisatelja Osipa Šesta, na V starem mestnem jedru Metlike rojstno hišo bratov Navratil, na kaplana raziskovalca Friderika Barago, na očeta fotografije na steklo kaplana Janeza Puharja, ki je v župnišču uspešno opravljal poskuse ... Postavljene so prav tako spominske plošče, ki spominjajo na obdobja čitalni-štva, druge svetovne vojne . In sodobni Metličani? V Metliki imajo korenine re- žiserka Maja Weiss, pevka Ivanka Kraševec, svetovni kolesarski prvak Jani Brajkovič, akademik otorinolaringolog dr. Vinko Kambič, humorist Toni Gašperič in političarka Violeta Tomić, iz okolice Metlike sta slovensko-ameriški vesoljski znanstvenik Anton Mavretič ter skladatelj Matija Tomc ... Po enem najbolj znanih Metličanov je bil pred petimi leti poimenovan celo mestni drevored Tonija Ga-šperiča. Saj se spominjate njegove tete Mare ... Humorist živi v metliškem domu starejših občanov, ki je bil letos v ospredju pozornosti kot eno glavnih žarišč epidemije koronavirusa. 75-letni Gašperič ima že dolga leta resne težave z ledvicami ter živi s presajenimi. Dom starejših občanov je na enem od treh metliških trgov v zanimivi stavbi nek- danje Križniške komende. V poslopju, ki spominja na grad, je bila že pred drugo svetovno vojno tako imenovana hiralnica. Danes ima sodoben prizidek. Nasproti doma je dvorec Proštija, kjer sta kot kaplana živela Baraga in Puhar. Iz njega je odšel Baraga kot misijonar v svet prvobitne Amerike, med Indijance. Ob Proštiji je ogleda vredna tudi župnijska cerkev sv. Nikolaja. Med posebnostmi Metlike je tudi grkokatoliška cerkev sv. Cirila in Metoda - zgrajena v času Avstro-Ogrske - skupaj s sedežem grkokatoliške župnije. Grkokatoliki so kristjani vzhodnega obreda, ki priznavajo kot svojega duhovnega vodjo rimskokatoliškega papeža. V starih časih je živelo v obmejnem Žumberku veliko grkokato-likov. Za njihove duhovnike je značilno, da se - kot edini katoliški duhovniki - smejo poročiti, vendar le pred ma-šniškim posvečenjem. V pravoslavnih vaseh Med Metliko in Vinico je ob Kolpi več za popotnika zanimivih vasi. Adlešiči slovijo po domači obrti ter še posebej po belokranjskih »pisanicah«, pirhih. Belokranjci namreč na pirhe »pišejo« ... Njihovo domačo obrt še posebej ohranja domačija Cvitkovič. Južno od Adlešičev so tri srbskopravoslavne vasi Ma-rindol, Miliči in Paunoviči. V notranjosti Bele krajine je še ena pravoslavna vas, Bojanci. Gre za številne prebivalce, ki so potomci Uskokov, Srbov in delno Hrvatov. Uskoki so se naselili v Belo krajino v obdobju turških osvajanj in plenjenj. Manj znano je, da V gradu Metlika je nastal po drugi svetovni vojni Belokranjski muzej. Njegov nekdanji graščak, plemeniti Josip Savinšek, je ustanovil prvo gasilsko društvo na Slovenskem. V starem mestnem jedru Metlike je ohranjena tudi kmečka hiša. Notranjost metliške župnijske cerkve. V njej sta delovala kot kaplana izumitelj fotografije na steklo Janez Puhar in znamenit misijonar Friderik Baraga. OB KOLPI 39 Stavbe na treh trgih Metlike imajo dolgo zgodovino. Zanemarjena lepota stare Metlike Pogled na del starodavne metliške Križniške komende ter na Proštijo, pomembno za zgodovino svetovne fotografije so se Uskoki naselili tudi na Štajerskem, kjer so se povsem poslovenili. Nanje spominjajo le še priimki, kot so Skok, Markovič, Bezjak, Lah, Bizjak, Horvat, Hrovat ... V Beli krajini je bilo drugače. Na starejših nagrobnikih pokopališč pravoslavnih vasi so ohranjeni napisi v cirilici, novejši so še vedno v srbskem oziroma hrvaškem jeziku, vendar v latinici. Gre za tri vasi, ki imajo drugačno zgodovino kot drugi deli Bele krajine. Nekaj časa so bile v okviru Hrvaške, leta 1952 pa je prišlo v njih do referenduma. Za to, da bi tri pravoslavne vasi spadale k Hrvaški, sta glasovala le dva vaščana. Pravoslavni Bojan- Iz zbirk Belokranjskega muzeja ci imajo drugačno zgodovino, saj so bili bolj povezani z deželo Kranjsko. Zanimivo je bilo tudi dogajanje v času razpadanja Jugoslavije. Srbi iz belokranjskih pravoslavnih vasi so ostali gluhi na prigovarjanje skrajnežev iz časov vladavine Slobodana Miloševića, ki so se zavzemali za Veliko Srbijo. Med Belo krajino in Bosno je namreč komaj 45 kilometrov zračne črte. Še več, prebivalci naših srbskopravo-slavnih vasi so glasovali na plebiscitu leta 1990 v veliki večini za samostojno Slovenijo. In danes je svet drugačen. Včasih so bili versko mešani zakoni - med pravoslavnimi in katoličani - velik tabu, danes je to nekaj običajnega. Danes je v pravoslavnih vaseh precej prebivalcev slovenske narodnosti, versko mešane družine praznujejo kar oba božiča. V zadnjem obdobju, je ilo največ mogoče slišati o pravoslavni cerkvi sv. Petra in Pavla v Miličih, ki je bila pred štirimi leti obnovljena. Za njeno obnovo so darovali Vhodna vrata stavbe v starem mestnem jedru Metlike tudi nekateri znani državljani srbskih korenin, med njimi športnika Goran Dragić in Rašo Nesterović. Zanimivo je tudi, da so pokopališča pravoslavnih vasi daleč od strnjenega naselja, celo sredi gozda. Veliko zanimivega iz starih časov se je ohranilo po teh vaseh, tudi nekatere zelo stare stano- vanjske hiše. V širši okolici vasi Marindol je ohranjena še ena zanimivost. To so Ma-rindolski steljniki, gozdna podrast s praprotjo in z lisi-čjakom, ki so jo v starih časih uporabljali za steljo. Gre za danes ogroženo posebnost Bele krajine, po kateri je ta majhna in lepa deželica še vedno prepoznavna. Pravoslavna cerkev v belokranjski vasi Miliči. Za njeno obnovo sta prispevala tudi športnika Goran Dragić in Rašo Nesterović. S pokopališča v vasi Miliči, kjer se kar nekaj vaščanov piše Milić. Starejši nagrobniki imajo napise v cirilici ter novejši v latinici, vendar v srbskem oziroma hrvaškem jeziku. Шшмшт Iz uskoške vasi. Lepota starega belokranjskega stavbarstva . 40 75 LET NOVEGA TEDNIKA Nova pot, predhodnica našega časopisa Spomin na rojstni dan Novega tednika Pred dvema dnevoma, 2. junija, je Novi tednik praznoval 75. rojstni dan, in sicer v spomin na izid prve številke predhodnice našega časopisa Nove poti. Sedem desetletij in pol v življenju časopisa je dolga doba in prav ta bogata zgodovina časopisa, ki je prinesla bolj ali manj viharne čase, je ena njegovih največjih vrednosti, na kateri lahko gradi tudi svojo prihodnost. V tokratnem zgodovinskem pregledu ob jubileju Novega tednika se bomo spomnili okoliščin in pomena nastanka Nove poti ter vsebine, ki jo je prinesla prva številka. Žal že pokojni mag. Branko Goropevšek, zgodovinar, strokovnjak za domoznanstvo in nekdanji direktor Osrednje knjižnice Celje, je v knjigi Naše poti, ki jo napisal ob 50-letni-ci Novega tednika, nastanek časopisa Nova pot primerjal z izidom prvega celjskega slovenskega časopisa Celjske novine, ki je začel izhajati 1. julija 1848. »Oba časopisa zaznamuje nekaj skupnih potez, prav tako nekaj pomembnih razlik. Nastala sta v prelomnih obdobjih: prvi v revolucionarnem evropskem letu 1848, ki je pri Slovencih pomembno prispevalo k oblikovanju narodne zavesti, drugi leta 1945 kot otrok resnične družbene revolucije, ki je stari svet postavila na glavo,« je zapisal avtor. Kot je še nadaljeval, sta oba svojo pot začela z razpoznavnim družbenim poslanstvom - prvi je hotel Slovencem odstirati takratno Evropo in jih prosvetljevati, drugi jih je hotel prevzgojiti v socialističnem duhu. Kako sta pri svojem poslanstvu uspela, ROBERT GORJANC s® 72834 - m >m ^ Nova pot Trtia nc dono IfflMjHiJilfl imperialno« f R« ft )«Го ЛдЉо ;ahJtvM Јоло1л|Л tteftftiflikiA ot.ciciVf . da i* ptrjmw I n/rwi ortinIKvfcrfa nui'tga naroda .uro. fcrr j* nfdWlm pftftfatffcom nfptffo, da i MCII 'tin Ш tfnftori uWlM pollal/|on//|(. du I nit f i tdt Cena KM вм Lefo I. - Slav, t Inlotmacifaki vestnih OOOF Celje, izhaja vsako soboto V Celjn, dna 2. j unijo 1945 Maršal Tito v Celju V felrtrk 31. nuj« 1045 u )t m ne zgodaj razširila v eat, da pride m «rial )11|М|1ф Jgdp Bich - Tito i Celje. Takoj h H taMe lUnli po ulleah naail« ljudi Vidri ai delavca b cinkarn r, nav«i) njih tovariše is tovarna Westen i nojo ustavo. Icloaifirjt ■ jod bo. frfllkr a xclcnjcm, mladina In pionirčke ■ cvetjem in zastavicami. Val » nosili transparente kakor: Trat 5* aal, Celovee bo ved» jugoslovanski, Živel tudil Tito, živel marlal Stalin. Posebno mladina je prirejala velike vTidje nslemu maršalu in ■ cvetjem v rokah tikala, da poante pot, kjer ae ko peljal dati. ki naa je vodil ш ftiri teta, ko ao te sali bratje borili prod okupatorju, proti ivabakl sodrgi In njenim potnagačera Madžarom, Italijanom in drugim, ki ao utirali nala narod« in jib skušali mlHIi Pred Itabom IE jugoslovanske armije aa pričakali tov. maršala Tita sastop-nikl vojake in celjskega okrožja i ar-mljsko fodbo In častno virago V apreautvu maršala Tita ao и nahajali predsednik prve narodne vlada Slovenije tov. Borit Kidrič, minister la trgovino in rodazstvo tov. Franc Le-akovlek, podpredsednik narodna vlada I Slovenije dr, Marjan Bretel j. predsednik IOOF tov. Vidmar lit tovarUlca Lidija Sentjurc, organizacijski sekretar CK K PS. Kg Ja »topil marlal Tito la avtomobila, je uigrala godba In v Imenu Ш. jugoslovanske armije je raportiral dežurni podpolkovnik. Nato g* Je v imenu celjskega okrotja pozdravil tekretar lav. Galperič Maka. V avojem poxdrmvu Je okroinl tekretar btrazil veselje. da Je marlal Tito ebiakal nile mesto. Izjavil jo, da mu bomo sledili povsod, kot ion na iledlli dotlej. Cel pol ure te je marlal Tito odpeljal dalje proti Mariboru. Za vte. ki to I ga videli, Je bil ta dan njihov največji dan v življenju. Lik marlala Tita jim bo ostal vedno v spominu. Celje, I. junija Ш5. Maršal Tito drugič v Celju Na tvojem povratku ii Maribora ae je predsednik jugoslovanske enotne demokratske1 vlade In minister u na-rodtto obrambo tov, moriti Tito peljal danes ob treh popoldne sit osi celjske al ire prod Zagrebu- Množica, ki to ta v kratkem času pred njegovim prihodom rbrale na ulicah, to mu burno vzklikale In ga po s I pa vale s cvetjem. Hlsdina mu Ja zaustaviti avto. mu vik ti kal a in mu polagala cvetje na avta. Marsikatera mladenka je doli velo sreče, da jI je nal marlal tovariš Tito stisnil roko. marsikaterega plonlrčka je maršalova roka pobožala. Celje je a tem dokazalo tvojo ljube-rrn do naloga ljubljenega martala In tovariša Tita. Celje manifestira V nedeljo dna 17. maja je Celje na veliki okrožni manifestaciji mogočno manifestiralo svojo pripadnost k novi federativni 1в demokratični Jugoslaviji in našemu velikemu In genialnemu voditelju marlal u Titu. Na tisoče ljudi b vseh okrajev eeljakega okrožja ae je pripeljalo ta v zgodnjih jutranjih urah na vozovih, okln-čanlh t cvetjem in zastavami nala nove Titove Jugoslavije v Celje ter sprolče-no prepevalo partizanska In narodna pesmi. Staro in mlado, vse, prav vse je drvelo pred magistrat, kjer je bilo zhl-raiilte. Tu si videl vzklikati sdrava kmečka dekleta poleg sivolasih mamic la očetov, ki ao pomagali ta prvim iiiijerakim partizanom, vedoč, da bo ■jrilel ta veliki dan, ko bodo zopet imeli govoriti svoj materin Jezik, videl al vzklikati nata delavce, ki so ta prvi dan po Izgonu okupatorja pričeli z u-darniiklm delom, da Hm vet pripomorejo k obnovitvi nate domovine. Vam si bral Iz oči ponos, da to pripadniki slovenskega naroda, tistega Junaškega naroda, ki Je znan Uroro sveta po svoji hrabri borbi proti fašizmu. Okoli pol desete ure je krenile tliv-nostna povodca na čelu z godbo Ш- Jugoslovanske armije skozi mesto. V povodci, ki je izgledala kot reka ljudi, zastav In napisnih tabel, ao poleg velikega števila civilnega prebivalstva korakale tUdI edinlce Ш. Jugoslovanske armije In VNO proti okusno okrašeni tribuni pred kolodvorom. Tam je množica takoj preplavila ves trg in del Prešernove ulice. Nala vojska je v častnem mimohodu pozdravila predstavnike m. Jugoslovanske armije, predsednika enotnih delavskih sindikatov tov. Per k a. člane OOOF Celje s sekretarjem tov. Gaiparlčem na čelu, člane Okrožnega odbora ZSM In člane okrajnega odbor OF, kl so ae nahajali na tribuni Množica je navdtzleno vzklikala maršalu Titu, novi slovenski vladi, enotni vladi demokratične in federativne Jugoslavije, naši hrabri Jugoslovanski armadi, bratski Rdeči armadi In zaveznikom; odločno je zahtevala priključitev Trsta s Slovenskim Priraorjem in Istro ter Korotko k federativni Jugoslaviji. Ko je godba odigrala himno »Naprej zastave Slave-«, Je pozdravilo lov. Iva Rakar, članica Okrožnega odbora OF Celja, vsa navzoče In podala besedo tov. sekretarju OOOF Celje, tov. ti A S P K It I C MAKSU, kl je med drugim dejal sledeče; •Tovariši! Poudarjam, da smo se osvobodili skupno z ostalimi narodi Jugoslavije! V tej borbi se je kovalo bratstvo tn enotnost vseh narodov Jugoslavije. Ako pogledamo nazaj v preteklost stare Jtrgoidavije, vidimo, da so bile na delu temne sile, ki so umetno vnašale razdor med narode Jugoslavija In jih tako oslabljene in razcepljene Izročala v milost in nemilost tujcem. V tej borbi so se ti izrodki prelevili v največje krvnike jugoslovanskih narodov. Nalli so se razni gnusni izdajalci kot so Mlhajlovič. Nedič. Pavelič, Maček in pri niz v Sloveniji Rupnlk in Škot Jtož-man. ki »o u judetave greta bili sluge okupatorja in podpirali bratomorno klanje. V najtežjih trenutkih so ti Izdajalci zarili noš v hrbet lastnemu narodu. Nala borba je ustvarila nekaj, česar slovenski narod kakor tudi ostali jugoslovanski narodi ta "I" nikoli imeli, U-stvaritl smo slavno in junaško Jugoalo-vansko armado, armado, ki Je ovenčana z velikimi slavnimi zmagami Nala Jugoslovanska armada pod vrhovnim komandantom tov. maršalom Titom na Čelu se od stara jugoslovanske vojske razlikuje kot noč in dati. Nala vojska aa Je razvila iz malih partizanskih desetin in čet Rasla je Iz narodov Jugoslavije, iz samega ljudstva in se oboro-ževaJa z orožjem, ki ga f* strgala sovražniku Iz rok. Imeli nismo ne огсфја, tie magadnov, ne tovarn, toda kljub temu smo vzdržali, se borili In zmagali. Takšna dejanja, ki so edinstvena v zgodovini človeštva, je zmogla nala vojska samo zato, ker je rasla ix narodov Jugoslavije, kar Je raala Iz samega ljudstva, ker je imela pomoč in zaščito vsega naroda. Nal narod je žrtvoval vse, tudi zadnji košček kruha za tialo vojsko. Nat narod Je sam hranit In oskrboval partizane z veliko ljubeznijo, v »vesti, da goji svoje najdražje. Naša Jugoslovanska armada je prava narodna vojska, ki bo buden čuvar naših meja. Jugoslovanska armada je garant, da ae bodo vse i krvjo priborjene demokratične pravice tudi očuvale. Naša Jugoslovanska armada je skupno z zavezniki tolkla skupnega sovražzilka ter vodila težak boj in si je priborila tudi pred zunanjim svetom velik ugled in uveznilko priznanje. Priborila nam je pravice in simpatije vsega demokratičnega sveta, vsega svobodoljubnega Človeštva. Nali bratje tn sestre so v Istri, Tntu. Slovenskem Primorju In Korolki desetletja ječall v suženjstvu in krvaveli. V tej osvobodilni borbi so se tudi oni pridružil) Osvobodilni fronti. Tudi narodnostne manjllne v teh pokrajinah ao formirale pod vodstvom nale Jugoslovanske armade svoje brigade in pred celim svetom manifestirale za Titovo Jugoslavijo, ki jim priznava vte avtonomne manjšinske pravice. Naša vojska je osvobodila Istro. Trst In vse Slovensko Pri mor j o izpod Italijanskega fašizma. Našle pa so se nekatere temne sile v Italiji in celo v zo-veznlšklh deželah, ki nam hočejo očitati imperializem ter Musollnljevo in Hitlerjeve metode o osvajanju tujih ozemelj In zasužnjevanje tujih narodov. Ml odločno »vračamo takšna podla podtikanj» ln kličemo: Reka, Trst, Goric» — to naša Je pravic»! Odločno kličemo: Tujega nočemo — svojega ne damo! V Trstu je ostala n»l» vojsk» in postavljena je civilna oblast, ki Je zrasla iz Osvobodilne fronte. Italijanski fa-listi pa. ki ao do včeraj ropali, požig ali ln morili po nali semlji, nam hočejo oäUtt Tudi na Koroškem nam hočejo nekatere reakcionarne sile kratiti pravice. Toda tam ae Je ljudstvo ta davno združila v OF in s» borilo pod zastavo nove Jugoslavije. Korošci so si n» svoboden, demokratičen način izvolili Pokrajinski odbor u Koroško, ki predstavlja edinega predstavnika ln edino legitimno oblast Ob kapitulaciji Naučite pa se je organizirala tam nekaka deželna vlada — Landesregierung lx bivših fanatičnih voditeljev, ki pod plaščem demokracije tn pod zaščito angleškega komandant* ob sodelovanju bivših ge*ta-povcev In SS-ovcev preganjajo in № rionalno zatirajo nal narod. Prepričani smo, da bo vsa demokratična in svobodoljubna Javnost v zavezniških državah podprla naše pravične zahteve in onemogočila delo reakcionarnim in temnim silam v svoji sredini. • Živahni medklici ln ploskanje ao spremljali govor tovariša sekretarja. Za njim je govoril zastopnik nate vojske, bivši komandant IV. oper. zone, tovariš polkovnik Stante Peter, ki je kot domačin žel posebno topel aplavi. Med ostalim je rekel: •Težka je bila borb», katero je bil slovenski na rod skupno, ramo ob rami z narodi Jugoslavije, s slavno Rdečo armado in z ostalimi zavezniki, težke so bile žrtve, katere snu položili na oltar naše svobode. Tod» nobena žrtev nI pretežka In predragocen» za to, n kar smo se borili tn kar smo si priborili. Mesto Celje z okolico je dalo velike žrtve na ttotlne ln stotine najbotjlih sinov ln hčera J« položila svoja življenja pred okupatorja, na stotine ln Stotine najboljših sinov Je polotilo svoja življenja za svojo svobodo, na tisoče jih j« odšlo v koncentracijska taborišča v Nemčijo. Iz nale lepe, zelene Stajerake je hntel okupator v kratkem Času napraviti pravi rojh. Tovariši ln tov s rili ce. ml smo pričo temu, da jim to nI uspelo. Kljub težki ln neenaki botbl smo vztrajali ln zmagali. Borba z orožjem je verjetno končana. Toda čakajo nas le teliti Čad. borbe u obnovo nale Izropane in po-žgane domovine. Čaka nas te težka borba borba obnove. Tovariši, govorim vam kot delavec, ki sem delal ikupno z vami v tabrikah pri Wcstnu in v cinkarni! Poznam vas, imel sem je posebna zgodba. Nesporno je, da so stare Novine ugasnile že konec leta 1849, medtem ko je Novi tednik - potomec nekdanje Nove poti - še vedno živ. Preživel je propad družbe-no-ekonomskega sistema in nekdanje države, v kateri je začel izhajati, in konkurenčnost mlajših medijev (radio, TV, internet ...). Rojstvo Nove poti Spletni portal Kamra, ki predstavlja digitalizirano kulturno dediščino slovenskih pokrajin, z več poglavji in besedili celovito predstavlja zgodovino našega časopisa in tako tudi rojstvo Nove poti. »Stoji, stoji mesto belo, Celje lepo in veselo, a k rimi belo, veselo bomo pritaknili svojo rimo, namreč delo, trajno delo.« S temi poetičnimi in optimističnimi besedami je leta 1945 znan slavist in častni meščan Celja Josip Tominšek (1872-1954) pospremil v življenje Novo pot - prvi povojni časnik na Celjskem. Na takšen prav tako poetičen način je v besedilu Rodi se Nova pot Janko Germadnik, tudi nekdanji direktor Osrednje knjižnice Celje, avtor imenitne monografije o Celju in še drugih knjig, na portalu Kamra začel svojo pripoved o nastanku Nove poti. Kot je še navedel, se še malo Celjanov spominja 2. junija 1945, ko so lahko za samo 0,20 RM (Reichsmarke - nemška okupacijska valuta) kupili prvo številko. V podnaslovu je novo glasilo nosilo ime Informacijski vestnik OOOF Celje. To je pomenilo, da je bilo namenjeno obveščanju širokih ljudskih množic. Da ni šlo le za obveščanje, ampak predvsem za osveščanje, je izražal že naslov - Nova pot. »Porušene domovine ni bilo dovolj samo obnoviti, treba jo je bilo tudi popolnoma prenoviti in časnik naj bi pri uvajanju novega družbenega reda odigral pomembno mobilizatorsko vlogo,« je zapisal avtor. Dodal je, da je bilo delovanje takratnega uredništva težko opisati, saj iz tistega obdobja ni ohranjenega nobenega arhiva. »Po pripovedi prve urednice Lidije Potrč - Dunje, ki je prve izkušnje s časnikarstvom pridobila po načelu >znajdi se, kakor veš in znaš<, ga tudi ni bilo. Prve številke Nove poti naj bi po lastnih besedah pripravila kar sama, kasneje sta ji pomagala še dijaka s prav tako partizanskimi izkušnjami. Njunih imen se danes žal ne spominja nihče več in prav tako ne ostalih piscev, saj so bili članki večinoma nepodpisani, v najboljšem primeru so se avtorji podpisovali z inicialkami.« Zgodovinske okoliščine izida Nove poti Predhodnica današnjega Novega tednika, Nova pot, je izhajala kratko obdobje, izšlo je le 21 številk. Prva v začetku junija 1945. »Je bilo to naključje ali je tičal razlog v želji, da bi zabeležili informacijo o obisku maršala Tita v Celju? Čeprav neposrednega odgovora ni, postane jasen iz konteksta: vsebina prve številke je bila namreč skoraj v celoti namenjena temu za Celje izjemno pomembnemu dogodku,« je v besedilu za portal Kamra še zapisal Janko Germadnik. Kot je še dodal, je bila Nova pot bolj podobna političnemu biltenu takratnih oblastnikov kot resnemu časniku, saj so izhajanja pogojevali različni politični dogodki. Pred avgustovskimi volitvami je časnik premogel celo prilogo Svobodno volimo, po končanih avgustovskih volitvah pa je ugasnil. Naslednjič je vzcvetel, ko so se približevale nove volitve, tokrat v zvezno skupščino, ki so bile v marsičem za novo oblast še pomembnejše. Po njih je časnik ponovno tiho zatonil, čeprav so še v uvodniku 12. oktobra zatrjevali, da je v Celju potreben predvsem kot usmerjevalec vsega političnega, gospodarskega javnega in prosvetnega dela celjskega okrožja. Tako so na Kamri predstavljene zgodovinske okoliščine izhajanja Nove poti. »Politika se je ustoličila kot najmočnejše gibalo družbe, po njenem diktatu so ustanove javnega življenja ugašale in nastajale. Toda njeni kampanjski interesi za normalno življenje časnika očitno niso bili dovolj.« 11. novembra 1945 so bili izvoljeni novi predstavniki ljudske oblasti, 29. novembra je bila v jugoslovanski skupščini razglašena Deklaracija o proglasitvi Zvezne ljudske republike Jugoslavije. To je vdihnilo življenje 21. številki Nove poti, ki je izšla 3. decembra 1945. Hkrati je bila tudi poslednja, saj je politična motivacija usahnila. 75 LET NOVEGA TEDNIKA 41 Kakšna je bila prva številka Nove poti? г f Nova pot je pokrivala celotno celjsko regijo, Zasavje in celo Slovenj Gradec. Zasnova časopisa je bila zelo enostavna, tematika je bila posvečena obnovi domovine, vračanju Slovencev iz ujetništva, boju proti še vedno prisotnemu sovražniku ... Prva številka časopisa, ki je izšla na osmih straneh, je prinesla tudi tedenski politični pregled, različne objave in razglase ter hkrati tudi le eno fotografijo. Kot je že bilo navedeno, je bil večji del prostora namenjen obisku Josipa Broza Tita v Celju, ki je mesto obiskal 31. maja 1945. Nova pot je popisala utrip v Celju - s kakšnimi transparenti so pričakali Tita, kdo vse iz političnega vodstva je bil v njegovem spremstvu, kakšen je bil protokol sprejema . Obsežnejši članek je bil namenjen tudi pomenu povečanja proizvodnje premoga, od katere je bila odvisna tudi obnova prometa. »Pomoč je nujna, a železnice so porušene. Zelezolivarne in tovarne, vagonske delavnice čakajo na premog, da bodo lahko zadostile potrebam obnove prometa. Dvig produkcije premoga, ki je osnova obnove prometa in celokupne obnove gospodarskega življenja, je največje važnosti,« je v svoji prvi številki zapisala Nova pot. Celje manifestira V nedeljo dne 27, maja je Celje na veliki okrožni manifestaciji mogočno manifestiralo svojo pripadnost k novi federativni in demokratični Jugoslaviji in našemu velikemu in genialnemu voditelju mar&alu Titu, Na tisoče ljudi iz vseh okrajev celjskega okrožja se je pripeljalo Se v zgodnjih jutranjih urah na vozovih, okin-čanih s cvetjem in zastavami naše nove Titove Jugoslavije v Celje ter sproščeno prepevalo partizanske In narodne pesmi. Staro in mlado, vse, prav vse je drvelo pred magistrat, kjer je bilo zbirališče. Tu si videl vzklikati zdrava kmečka dekleta poleg sivolasih mamic in očetov, ki so pomagali že prvim Štajerskim partizanom, vedoč, da bo prišel ta veliki dan, ko bodo zopet smeli govoriti svoj materin jezik: videl si delu temne sile, ki so umetno vnašale razdor med narode Jugoslavije in jih tako oslabljene in razcepljene izročale v milost in nemilost tujcem. V tej borbi so se ti izrodki prelevili v največje krvnike jugoslovanskih narodov. Našli so se razni gnusni izdajalci kot so Mihajlovič, Nedič, Pavelič, Maček in pri nas v Sloveniji Rupnik in škof Rož-man, ki so za judeževe groie bili sluge okupatorja in podpirali bratomorno klanje. V najtežjih trenutkih so ti izdajalci zarili nož v hrbet lastnemu narodu. Naja borba je ustvarila nekaj, česar slovenski narod kakor tudi ostali jugoslovanski narodi Se niso nikoli imeli. Ust v a ril i smo slavno in junaško Jugoslovansko armado, armado, ki je ovenčana z velikimi slavnimi zmagami. NaSa Jugoslovanska armada pod vrhovnim komandantom tov. maritalom Titom na čelu se od stare jugoslovanske vojske razlikuje kot noč in dan. Naša vojska V četrtek 31. maji 1945 к je m vie zgodaj razširila vest, da pride maršal Jugoslavije Josip Broz - Tito v Celje. Takoj so se začele zbirali po ulicah množice ljudi. Videl si delavce iz cinkarne. zraven njih tovariše iz tovarne Westen s svojo zastavo, železničarje z godbo, ženske i zelenjem, mladino ln pionirske s cvetjem in zastavicami. Vri ■o nosili transparente kakor: Trst je nai, Celovec bo vedno jugoslovanski, Živel maršal Tito, živel m a rial Stalin. Posebno mladina je prirejala velike ovacije našemu maršalu in s cvetjem v rokah čakala, da posttje pot, kjer se bo peljal Usti, ki nas je vodil vsa Itiri leta, ko so se naši bratje borili proti okupatorju, proti švabski sodrgi in njenim pomagačem Madžarom, Italijanom in drugim, ki so zatirali naše narode in jih skušali uničiti. Pred Štabom Ш. jugoslovanske ar mi je so pričakali tov. maršala Tita zastopniki vojske in celjskega okrožja z ar-mljsko godbo in častno >1гф>. V spremstvu maršala Tita so se nahajali predsednik prve narodne vlade Od produkcije premoga je odvisna obnova prometa Požgani in izropani domovi na Kozjanskem, požgane vasi, družine z otroci brez strehe, brez vsake živine po ßavinjiki dolini, prazni maga-cini in opustošene trgovine po mestih je zapuščina okupatorja. Kočevski Nemci so tekom Štirih let izpremenili polja in prijazne kmečke hiše po Bizeljskem pri Brežicah in Krškem v razvaline, uničevali vse, kar do takrat še niso uničili. Izgnanci-trpini se vračajo i* UboriK na svojo grudo veseli, a njihova zemlja in dom jih ćnknln prazna, tuja ln brez življenja. Veseli, da so zopet na svoji zemlji, ki so jo gnojili s svojim znojem že njihovi dedje m pradedje, na zemlji* ki so jo za ceno svojih življenj osvobodili in povrnili borci jugoslovanskih narodov, že vihajo rokave, prav tako kot na Kozjanskem in v Savinjski dolini, da zabrišejo sledove razvalin in zgradijo nov dom, prijaznej* Si in srečnejši od prejšnjega. Toda vsi ti rabijo hrane zase in za otroke, rabijo orodje, rabijo pomoči. Pomoč je nujna, a železnice so porušene. Železolivarne in tovarne, va-gonske delavnice čakajo na premog, da bodo lahko zadostile potrebam obnove prometa. Dvig produkcije premoga, ki je osnova obnove prometa ш celokupne obnove gospodarskega življenja, je največje važnosti. Žilave rudarske rok« že stiskajo krampe po Jamah v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju, železo že poje vesel ejšo pesem ob Črnem revi rs k cm kamnu, produkcija premoga se iz dneva v dan dviga in že prekaša produkcijo pod okupatorjem. Rudarji l|u. Naloga dvigniti produkcijo premoga stoji pred vsemif Rudarji bodo z udarniškim delom rešili to nalogo, mi pa s tem, da jim bomo preskrbeli hrano. Preko 30.000 ljudi potrebuje hrano v revirjih. Pomagat) jim, je naša dolZnostt ker smo trenutno odvisni sami od sebe. Vsi okraji morajo napeti vse sile in čisto načrtno takoj priskočiti s hrano na pomoč vsem prizadetim. Nc samo revirjem, ludi Gornji Savinjski dolini. Kozjanskemu, Breži- Ofem in Celju moramo pomagati. Okraji Laško, Žalec in Vransko naj prevzamejo skrb za revirje, Slovenj- gradcc. Šoštanj in Konjice za Gornjo Savinjsko dolino, Šmarje in Rogatec za Kozje in Brežice, a Celje okolica za mesto Celje. Tako bomo načrtno pristopili k organizirani pomoči. Pristopimo k izvajanju široke kampanje, samoiniciativno začnimo zbirati hrano, pošiljajmo prizadetim govejo živino, krave mlekarice, or-ganizirajmo prevoz hrane — skratka pomagajmo! Nihče se nc sme odtegovati, nihče ne sme stati ob strani. Žene, mladina, OF odbori, vsi, prav vsi pojdimo na delof »Ne smemo dopustiti, da bi sovražnik trgoval z našo lakoto« (Kardelj). Takoj na delo, da bomo izpolniti svojo dolžnost do skupno*Ü. da bomo pomagali dvigniti produkcijo premoga in s tem čim prej obnoviti prometne zve ate osnovo za nai gospodarski razvoj. J a s k o Tedenski' politični pregled London, 23. maja. Danes dopoldne je podal angleški ministrski predsednik Churchill angleškemu kralju o* stavko svoje vlade. S tem je razpu-ičena koalicijska vlada, ki je bila sestavljena v najtežjih dneh angleške zgodovine. S koncem vojne v Evropi je ta vlada izpolnila svojo nalogo. Sestavo prehodne vlade £*ngleški ад . ccsanska k„ * VeäeCrSiHfii^SÄ ^no hud udarec za Japonce. IX Verjetno se bodo 15, pulija vršile no- ^ ш ^ dalo okoli 250 podmornic in to ob francoski obali in v pristanišču Bergen, Ljubljana, 26. maja. Okoli 600 letečih super-trdnjav je vrglo v dveh zaporednih bombardiranjih 4.000 ton zažigalnih bomb nad Tokio. Vladna četrt je popolnoma razrušena, uniče- Verjetno se bodo 15. julija ve volitve v angleški parlament, ki se bo sedaj tudi razpustil. Angleška vrhovna komanda je izjavila, da se od danes nahaja admiral Dönitz s svojo vlado in nemški vrhovni štab v zavezniškem ujetništvu. Ljubljana, 24. maja. TANJUG za Slovenijo javljat Iz koncentracijskega taborišča prOUUKCl|(J puu nuufliji -- ...... ...------ so v svesti svoje naloge pri obnovi in Mauthausen se je vrnite nekaj mter- iz vedli jo bodo s svojim udarništvom pri delu, če se bomo vsi zavedali «tvojih dolžnosti do skupnosti, ustvarjene v štiriletni borbi. Dolžnost do skupnosti je v naši borbi postala zakon, napisan i krvjo in žrtvami! Vestno smo izpolnjevali ta zakon dolžnosti in zmagali! Prav tako moramo tudi sedaj vestno izpolnjevati ta zakon, da bomo čim prej dosegli popolno zmago na gospodarskem po- nlrancev, ki so prinesli s se и seznam slovenskih internirancev iz bloka št. 4. Na seznamu jih je bilo 344. V začetku vojne je bilo v tem bloku 7.000 Jugoslovanov, od teh jih je še ostalo pri življenju le okrog tisoč. London, 24. maja. Težki kriiarki »Princ Evgen* in »Nürnberg* so prepeljali te dni iz pristanišča Kopen-hagna v Anglijo. Nadalje se je pre- Bukarcšta, 26. maja javlja, da »o ujeli pet ministrov iz prejšnje izdaj-nlške Antonescujeve vlade. Ti ministri spadajo v vrsto narodnih izdajalcev in vojnih zločincev, London, 25. maja. Točno stanje v koncentracijskih taboriščih še tu гпапо. Kakor poročajo je umrlo v Dachauu od 1939 do 1945 43.560 ljudi. Atene, 30. maja. V Atene se je vrnil vodja Komunistične partije Nikola Sahariodos, ki so ga zavezniki rešili ujetništva. Ljubljana. 29. maja. V koncentracijskem taborišču Ebensee, ki je Še zloglasnejše kakor Mautbausen, je bilo ob osvoboditvi še 1.500 političnih internirancev, po večini Jugoslovanov. Fašistična grozodejstva Dokumentarna protifašistična razstava v Celju V celjskem Narodnem domu je bila dne 28. t. m. odprta protifašistična razstava slik. Namen te razstave je, prikazati potek borbe svobodoljubnih jugoslovanskih narodov za osvoboditev Jugoslavije izpod fašističnega jarma. Prva dvorana je okrašena s slikama maršala Tita in maršala Stalina, delo borca III. Jugoslovanske armije, tov, Solažiga. V isti dvorani so še druge umetniške slike, večinoma akvareli. Med njimi prikazuje eden tudi veličastno nroslavo. fei smo io literaturo, ki je bila tiskana v Angliji in v severni Afriki, med drugim Glas pobede. Med zbirko slik, ki nam prikazujejo dogodke politične vsebine, so zlasti interesantne slike, ki nam prinašajo momente z drugega zasedanja AVNOJ-a v Jajcu. Tu je tudi slika maršala Tita {fotografija) iz prvih dni borbe proti nemškemu okupatorju. V drugi dvorani vidimo kronološko uvrščene fotografije, ki nam pri-ka zujejo borbo narodov Jugoslavije za svobodo. Prikazani so orizori iz tfemšfee osvajalce smo pregnali, naša domovina je svobodna, toda porušena: Obnovimo jo, da sV ustvarimo pogoje za boljše življenje Naši revirji so mani- (cshfdll Veliko zborovanje delavskega ljudstva v Trbovljah Ko slišimo ime revirji, nam nehote stopi pred oči črn, kašelj vzbujajoči dim, v tem dimu plazeče se sence: sključene postave z vdrtimi lici in z žuljevimi rokami. Rudarji so to. S povešenimi glavami hodijo na delo, trudni in zaspani se vračajo. Otroci jim prihajajo nasproti, bledi in oveli, tako jokajoč je njihov glas: očka, imaš kaj kruha, lačni... Taka slika nam stopi pred oči, slika, ki smo jo videli v nekdanji Jugoslaviji, in še grozovitejšo smo videli ob okupaciji. Nov čisti zrak je zavel čez revirje, zrak z gora. Sonce je zasijalo in na obrazih vidiš vedrost in odločnost. Nekak svojstven ponos sije iz njihovih oči: tudi mi smo v tej veliki narodno osvobodilni borbi doprinesli ogromen krvni davek za našo dokončno zmago — priborili smo si na- nem zavarovanju in drugo ter o pomenu nove ljudske oblasti. Zborovalci so prekinjali govornike z neprestanimi vzkliki in burnim aplavzom. V pesmi *Het Slovani« so se dvignili glasovi, izmučenih rudarjev, naših trpečih delavskih mater in žena in naše revirske mladine. To niso bili več glasovi zatiranega slovenskega delavca, temveč svobodnega delovnega naroda, ki je položil tako velike krvave žrtve na oliar svoje narodne svobode. Iz zborovanja so bile poslane pozdravne brzojavke: maršalu Jugoslavije Josipu Brozu - Titu, prvemu predsedniku slovenske vlade tov. Borisu Kidriču, Glavnemu odboru strokovne zveze v Dcogradu, bratom v Trstu in slovenski Primorski ter italijanski manjšini. OBJAVA. Denarni zavod za Slovenijo v Ljubljani, podružnica Celje, posluje t praetor» h bivše Ljublj.m.ikc kredite banko, Celje, Kolodvorska ulica 1. Državna in privatna podjetja nuj ee za izplačila mezd delavcev «ti nameščencev obrnejo na podružnico Denarnega /a v oda /u Slovenijo v Celju. Kolodvorska uL 1. Izseljenci iz leta 14*1. ki so se vrnili m Hrvatske, Srbije in drugih krajev v okrožje Celje in ki Želijo zamenjati tuj denar v HM. naj »f ifldtijo v svrhip zamenjave t prostorih Den ur noga /uvodu za Slovenijo, podr. Celje. Kolodovorska ul. 1. Denarni zavod za Slovenijo. Podružnica Celje. Odbor Enotne strokovne zveze Cinkarne in Metalne DD. v Celja bo izplačeval redne mesečne podpore svojcem umorjenih tovarišev v ponedeljek, dne junija t*M5. Prizadeti naj se zglusijo pri tov. Korošec Frančišku v tovarni. Upokojenci in vdove iz Cinkarne bodo prejeli pokojnine v ponedeljek dne 4. junija v obratni pisarni. RAZGLAS. S I. junijem 1445 bodo uvedene na področju vsega okrožja wem trenutnim prilikam odgovarjajoče živilske nakaznice. Količina živU, ki bo izdujan«. je preračunana na podlagi (i goto vi jeni Ii zalog za desinfektorji se morajo takoj javiti sanitetnemu referentu odgovarjajoče komande mewta zarodi zaposlitve in razporedit ve. • Ta poziv ne velja za one, ki so že za» ponleut v civilni ali vojaški službi. Vsako odtegovanje ali ne javljanje se bo kaznovalo po vojaških zakonih. Prijave se sprejemajo v sanitetnem odseku komande mest« Celje. Smrt ftiftizmii — svobodo narodu! CHJANI PEVCI! Doka Žimo, da nam doba ne mik eg u terorja ni ubila ljubezni do »tovwuikc pesmi. /brali « bomo prvič v tu rek 5, junija ob B. uri zvečer v prostorih Glasbene matice. Zaenkrat je v načrtu samo moški zbor. ćim več. tem bolje! Gobec Radovan. VSEM URADOM! Ker je veliko pomanjkanje tehnični-gu materiala, posebno papirju, naprošamo vse urade, da zbirajo ven nemški propagandni material {knjige, časopise, različne uradne tiskovine) in ve« neuporaben papir v kakršnem koli «tonju in v vsaki množini v svrho predelave. Ko imate vse zbrano in pripravljeno, nam to javite, nakar bomo ta matcral potom naših pionirčkov dvignili. Smrt fašizmu — svobodo narodu) Začasna oprava tiska za južno Štajersko. 42 ZA ZDRAVJE Letno zaradi raka materničnega vratu v Sloveniji zboli 120 žensk Pravočasen pregled reši življenje O raku materničnega vratu danes kot družba že poznamo dovolj informacij, da je mogoče preprečiti skoraj vsak nov primer obolelosti, poudarjajo zdravniki. Za odpravo bolezni so nujni vsaj 90-odstotna precepljenost celotne populacije, 70-odstotna pregle-danost v programu Zora in 90-odstotno zdravljenje predrakavih sprememb. V Sloveniji zaradi tega raka letno zboli približno 120 žensk, umre jih od 40 do 50. Med slednjimi so predvsem tiste, ki se ne udeležujejo preventivnih pregledov v programu Zora, s katerimi lahko pravočasno odkrijejo predrakave spremembe in jih tudi uspešno zdravijo. Čredna imunost »Nobeno cepljenje ne more biti uspešno, če je cepljena le polovica populacije. Če hočemo imeti tako imenovano čredno imunost, moramo imeti cepljeno celo populacijo. Tudi moški so udeleženi pri tem, več prenosov okužb je z žensk na moške, spolne prakse se prav tako spreminjajo, rak analnega kanala in rak ustno-žrelnega prostora pa sta prav tako nevarna pri obeh spolih,« pravi predsednica sekcije za primarno pediatrijo Anita Jagrič Fri-škovec. Kot je pojasnila, se starši za cepljenje sinov pogosto ne odločajo, in sicer zaradi visoke cene cepljenja. Zgornje meje za cepljenje ni. S HPV se je namreč mogoče okužiti večkrat. SIMONA SOLINIC Humani papilomavirusi so skupina majhnih in zelo raznolikih virusov, ki povzročajo več bolezni, med njimi genitalne bradavice, papilo-matozo grla in predrakave spremembe ter raka. A ne povzročajo le raka na materničnem vratu, temveč tudi raka grla, anusa in penisa. Torej ogrožajo tudi moško populacijo. Danes se spolne prakse spreminjajo, zato je priporočljivo tudi cepljenje dečkov, ki je sicer še vedno samoplačniško. Zato je cepljenjih fantov še vedno malo. Strokovnjaki sicer predlagajo, da bi zdravstveno zavarovanje krilo cepljenje dečkov. Prvi simptomi in znaki raka materničnega vratu se pojavijo pozno. To so krvavitev ali rjav izcedek po spolnem odnosu oziroma med dvema menstruacijskima krvavitvama, krvavitev v pomenopavzi, dolgotrajen izcedek iz nožnice, boleč spolni odnos, stalne bolečine v križu (če niso posledica sprememb v hrbtenici) in pogosto ter boleče uriniranje ali krvav urin (če to ni posledica vnetja mehurja). V času epidemije koronavirusa so bili prekinjeni vsi preventivni programi. Cepljenje pri šestošolkah bodo nadoknadili čez poletje, začenjajo tudi preventivne presejalne programe. Med epidemijo je nemoteno potekala obravnava bolnikov z rakom in s predrakavimi spremembami. Pravočasni pregledi so za pravočasno odkritje predrakavih sprememb izredno pomembni. Po mnenju zdravniške stroke bi v Sloveniji lahko izkoreninili raka materničnega vratu, če bi bila večja precepljenost v družbi. 120 na novo obolelih žensk v Sloveniji ni nizka številka, ampak gre za zaskrbljujoče podatke, pravi Špela Smr-kolj z Ginekološke klinike v ljubljanskem UKC. »Te številke se sicer nekoliko zmanjšujejo, a so še vedno previsoke. Približno tisoč žensk se zdravi zaradi predrakavih sprememb materničnega vratu. To so spremembe, ko je posledica izrez dela materničnega vratu, zaradi česar se lahko pojavijo težave pri zanositvi oziroma lahko pride do prezgodnjega poroda.« Bolnice s predrakavimi spremembami se soočajo s številnimi težavami pri priho- dnjem načrtovanju družine. Ob izrezu dela materničnega vratu je večja verjetnost tudi za splav. Bolnicam z rakom maternico odstranijo. Predsednik društva za boj proti raku in drugim kroničnim boleznim Marko Vudrag poudarja, kako pomembno je, da se ženske udeležujejo preventivnih pregledov. To jih namreč lahko reši. Ne samo njihovo zdravje. Tudi življenje. »Ugotavljamo namreč, da je med umrlimi ženskami zaradi raka materničnega vratu največ >zamudnic<, torej tistih, ki se ne udeležujejo preventivnega programa Zora. Zakaj se teh pregledov ne udeležujejo, ne vemo. Vemo pa, da bi raka materničnega vratu s temi pregledi pravočasno preprečili.« Rak materničnega vratu je ena redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče preprečiti z zgodnjim odkrivanjem sprememb. Med najbolj uveljavljene in enostavne presejalne preiskave pri ženskah sodita odvzem in mikroskopski pregled celic v brisu materničnega vratu ali test PAP. S testom PAP in z zdravljenjem morebitnih predrakavih sprememb je možno raka materničnega vratu preprečiti. Večina žensk se vsaj enkrat okuži s HPV. V 80 ali 90 odstotkih okužba sama od sebe izzveni v enem do dveh letih, zato tudi ob okužbi s HPV z visokim tveganjem, če je test PAP negativen, ukrepanje ni potrebno. V 10 ali 20 odstotkih okužba vztraja, virus poškoduje celice materničnega vratu, ki se lahko začnejo nenadzorovano deliti, kar privede do razvoja raka. Zdravila za okužbo s HPV ni. Od leta 2007 v Sloveniji obstaja cepivo, ki uspešno prepreči okužbe z nekaterimi genotipi HPV. Kljub cepljenju so potrebni redni ginekološki pregledi z odvzemom brisa, saj cepivo ne zavaruje pred vsemi HPV. Dejavniki tveganja, ki povečujejo nevarnost okužbe, so začetek spolnih odnosov v zgodnjih najstniških letih in številni spolni partnerji. Dejavniki, ki povečajo tveganje za dolgotrajno okužbo, so lahko genetski, zmanjšana odpornost organizma, dolgotrajno jemanje kontracepcijskih tabletk, kajenje in številni porodi. novi tednik REPORTAŽA 43 Celjski nogometni klub Šampion slavil 25. obletnico obstoja Preživeli so v hudi konkurenci Pred 25 leti, natančneje 4. maja 1995, je nekdanji ka-petan Celja in tudi islandskega Vikingurja Jani Žilnik ustanovil Nogometno šolo Mali šampion. Diplomirani inženir metalurgije je dve generaciji Šampiona (do 15 let) popeljal do naslova državnih prvakov. Člansko moštvo Šampiona je tri sezone igralo v 2. SNL. DEAN ŠUSTER »To so bila leta vzponov. Po osmih letih od ustanovitve nas je zadel uspeh. Pričakoval sem, da nas bo celo prej. Pomembno je, da se je večina igralcev uspešno šolala. Leta 2006 smo imeli izjemno generacijo. Antonio Mlinar Delamea, prvi Slovenec v najmočnejši ameriški ligi, in Boban Jović sta bila kasneje občasna slovenska članska reprezentanta. V prvi ali drugi slovenski ligi, nekateri tudi v tujini, so igrali Rok Baskera, Rade Jovanović, Tomaž Kožar, Miha Goropev-šek, Miha Korošec, Matic Čre-tnik, Žan Horvat, Tadej Žagar, Jaka Bizjak, Uroš Korun, Žiga Škoflek, Blaž Kramer, Tadej Kotnik ...« se spominja Žilnik, ki se je vrnil na začetek: »Spraševal sem se, kam naj vložim privarčevan denar. Tisti vložek bi bil danes vreden približno 50 tisoč evrov. A ni mi bilo žal ne tedaj in ni mi danes. Po prvih letih sem sicer imel po- misleke. Občinske strukture so me gledale postrani, češ kdaj bom odnehal. Starši in otroci so zaslužni, da sem vztrajal. Poti nazaj ni bilo več. Najprej smo postali prepoznavni v regiji, kasneje po celotni Sloveniji. Leta 1995 je bilo v naši državi popolnoma drugačno razmišljanje glede nogometa, kot je zdaj. Dokazali smo, da je nogomet za inteligentne fante. Fantje iz generacije, ki je bila prvak leta 2003, so bili večinoma gimnazijci,« je pol-tretje desetletje dolgo zgodbo povzel Žilnik. Osem let prvoligaši Na odprtju Nogometne šole Mali šampion v IV. osnovni šoli v Celju je bil tudi legendarni Branko Elsner. Ob obletnici se je v soboto vabilu odzval tudi Bojan Prašnikar, eden najuspešnejših slovenskih trenerjev. »Nogometna šola je bila moja last, prerasla pa je v klub, ki deluje kot društvo. V hudi konkurenci smo uspeli preživeti, večina tistih, ki so za to zaslužni, se je udeležilo srečanja na igrišču na Ljubečni. Ko smo delovali v okviru šole, je bilo vse skupaj še relativno lahko, kajti starši so bili zadovoljni. Kasneje je bilo zelo zahtevno. Namreč postali smo močnejši, marsikomu smo bili konkurenčni in zato tudi trn v peti,« se je pridušal Žilnik, Njegovi fantje so kar tri leta tekmovali v 2. SNL. »Do druge kakovostne ravni v državi smo se prebili relativno hitro, čeprav je vsak prehod na višjo stopnjo terjal veliko energije. Že med drugo sezono smo se zaradi finančnih težav želeli umakniti. Izjemno sem ponosen na naše mladince in kadete, ki so kar osem sezon nastopali v prvi slovenski ligi.« Za katere tri sodelavce bi se odločil, če bi jih moral izpostaviti? »Težko vprašanje. Bojan Arčan je organizator in trener, je moja desna roka. Miro Janković je strokovni sodelavec na področju infrastrukture. V najemu imamo tri travnata igrišča, njihovo vzdrževanje je zahtevno. Izjemno vlogo je imela tudi moja žena Ksenija.« Foto: Andraž Purg - Grupa Trenerji so se pomerili v - nogometu seveda. Bojan Arčan pred zbirko pokalov, ki so se nanizali v dveh desetletjih in pol. Žiga Škoflek med tekmo 2. SNL Šampion - Krško na štadionu Z'dežele. Škoflek je zdaj član ruskega Orenburga. (Foto: SHERPA) Zbrane je nagovoril Jani Žilnik. Z leve stojijo Matjaž Zupanc, predsednik NK Šampion Celje, Milan Jarc, podpredsednik Nogometne zveze Slovenije in Jani Žilnik. 44 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Šmarski podeželski zdravniki (1870-1970) (7) Amalija Anderluh Amalija Anderluh,, prva zobozdravnica v Šmarju pri Jelšah, od 1948 do 1968 Amalija se je rodila 22. decembra 1905 v Gra-dacu v Beli krajini. Leta 1933 se je poročila z Avgustom Anderluhom, ki ga je spoznala, ko je hodila v Šmarje obiskovat svojega brata Janka Pluta, šmarskega trgovca. Po poroki sta nekaj časa živela v Beogradu, kjer je Amalija delala kot zobotehnica, kasneje pa v Ljubljani, kjer je leta 1941 končala dentistično šolo in postala zobozdravnica. Ob njej se je tudi mož Avgust učil za zobotehnika. Pred začetkom druge svetovne vojne sta se preselila v Črnomelj, kjer je med vojno delala v zobni ordinaciji za borce NOV, kjer so se zdravili najvišji predstavniki naše oblasti Boris Kidrič, Josip Vidmar, Stane Rozman. V ordinacijo so prihajali tudi člani zavezniške misije in ameriški piloti, ki so se iz-krcavali na osvobojenem ozemlju Bele krajine. Ob koncu vojne sta imela Amalija in Avgust v Ljubljani svoj zobotehniški laboratorij. Avgust je v Ljubljani dokončal dentistično šolo. Kmalu po vojni sta se z družino preselila nazaj v Šmarje in leta 1948 kot prva uradna zobozdravstvena uslužbenca prevzela zobozdravstveno delo v novoustanovljeni zobni in zdravstveni ambulanti v Skazovi hiši, poleg dr. Viktorja Lorgerja. Kasneje sta imela zobno ambulanto tudi v svoji hiši v Šmarju, ki stoji ob božji poti k sv. Roku. Avgust Anderluh je bil od leta 1947 do 1952 predsednik Krajevnega ljudskega odbora (KLO) Šmarje pri Jelšah ter od leta 1952 do 1955 predsednik novooblikovanega Občinskega ljudskega odbora (ObLO) Šmarje pri Jelšah. Amalija in Avgust Anderluh sta takoj po vrnitvi v domače Šmarje začela prebujati od vojne prekinjeno kulturno delovanje v kraju. www.kamra.si kamra Recitacije, skeči, petje in gledališke predstave so odzvanjali v skromni dvoranici z odrom v gostilni Habjan. Leta 1949 je bilo ustanovljeno Kulturno-umetniško društvo Antona Aškerca, v okviru katerega je delovala dramska skupina pod njunim okriljem. Tako sta v povojnem času z izborom raznovrstnih iger, z režijo in dobro izvedbo popeljala amatersko dramsko skupino do velikega uspeha. Pod njunim vodstvom so člani uprizorili igre Županova Micka, Razvalina življenja, Krčmarica Mirandolina, Celjski grofje in druge. Največjo atrakcijo sta ustvarila leta 1952 s Sketovo Miklovo Zalo, uprizorjeno na prostem. Mateja Žagar, Knjižnica Šmarje pri Jelšah Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Tone Partljič: Pasja ulica Psi, zveste in nevidne priče Tone Partljič je svoj roman Pasja ulica objavil pri založbi Litera. Če je avtor Partljič, potem je jasno, da gre za zelo berljivo čtivo. Na njemu svojstven način niza like in vsi se zdijo povsem realistični. Opisi intimnih odnosov niso erotični, ljudje pač »kavsajo«, »se porivajo«. Tudi ni vzklikov, kot je vrag te pocitraj, ampak je zapisano kar jeb ... ti mater. Tako kot je izmišljena in vendar nekoliko resnična naslovna ulica, je ta preplet izmišljenega in resničnega najverjetneje značilen tudi za roman. V njem pisatelj pripoveduje zgodbe ljudi, ki so živeli v umetniškem bloku v Pasji ulici 1, njihovih sosedov in še marsikaterega meščana Maribora, hkrati pa pripoveduje tudi o mestu v teku let in desetletij ter tako tudi o nas in naši zgodovini in sodobnosti. Pisatelj je začel roman z vložno zgodbo Psi in vojna, ki jo je napisal eden od romanesknih protagonistov. Med bombardiranjem Maribora je bilo takole: »Ker je bilo okno zaradi zračnega pritiska odprto, se je nekoč Riči v sili pognal na mizo in z mize skozi okno. In sredi špliterjev, ognja, ruševin, protiletalskih granat iz nem- ških kanonov tekel proti Pohorju v zavetje dreves. Tam so bili že drugi psi. Tekali so med drevjem, se ob eksploziji sploščili k tlom, lajali, tulili, grizli korenine in gozdno podrast od sile. V paniki so kopali jame v zemljo, kamor bi se zalezli. Ko so angleški lancastri in ameriški liberatorji, ha-lifaxi in flying fortressi že odleteli po napadu nazaj v baze, so še naprej cvi-lili in drgetali pod Pohorjem. Dolgo so čakali in šele, ko se je začelo mračiti, so se po nekaj urah vračali med hiše in ulice. Vohali so po ruševinah, tulili, če so slišali, da kdo pod betonom in opeko kliče na pomoč. Tekali so po ulici, ponoči pa tulili v nebo, da te je v ušesih in pri srcu rezalo.« Seveda se zelo razgiban roman odlikuje z nesporno humanistično noto. Preči skoraj sto let slovenske, natančneje mariborske zgodovine - od prve svetovne vojne do danes. Vsak od vas se bo našel v tej drami, ki večkrat niha med trilerjem in komedijo. Rdeča nit zgodbe je srce parajoča zvestoba živali do človeka. Pasja ulica je tudi roman o minevanju, v katerem so simboli življenja in smrti, ljubezni in sovraštva, vere Tone Partljič Pasja ulica v boga in ateizma enako zastopani, kar kaže na avtorjevo širino in stvarno dojemanje življenja. DŠ O avtorju: Tone Partljič se je rodil v Mariboru, 5. avgusta bo dopolnil 80 let. Diplomiral je na pedagoški akademiji. Od leta 1971 je bil dramaturg v Drami Maribor, od leta 1987 tudi umetniški vodja, najprej v MGL, potem še v ljubljanski Drami. Dvanajst let je bil poslanec državnega zbora. Marsikdo ga pogreša v parlamentu med spremljanjem razprav. Značilnost njegovega pisanja sta večinoma satira in humor, včasih tudi sarkazem, izhodišče pa etična, deloma cankarjanska prizadetost ob povojnem dogajanju, pogosto z opaznimi avtobiografskimi prvinami. ALBUM S CELJSKEGA Mama Anika s hčerko, Lahomno pri Laškem, 1959 Fotografija žene, ki jo materinstvo popolnoma osrečuje, in otroka, ki je v materinem naročju do popolnosti zadovoljen. Mama Anika Vodišek se je v družini Frecetovih s Konca rodila kot tretja od osmih otrok natančno pred devetdesetimi leti - 4. junija 1930. Z možem Ivanom sta si ustvarila družino v Laho-mnem in tam preživela skoraj 60 skupnih let. Vsaka nova generacija je mamino življenje obogatila z dodatno srečo. V zadnjih letih bolezni so jo najbolj razveseljevali skupni trenutki z družino in s prijatelji, žal pa se je pred tremi leti od nas poslovila. Da se je bodo spominjali tudi najmlajši člani družine, tri pravnukinje in dva pravnuka, so poleg naših pripovedi zaslužne tudi fotografije; stare, na katerih jo težje prepoznajo, in nove, na katerih so skupaj z njo. Lahomno je bilo v času Ani-kinega in Ivanovega skupnega začetka malo naselje, ki je takrat štelo le dve hiši - našo in Krašovčevo. V njej je živela moja »tretja stara mama« - teta Zefka, mama novinarja Radia Celje in Novega tednika Jureta Krašovca, ki jo je redno obiskoval. Tako bo bolj jasno, zakaj je avtor pričujoče fotografije ravno on. Posnetek je nastal v času, ko še ni bilo niti običajno niti omogočeno, da bi fotografirali vsak življenjski trenutek, kot se to dogaja zdaj. Ko še ni bilo digitalnih aparatov in telefonov, kjer lahko nastale posnetke tudi takoj zbrišeš, je vsak fotograf dobro premislil, kaj želi ujeti na fotografiji in kako. Tudi zaradi tega so stare fotografije toliko bolj dragocene. Najina prva skupna fotografija z mamo je zame ena ljubših. Tako naju je sredi leta 1959 v nepozabnem trenutku ujel »stric Jurček«, kot smo mu rekli pri nas. Še nekaj njegovih fotografij hranimo v družinskem arhivu, avtor najštevilnejših v našem črno-be-lem arhivu pa je mamin brat Tine, ki je za poseben odnos do starih fotografij navdušil tudi mene. Prispevala: Slavica Hrastnik Foto: Jure Krašovec Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: srecko. macek@knjiznica-celje.si, medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. BRALCI POROČEVALCI 45 GCC Junaki našega časa Ob začetku nacionalnega tedna prostovolj-stva (25. do 31. maja) je Slovenska filantropija 19 šolam in enemu dijaškemu domu iz Slovenije podelila naziv Junaki našega časa za šolsko leto 2019/20. Naziv je ponovno prejela tudi Gimnazija Celje - Center (GCC) kot edina srednja šola s Celjskega, med osnovnimi šolami iz regije pa se z nazivom lahko pohvalita še OŠ Zreče in OŠ Antona Aškerca Velenje. Namen natečaja je razvoj prostovoljstva otrok in mladih v osnovnih ter srednjih šolah in dijaških domovih. Cilji natečaja so krepitev solidarnosti v osnovnih in srednjih šolah ter dijaških domovih, aktiviranje šolarjev za skupinske prostovoljske projekte, ki pomenijo novo kakovost življenja ali rešitev nekega problema v skupnosti, promocija prostovoljstva med otroki in mladimi, spodbujanje samoiniciativnosti otrok in mladih ter senzibiliziranje učencev za potrebe soljudi v ožjem in širšem okolju. GCC je na natečaju kandidirala z največjimi prostovoljnimi in dobrodelnimi projekti letošnjega šolskega leta - z akcijo #enostavnoCLOVEK (v sodelovanju s Celjskim mladinskim centrom), s tradicionalnim jesenskim dobrodelnim koncertom, Kamenčki prijateljstva (v sodelovanju z Društvom Humanitarček), z Anino zvezdico, s projektom GCC osrečuje, z Gregorjevim tednom ter mrežo učnih in razrednih tutorjev. Strokovna komisija je v projektih GCC in ob več kot 250 aktivnih dijakih in mentorji na področju prosto- voljstva prepoznala izjemen potencial ter neprecenljiv prispevek k bolj humanemu obrazu naše družbe. Dijaki GCC so že nekaj let zapored tudi naj prostovoljci Mestne občine Celje. Ravnatelj GCC Gregor Deleja je ob prejemu priznanja zapisal: »Najbrž je eno najmočnejših gesel letošnjih mesecev osame prav solidarnost; ugotovitev, da smo najmočnejši takrat, ko se razumemo in sodelujemo. Naša družba je še vedno zelo industrijsko ukalupljena - povpraševanje in ponudba, preračunavanje in vrednotenje, slepo sledenje avtoritetam, ki niso vedno dober zgled. Socialno-ekonomske razlike šole velikokrat le še poglabljajo in hud udarec temu je zadala tudi letošnja epidemija, ki je razgalila številne stiske in neenake možnosti. A na GCC smo ponosni, da je paradigma o enakih možnostih za vse dijake in učitelje vgrajena v temeljno vizijo naše šole. Nanjo kritično opozarjamo vsi in tako zagotavljamo redno intervizijo, da vse zdrse priznavamo, ozaveščamo in se trudimo biti boljši. Solidarnost je tako ena ključnih vrednot šole in vseh v njej. Veseli smo, da so dijaki in učitelji z zgledom ter izkustvenim učenjem odlični sodelavci in pobudniki dobrodelnih in prostovoljnih akcij, zavezani k tvornemu medgeneracijskemu in medkulturnemu dialogu in povezani s šolo ter njenimi partnerji v domačem in mednarodnem prostoru, kjer poudarjajo pomen prostovoljstva in empatije.« NT Maša na prostem Po treh mesecih smo dočakali dan, ko smo spet imeli sveto mašo v Pegazovem domu. Duhovnik Jože Vehovar ter pevke in pevci cerkvenega pevskega zbora sv. Križ so poskrbeli za lep verski obred na zelenici skupine Zarja. Stanovalke in stanovalci so mašo spremljali z balkonov in s teras. Kakovostno ozvočenje je pripomoglo, da so bili prisotni verniki zelo zadovoljni. Izrazili smo hvaležnost, ker nismo imeli okužb, ter prosili, da bi tako ostalo tudi v prihodnje. Maša je bila dan po vnebohodu, ki je posvečen spominu na vstalega Kristusa, ki je dopolnil zemeljsko delovanje in odšel v nebesa k svojemu nebeškemu Očetu. Cita Sajko: »Prihajam iz krščanske družine in sem celo življenje redno hodila k maši. V tem koronačasu sem maše zelo pogrešala. Več kot 30 let sem pela tudi v cerkvenem pevskem zboru. Mirko Ogrizek: »V koronaobdobju sem v manjši skupini na razdalji vodil molitveno urico. Vsakič smo molili tudi za zdravje v času epidemije koronavirusa. Ko obiskujem svete maše in molitveno urico, ne pozabim na vero, ki mi jo je privzgojila stara mama.« Marija Plemenitaš: »Bila sem vzgojena v veri. Kot otrok se spomnim, da je bila nedelja nekaj prazničnega, posebnega. Takrat se ni delalo, otroci smo imeli več časa za igro. Ko hodim k mašam in molitvenim uricam, obujam ta čas, spominjam se lepih nedelj, ki so bile zaradi maše poseben ritual.« Hvala duhovniku in pevcem za čudovit verski obred v naravi. MATEJA FIDLER, delovna terapevtka ШШ živite cenejel i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. SKINAUT SMUČARSKA ŠOLA informacije 041616 TGPFIT center za zdravje in rekreacijo —iTpfr— CELJSKA izposoja kolesa • SLADA TRGOVSKO PODJETJE, (J. a o. PROTEUS ortopedski pripomočki INOX DIMNIKI MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p.