Poitnina plačana  t gotifiiii,
Uredništvo in uprava: Strossmajerjev trg 1 / Tel. št 73
Leto XXIV St. 49.
Kranj, 7. decembra 1940.
Izhaja vsako soboto Naročnina: celoletno din 40, polletno din 20, četrtletno din 10
Slovanska kri***
Naš zadnji članek pod tem naslovom je vzbudil splošno pozornst in odobravanje. Le neki ljubljanski tednik se je nekoliko obregnil ob „Gorenjca" radi članka ter mu podtaknil hote ali nehote popolnoma napačno misel. Mi se radi tega prav nič ne razburjamo in tudi nočemo radi tega. povzročati kake kulturno politične debate, svetovali bi le, da dotično uredništvo še enkrat prebere naš članek, pa bo videlo, da so njegovi pomisleki iz trte izviti. Mislimo, da je bilo v članku dovolj jasno povedano, da se je „slovanska kri" kazala v hegemonisličnih težnjah enega in tudi v borbi za enakopravnost dnigih v tem, da oba večkrat nista upoštevala, da nam je vsem potrebna močna državna skupnost- Če to poudarjamo, je jasno, da nikakor ne obsojamo ali omalovažujemo borbo za enakopravnost Slovencev ali Hrvatov.
Naših razmišljanj nismo zapisali, da bi pojili nekak defetizem! Nasprotno! Treba je. da v nas ozdravimo to, kar nain škoduje, kar ubija našo moč.
Da imamo Slovani res premalo skupne zavesti, je polno zgodovinskih dokazov in dejstev iz najnovejše dobe! Ni jih treba še navajati.
Popolnoma zgrešeno je. če se nam ugovarja, da tudi ni nikake skupnosti med Romani in Germani, da je tudi me njimi mnogo take krvi! Med romanskimi narodi n. pr. Italijani in Francozi je popolnoma drugačna razlika kakor je med Hrvati in Slovenci, ali med Hrvati in Srbi. ali med Srbi "n Bolgari. Res smo trije narodi v kulturnem pomenu l>esede. toda med nami so narodnostne diference mnogo manfSe, kakor so n. pr. med Bavarci in Prusi. ki tvorijo en homogen narod kulturno in politično. Če torej Bavarec in Prus nikdar ne pozabita, da sta oba člana ene-sa naroda in iste države, ki fn oba branita z vso silo. je toliko bolj potrebno, da smo tudi vsi južni Slovani ena duša. ko gre za to. da ustvarimo močno državo, ki bo dala poroštvo vsem južnim Slovanom za močno samostojno državno živi jen }e!
Kako žalostno figuro v zgodovini zadnjih 20 let so igrali Čehi in Slovaki! Tn kam so prišli! Danes molijo confi-teor! Čehi in Slovaki, Rusini in Poljaki! Kam jih je privedla — recimo kar naravnost — slovanska razdvojenost!
Pred polomom Francije so Angleži ponudili dogovor, da bi obe državi stvorili eno samo državo! En imperij! Velikanski imperij se je smatral prešibkega, slovanski narodič s par milijoni duš pa misli, da mora iti svoja pota, da se mora prepirati s svojim bratom na žive tn mrtve, da mora biti popolnoma samostojen, seveda samostojen — suženi!
Treba nam je modro, previdno na [ti srntezo narodne samostojnosti in državne skupnosti, da bo eno in drugo zavarovano! Treba je. da se v interesu
višjih dobrin znamo tudi zatajiti, da si znamo tudi kaj odreči... Hegemo-nistični instinkti so znaki one „slovan-ske krvi", ki razkraja in ubija skupnost, neicJko je pa tudi borba za narodno pravico taka, da ne pozna mej državne skupnosti in konstruktivnega dela...
Pred kratkim smo dobili v Slovenijo iz Hrvaške neke letake, ki so tudi dokaz, da je med Slovani premalo one konstruktivnosti, ki je potrebna za močno državotvornost! Politika dr. Mačka je bila vedno hrvaška, tega mu nihče ne bo mogel odrekati! Dokler je bil v opoziciji, je bil ves hrvaški narod za nj;m! Ko pa |e prevzel oblast, pričel i delati konstruktivno v državotvornem smislu, pa se dviga proti njemu rjOČH*
i
*V   '*'.>      f1'"   i '.uiitsnr* '''ptjjsj:- hjm * i roda ;<n države.
Dokler je bil dr. Korošec v opoziciji, ! so nekateri kršili disciplino s tem, da j so se ponujali centralistom, ko pa je prevzel odgovornost v vladi, mu pa očitajo, da je zatajil slovenske koristi, ko j posveča skrb za okrepitev državne mi-; sli...
Kakor so svoj čas v Poljski nekateri 1 šlahčiči iz principa nagajali državni o-blasti in ovirali vsako konstruktivno delo v državi.tako najdemo take ljudi tudi drugod in mislimo, da so tudi pri nas nekateri, ki so iz principa vedni nergači in razdirači!
Slovani se preradi kregamo med seboj! Fantje dveh vasi se kaj pogosto med seboj vojskujejo; če ni kake sosednje vasi, sta si v laseh spodnja in zgornja vas! In nekaj tega je tudi v razmerju med Hrvati in Slovenci, pa med Hrvati in Srbi in tudi med Srbi in Bolgarij Ko so morali pribežati med nas mno-I gi primorski Slovenci, smo morali ne-| redko slišati od naših ljudi očitke, če-I mu so prišli   med nas. če bi bili pa Kranjci morali pribežati med Primorce, bi bili pa ti tudi tam našli   tak sprejem; saj smo morali pred vojno pogosto slišati na Primorskem zabavljanje čez „te Kranjce"...
Če je ta pojav nekaj občečloveškega ali pa samo slovanska specialiteta, o tem se pač ne bomo brezplodno prepirali! Enf mislijo tako, drugi drugače! Toda ta občečloveška ali pa samo slovanska kri nam slovanskim malim narodom mnogo škoduje in za to je potrebno, da se borimo proti vsemu, kar razbija vsem potrebno edinost, močno državno skupnost.
In če mora kak Slovenec iz službe kot delavec, uradnik ali uslužbenec radi tega, ker je Slovenec, je to pristen pojav I tega, kar mi imenujemo »slovanska kri" i in kar škoduje naši državni misli... In če kdo to naše mišljenje imenuje I naivno, potem smatramo, da je tudi v j njem velika porcija te razdiralne ..krvi".
Bilanca štirih let
Šestega decembra je minulo štiri leta odkar se je Škof ja Loka dokončno in s silno energijo otresla bivšega protiljud-skega režima, in to njegovega zadnjega ostanka, občinske uprave. Občinske volitve dne 6. decembra 1936 so bile manifestacija in zmagoslaven pohod vseh zatiranih in razžaljenih. Bile pa so tudi obsodba vsem onim, ki so mislili, da se bodo z ljudstvom igrali in zapostavljali njegovo voljo.
Te volitve so prinesle zmago ljudstvu in vodstvo občine sedanjemu županu g. Matevžu Ziherlu. Štiri leta res niso Bog ve kako dolga doba pri vodstvu samoupravnih ustanov, zato ie naša dolžnost, da pokažemo vsaj na del ogromnega de la, ki ga je storila pri nas uprava TRZ v teh kratkih štirih letih z g. Ziherlom Matevžem na čelu. Ni mogoče opisati v nekaj kratkih vrsticah vsega delovanja. Skušali pa bomo na kratko našteli ne-
kai najbolj vidnih del, ki so bila izvršena med tem časom.
Vsak, kdor je videl Loko spomladi leta 1936, ko je dne 6. marca prevzela občinsko gospodarstvo' kompromisna občinska uprava, bo ostrmel, če jo ogleduje danes. Povsod naletiš na dela. izvršena v zadnjem času. Povsod se olep-šuje, popravlja, gradi! Poglejmo malo po mestu in začnimo na Mestnem trgu. Sredi trga nas pozdravi veličasten Marijin spomenik, zgrajen 1. 1751., ki ga je podrl leta 1922 sneg ter je nato čakal usmiljenja celih 18 let, letos pa so ga s stroški 32.000.— din na novo postavili. Na trgu je bila lani popolnoma prenovljena tudi kanalizacija. Prej najgr-ši del trga je sedaj krasno ureien s trikotnikom pred „Homanom". Trg okoli farne cerkve je popolnoma preurejen z novo izpeljavo kanalizacije in s tlakom iz granitnih kock. Dohod s Spodnjega trga je na novo kanaliziran, nasut in oskrbljen z držaji. Nunska ulica je na novo nasuta in zregulirana. Dohod iz te ulice v Klobovsovo ulico je sedaj urejen z lepim stopniščem. Veliko delo je bilo storjeno ob poti v Vincarje, kjer je bil zgrajen ob bregu Selščioe ogromen podporni zid iz rezanega kamna, ki pa šc ni popolnoma gotov.
Pojdimo preko Kapucinskega mostu. Pogled nam obstane na monumentalnem stopnišču pred Kapucinsko cerkvijo. Prostor pred cerkvijo je urejen, da ga skoraj ni mogoče spoznati od prejšnjega. Urejena je bila tukaj tudi kanalizacija, trg nasut in zid zgrajen iz rezanega kamna. Prostor je postal pregleden in za promet veliko prikladnejši. Skoro za za dva metra je bila razširjena cesta proti Selcam. Ob Kufrovem in Ingelče-vem vrtu je bila zgrajena lična ograja. Vzdolž ceste ravno sedaj delavci urejajo kanalizacijo. Pešpot mimo Krevsa do „Doma slepih" je bila popolnoma preurejena, tako da je postala iz bivše kozje steze, lepo sprehajališče. Zelo razširjena in lepo preurejena je bila tudi Pokopališka cesta, ob kateri so letos nasadili mlada drevesca.
Preurejeno je bilo tudi vojaško pokopališče in pešpot od Štemarjev do vojašnice. Isto tako je bila prenovljena
cesta mimo vojašnice in popolnoma na novo zgrajena zvezna cesta od te do Kolodvorske ceste. Postavljena je bila tudi zapornica na Kamnitniku, ki je zagotovila občini vsaj nekaj dohodkov. Žal je bilo to prepozno za 20 let.
Na Studencu je bil zgrajen nov lesen most preko Selščice. Pot proti Suhi je bila dvignjena, tako da je sedaj varna pred povodnijo.. Ob bregu Poljanščice je bila zgrajena škarpa v vsej dolžini mesta, ki varuje vse dolnje dele mesta pred povodnijo. Zgrajen je bil tudi nov železobetonski most preko Poljanščice pri Puštalu. Samo ta škarpa in most sta stala najmanj preko enega milijona dinarjev.
Znani klanec „Graben" pod sodnijo je bil reguliran in na njem na novo zgrajena kanalizacija. Zvišan je bil tudi klanec pri lepem znamenju v Karlovcu. Karlovška ulica je bila tudi razširjena v njenem najožjem odseku.
Da bo slika popolna, moramo omeniti, da je pridobitev teh štirih let tudi samostojno okrajno načelstvo v Škofji Loki in z njim Cestni odbor, Gremij trgovcev, drugi draginjski razred itd.
Pozabiti tudi ne smemo popolne preureditve električne cestne razsvetljave in s tem v zvezi namestitev okoli 40 novih električnih obločnic.
A dela še niso zaključena. Obeta se nam betoniranje Kolodvorske ceste, Spodnjega trga, Mestnega trga in kockanje Grabna. Obeta se nam gradnja občinskega doma in to, če Bog da, že na spomlad. Pri vsem tem pa moramo poudariti, da se občinske dajatve niso skoraj nič zvišale.
Hvaležnost nam je narekovala tale članek zato, ker je s temi deli naše mesto postalo lepše, bolj urejeno in sposobno za dostojno letoviško mesto. Hvaležnost pa tudi zato, ker je z deli prišel v roke naših revnih delavcev zaslužek in z njim kruh.
S temi deli sta si naša JRZ in naš g. župan napisala odlično spričevalo, spričevalo, napisano s požrtvovanjem, sam o-zata jevan jem in nesebičnim delom za korist mesta in ljudi — sebi v hvalo, nasprotnikom v zgled. j j
Državljanom kralj. Jugoslavije
Zima se približuje. Spomnimo se onih, za katere zimski dnevi in večeri niso užitek, temveč muka. Vsi moramo priskočiti na pomoč ljudem, ki s skrbjo pričakujejo zimo, brez tople obleke in kurjave, morda brez kruha. Ne bi smeli dopustiti, da kaka rodbina dočaka zimo s strahom za svoj obstanek. Obračam se na vse državljane in državljanke naše prostrane domovine s pozivom, da olajšajo ubogim krutost in bedo zime.
Preteklega leta so bili po moji želji osnovani prav v vseh naših mestih odbori za zimsko pomoč. Po zaslugi njihovega dela je bilo marsikateri ubogi rodbini olajšano življenje v tegobnih zimskih dnevih. Sedaj je pod mojim predsedništvom osnovan tudi Akcijski odbor za zimsko pomoč kraljevine Jugoslavije. Njegov uspeh mora biti še večji in blagodejnejši.
Akcija za zimsko pomoč bo izpolnila svojo nalogo samo tedaj, če se ji pridruži vsak državljan naše domovine, čigar življenje je preskrbljeno. Doseči, da ne pridejo ubogi otroci, nepreskrbljene matere preko zime v nevarnost, se pravi, izpolniti državljansko dolžnost in se oddolžiti svoji vesti.
Pozivam vse ljudi dobre volje in vse prave rodoljube, da se zbero okrog Zimske pomoči ter izvrše svojo državljan-
sko in nacionalno dolžnost napram nepreskrbljenim.
Spomnite se Kristusovih besedi: „Kdor daje ubogemu, posoja Bogu."
Poznavajoč plemenita čustva našega naroda globoko verujem, da bo moj poziv našel odziv in da bodo vsi državljani in državljanke izkazali pomoč ubogim vseh naših mest.
Naj nam pomaga Bog pri tem prizadel«! Olga, 1. r.
Vsem občanom objavljamo gornji oglas Nj. Vis. kneginje Olge v prepričanju, da ne bo nikogar, ki bi se ne odzval s kakršno koli podporo za zimsko pomoč.
Naj ne bo med nami nikogar, ki bi zavrnil brez daru prošnje pooblaščenih, kadar se bodo zglasili z nabiralnimi polarni!
Naj ne bo nobenega društva, ki ne bi odstopilo od kakršnekoli prireditve del dobička Akcijskemu odboru za zimsko pomoč!
Za vzgled naj nam služijo naša sosednjo mesta, ki so nabrala v ta namen po več stolisoč dinarjev samo z nabiralno akcijo.
Darove sprejema podpisani odbor pri občini v Kranju.
Akcijski odbor za zimsko pomoč občine Kranj.
STRAN 2
Promislim L d&eemhra v Kranju
Na predvečer 1. decembra je Prosvetno društvo v K ran ju >ri redilo iidlicno tenslo proslavo tega nai»g* r»»ivoč.i«a;a državnega oraznika, S <ieJk»ai ii «> se je v«*! predstavniki ddiurti m javnega Jtv-1 jenja ter veliko stavila- oneinsu«, kaj-■i v*i so se /avedaii kako , onu« m ona je slična pnMava v tek w■imrkanih •'asih. spored je Bil zelo j»e»ter in a»iu-m>v. Pevsk 1 IkasJ Pmavetnefl« d*uštva> v Kranju je pod vodatvom K f*«*?a Ejjji P**!«* aapei nekaj dorootpibnih peatni, ar. Oežman Filip pa ie recitiral Ainan-čneevo pesnitev „Vseh/ jevib dan". Ve-
liko odobravanje  ie iel soloapev ude.
i f.ide Petanćieeve „Poadrav pomladi** ter duet P*tančičeve ,n ge. P-ienikove ,Oj zato'. I. Vodnikova je občuteno lotima pesnitev ..Domovna vprašuje'* "*lnv-tostni ro'- ,« me i dr. [auko \.unn. ki je -Tovori] o oomenH !. dcem. ;» orisel .i ■"■ '.'.niN » '.go< kovinskega nali.-mi. Z drimm himno te je Proslava/atključila.
j V nedeljo oh UkTtl >tt ie bda vi nip-ii carttvi zahvalna služba boijn>, ki *o se je udeležili w» uradi ter ^aatJBpniki vseh dwišto».
ObSni zbar Skupnega združenja obrtnika k 9 Kranja
V neoVrjo 2*V novembra se je vršil' ia-   častno zastopali.
redni občni zbor obrtnikov v gledališki dvora m Narodnega doma P E vanju, ki
ga je, vodil predsedn k % fiiri[ Pollak. Ker re P° odloku zbornice na ukaz min. pripojeno fe oittalo obrtništvo, M j« članstvo povečalo s 48? na <i83 članov. Tako je postalo združenje sedaj močna prisima organi/ari fa, ki bo odločno zastopala korisfi obrrniške.ffa stanu in nudila ('lanom vsa potrebna poiasn.la.
Predsednik je otvori! občni zbor, pozdravil vse članstvo in predstavnike n-blasti. obrtnega referenta pri okr. na-Čelstvn. podnačelnika g. fojka in zastopnika mestne policije g. GevjMMft, OwWff*tfS*aw!i so se, gospodarska vprašanja in pregledalo poslovanje zadnjih let. Za bodoči odbor se je sestavilo zastopstvo v<wh močnejših obrtniških sirok, 'j odbor pa je prišel tndi zastopnik prostih obrti KeT je le par strok še ndrir/enin' v f, ju M jeni, je tako ves glavni obrtni stan zastopan p tem združen ju in je v terrr duhu tndi potekalo zborovanje Pri' volitvah 'je bil soglasno izvoijm /a prpdsdflikfl znani borer za obrtništvo g. Pollak fVirij, za podpredsednika g. Slab*" Avguštin. Ostali odbor zastopa jo propornionelno načelniki odsekov posameznih si rok glede na število članov ter đntgi agr!ni obrtniki, ki bodo svoje  odgovorno     mesto tudi
Na tem zboru ,re bila oret-itana in na iirimerna iiiesta poslana resolucija, k: zahteva: ločeno obrtno /bnrnir.n, kar je iz.vnlo navdušeno pritrjevanje: popra-viiev nekaterih krivičnih >dredb. ki zadevajo obrtni stan. nadnlie odpravo oddaje del stišmarjem in stavbenikom, ki potrMii oddajajo dela na vse mogoče načine, samo pravim obrtnikom ne, za katere pa !e obrtni stan vsaj po ugledu odtrovarja. ter se na njesrov račun mno-jo ireši. Dalje resolucija z.aiiteva odpravo dela po ka/m i nicali in v poholj-sevalnicah itd. Predsednik jte omenil težki položaj posebno onih strok ki trn pod kontrolo een. na primer nekov. ko n h las i določi eeno za kruh. namesto da bi velemlmom drdočila reno o prndan moke. dalje -isnjarsko stroko in drage. Opozoril je nadalje, da bo treba misliti na; orihod'nje leto. ko ho združenje praznovalo *0 ietniro ako ho ras količkaj primeren za dostojno proslavo tega jubileja.
Sprejetih je bilo poleg tega se već <?ažmh sklepov. Nato je pa navzoče Članstvo zaključilo zborovanje s trdnim upanjem v srr.u, da ho sedaj <rsak po svojih moreh skušal doprinesti svojem it obrtniškemu stanu čim več koristi rer :iriti moČ in slogo obrtniškega stamr.
/Ar ar je in hladne j hI ča*
' aŠa telesa so z oztroni na rlanašnji športni ras jako utrjena in se na« ne prime deherni rnrazek ah majhen pre-lilad. (r je p« narava tako muhasta kot letos, potem ni <ii(\t\<>. <■(• postanemo neofloorni. ko takorekoč ni bilo pf>-l't,a in na* sedaj samo zaliva in zaliva.
telo je f>rav za prav počivališče in gofišVe neštetih bakterij, kiiž.ruh k lir. m slednji ud teh malih fte.vfdnib sovražnikov našega telesa KOtSkftj čaka prilik'', kdaj nas bo lahko napadel. Kar poglejmo! Na vsakem kvadratnem <f,n-hrr^etrn naSe kože (povprfi€tto čiste) imamo okoli 40^00 h>iktcn( različnega roflu in različno nrvarriith. Nds je s *Vrfjk>> sbiznito idalrio tlo za gojitev^ (f [e le pfmtttu f)nlika v ofilik i katara!
Prav tako usta z vsemi mogoč mi nesnagami. I< i pri ha j a fo od zunaj, dao ttt ves j u Kjilrvt, ne govorim. Kako (.« <utm<i obleka prepojena % raz.no nevidno nesnago, pa stanovanje, hrana in sploh tle.dnja stvir, s katero pridemo v dotiko.
hi imeli te stvari stalno pfed očrni. potem bi morali že i/, stralm jire^l Iki leznifo ponorefi. ffvala iJfigu, da ima-mo prav v tem oziru sloriovo kožo! Ko-I,k " so že mediciftCi o lam pitali govorili, p fina* ali vw zaman! Ni rnr»j i davni namen. |W«ati znanstveno, niti projmgafidno /o razna specialna z'lrflvi-!a ah pa Celo napeljevati vodo na svoj mli-n I < par dejstev, par resnic bi vam rad pnverlal
Vsak malenk ooten prrhlnd j« lahko II votl v   tragefli jo našega   teles«, zdravja ali rrlo Življenja, sevefla.. će ga žara-
ma rimo. Zanemarjen pa je prehlad tedaj, če ničesar ne ukrenemo, <\a ne bi spravili vnete, si uznice v red. Cim čutiš prehlad, pojdi v posteljo in ostani v njej se. dan potem, ko misliš, da si že popolnoma dober. S te,m se ne boš po-mehkužil.
Cc. se ti temperatura dviga in doseže 3rr, smatraj Ui za nevarnost m išči zdravniško pomoč.
Bakterije, bolezenske kali so se je.le razrnoževati in ogrožajo organizem. Domačini čajem in domačim nasrvetom ne z iiip«j, da ne bt/< Irpel morda vse ziv-I jen je.
Moderna kemoterapija, zdravljenje, s kemičnimi snovmi ie je danes silno razvila in se še razvija. Prav v zadnjih letih je dala znanost zdravniki: v roke sulfnnilaniidrie spoje, ki so zanesljivo orožje proti povzročite;! j u bolezni iz vrste, strepfokokov, ki povzročajo huda vnetja m gnojenja. Danes tU nobene bolezni več, ki bi bila v začetnem stanju neozdravna. Le pravočasno se je treba obrniti po strokovno pomoč.
Ilolez.ni, ki jih prinaša hladna doba, so prav mnogoštevilne. Od rahlega prehlada do težke pljućnioe, od rahlega
trganja do revmatizina, ki telo naravnost  raz.'lene in uniči.
Da se. obvarujemo prehlada, moramo i bili pravilno oblečeni, ne premalo, ne ' preveč, moramo imeti telo pravilno vzgojeno, biti zmerni v vsem in če se pečamo s Sportom, vedeti, do kam smemo, da ne bo 'o na škodo nušemii telesu. Tudi prehrana mara biti primerna, o tem j>.i prihodnjič. —a —t.
Umetna namakanje zemljišč
1 .
feOMpodaratt'o
Poljedelci, »reskrbtte se pcavoeaRAo * osi' »r-i      tiuiataimi gnojiti J
*'s«i nuni -.omaja aianjk.i aajv»e foa-furfa. Da ubij -sito iie. ^a radosti isieae-ga a -i,.t. da šibka .dame pada i.*
i« dtivzetnejše &u M vsa to je treba onpi8<ivau !jomaii|ko4n!!i t"o»tor,a » /A'iakij. Pa rudi «r.-uU uepevmja ititimjjirui je (»ti-'thnt). ,ia je »mfja iHMt.cna s 'b»f(»rji:m! "hf.ep ?»a r* izrabfi itusika w hltfvskem ifnojiii odvisna ari 'ega. ifl ste čemijo iade»u prw-iki-heli t fosforjem. '\4arsikdiB' rmmeraTai krompirju obiln iiiojui s kalijevo soljo« uarsikdn je rudi v letošnji jeseni ožini nun ž.Hoin močno gnoju s hlevskim mojem, rpostevaj vendar, umni polje-delec.da bi krompirjev romolj ixrabtl kalij v zemlji zadostno le. ako bo v zemlji tudi določena množina, fosforja. Pa tndi redilne snovi hlevskega gnoja !mi žito zadostno izkoristilo samo Če bo v zemlji na razpolago primerna mno-/.ina fostVinja. Zelrv |j>otrebni so fosforja uidi »asi rravmki.
/elo. *.rtlo negp«t>vo pa je. ee bo spo-niadi možno dobiti ^uperf"\sfa4.
/araiii -eaa bi bdo mogoče pjipofoć-ji.vo. da daste ietoa potrebni fo^otr vsem ,-.!»(>ra i navedenim kmet. kulturam Ida ne hi motroče spomladi ostali brez fos-fotmetra umet. /nojilai v obliki Fosfatne '.ftnifee. Gob. kmet. zadruga v Kranju ie dubila 1 vajrona tega gaojila.
./  lasi.ne   izkiušnje v celjski okolici
Hn, da je na hn možni h. ne preveč suhih tein (ielovala fos. žlindra kakor super-fosfat ali roma/eva žlindra. Kmetovalec o: d. Brezar iz Šenčurja mi je re dni jfipo ^doval. da je ime! s fos. žlindro boljše uspehe kot s superfoffafom. Tudi iz Boh nja poročajo o prav zadoviji-
h uspehih s fos. žlindro.
Fosfatna žlindra bo v Gor. kmet. za-Inigi morda po din 140 za 100 kg, supe rfoafat lako ga bo sploh dobiti!), pa po din 150—, Seveda je treba trositi fosfatni* žlindre za povoljen uspeh sorazmerno več kakor superfosfata. Ako zametno na 1 ha 300 ki superfosfata, je rreba fosfatne žlindre 300 ki. Zaradi poln« učinkovitosti in težje raztopi fivosti bi bilo treba s fosfatno žlindro trositi že sedaj.
Za končni uspeh ni mogoče jamčiti ne pri fosfatni žlindri, ne pri snperfos-fatu. ker je delovanje in učinek umet. snoji! odvisno od mnogih okoliščin.
Pripominjam še samo. da s fosfornimi umet. gnojili daste zemlji vedno lahko obilne množine fosforja in sicer ..na založbo', kf-r fosforno kislino zemlja obdrži več let. v kolikor je en »adež ne izrabi, do-im je kalij v kali je vi soli tako zelo rnz.topljiv. da traja učinek kaliieve soli le pri enem sadežu in kaka, malenkost mogoče še pri dntgem posevku.
Sploh bi morali vso našo zemljo radi velikega pomanjkanja fosforja pognojiti ..na založbo" s 600 do R00 kg kakega fosfornesa umetnega srnojila na 1 ha (10 mernikov) površine, potem jm bi morali dati redno zopet vsako leto ali vsako drago leto vsaki rastlini po-' trebne množine fosf. umet. gnojil.
\V.
Kmetovalci! Preskrtate si pravočasno za-
i ciostn« koliriin- kalijevih gnojit zn gnojenje krompirja, pena, travnikov, deteljišč in ilrugih fioljskih sadežev.
Nn oral (0.r<7 hektarja) je treba dati 100 do \r><) kg kalijevi! soli.
V sedanjih razmerah je potrebno, da si vsak kmetovalec že pred Božičem ali najkasneje v januarju zasipura potrebne količino kalijevih gnojil, to so 40 na kalijeva sol, za gnojenje ranega krompirja, Badonosnikn, domačega vrta, zetenjadi. vinograda in hmelja in 48—52" „ nega žvepleno kislega kalija.
Ce pravočasno gnojimo, imamo i« red no dober iisjieh.
Naročita torej takoj preko vaših zadrug |jo-treiino količino kalijevih gnojil, da bo la pravočasno na razpolago. Pri sedanjih dobrih ee-nah vseh kmetijskih pridelkov mora vendar vsak kmetovalce stremeti, da oeč pridela in da je pridelek boljši. To se pa doseže na nujoencjii način s pomočjo pravilne in zadostne uporabe umetnih gnojil, v prvi vrsti pa z zadostnim gnojenjem s kalijevo soljo.
Ministrstvo /n zgradbe namerava pri-»rK»vnb večje zneske /,a n.eUoraei jo oz, namakanje zemljišč, k» i« nabninjo v d<dm.ili potokov, rečic, fcf rek-. d» hi se s tem doscgln čim večja količina in bol j«a kakovost poljskih pridelkov, V«a tlela v zvezi /, namakanjem bi izvedle tehnične oblasti « sorlnlnvnn jem inlere-srtttov in njihovih občin, (.lavne lltdVtke bi knla država, inlrfsnti jui hi
prispevali prostovoljno delovno moč /n izkop jarkov in izvrševali druga zemeljska dela ler prevažali material, ki bi ga dobavila država. Da bo ministrstvo lahko zagotovilo potrebna denarna sredstva in organiziralo delo, oziraje se na potribe vse države, rabi nujno po-. dntke, ki jih je najkasneje de š. decem-] h ni I I predložili občini v Kranju, kjer sc dobe vsa nadaljnja pojasnila,
OBJA VE
Djava.
'n/osjiovsjnsko U'.kjljtfnh« figa v f,|nb-li»iu i<* rva svoji s«m d*e W. ee^vembrs l',»4*i i .nav/n«»uft«*i /ss#of>*»|»o^ hit i/ ost*bk i.r*tr- -.to ze*»j« skl^aiG v /v*, •i a dogodki ' i'-oi »arri podati ;*v*«t, sMsMsl izjavo
fugoslovsTiKkobr.lgar'ske hge *o hi I« PC«W sedmimi leti isianovj jene. / name-nom. da na »altu.m. .snr.-n. t potem 11 edse boj nega spozna r m ja pouagaio .-rw»iiui lepsto Bodočnost v oduošni<h med fii'gr^farvijo in rVvlja" jo Vfnogo-'reviliie orirerfifve, kaltuirije n rosro darske manifestacije ter medsehnjiii n-bisk, v teh letih so pokazali, da 'ada v vseh slojih naroda v fngoslavi.i in Bolgarri krepka volja, pozabiti temno jH*ei.ekJost ter v bratski slogi in spora-i-i. vinu ustvarjati resnično bratsko skupnost. Ta volja niti danes ni omajana - močnejša je kakor kdaj koli. ■ iidna po-vezanost vseh balkanskih Slovanov nam narekrnje. ga jo Še bolj krepimo, kajti edino na ta način bomo prenehali biti iarračka ko«raT koli.
Radi tega pa. rndS fivTOslovamtkn-hol-garslte fige v ^Tovem ji naonrrejše obsojajo v*ak poizkus skafrri pri j-areljske in bratske odnosa je med pllgosfav^fo tn Bolgarijo. .Stovenri, Rrvati in' Stfii smo v TngosFaviji povezani v nera^dni A jivo celoto in vsaka žalitev ali nanad na enega izmed defov te celote enako1 mo''-no odmeva pri vsakem izmed njih.
Od! očn; odpor v bolgarskem narodn oroti dgodkom. ki jih re povzričil nepremišljeni ?ovor v bolgarskem narodnem sobranju potrjuje, da je naša por pravima da je naše dosedanje de'o že r-tldi i '|>ehc ir da je mise' bratstvi n sfoae pognal globoke korenine v nši in bolgarski javne^ti. Vse to nas vzpodbuja k še intenzivnejšemu delu ■/a i hi.-ndev bratskih odnosa i* v ni« .1 fugoslavijo in Bolgarijo ter miru med v«emi balkanskimi narodi.
RAZGLAS.
Rudi pravilne razdelitve petroleja na družine, katere ga uporabljajo oziroma ga rabijo za razsvetl jevan ie svojih stanovanj, se pozivajo v«i hišni posetniki na področju občine Kranj, ki ne uporabljajo elektrike kot svetilnega sredstva, da se zglasijo v občinski pisarni v Kranju najpozneje do 9. decembra 1940. Prijaviti je treba število družinskih članov ter trgovca, pri katerem so dosedaj kupovali petrolej.
\ vašem interesu je. da se taki seznami takoj napravijo. Tako bo možno dobiti petrolej že koncem prihodnjega tedna.
Občina Kranj, dne 4. decembra 1940.
RAZGLAS.
/ odlokom Ministrstvi financ pov. br. 1601/ :l; ml JO. II- 1940 je podaljšana pravamočaio (Mtmcrjetva /ijradur na za leto ll»-H) U 'eto 1*41.
: \ laganje /gradurin- kih j>rijav /a leto 1941 * splošnem o pade, le v sj>ixlaj naštetih prune-rh s> davčni zavezanci dol/ni vlo/in đavfiUS prijave za zgradaruo v ča a
od  1. do 31. decembra l'U0.
! in to:
a) tistj zavezanci, kuterdi dinčna obve/.no-d je ua-tala v letu l')40;
h) t Bti davčni zave/anc. (sinu) katoiih dolin dek od zgradi) se je [>o - "nj" I «licem
bra 1940 bistveno jmvefiil iia|iraiu dohodku, ml katerega je bila izvršena udnivrn i ni :i«t<inne za  leto l'»4<);
c) ti^ti davčni za\e>anOi (>Kud), knlerih dolio dek od zgradb se je jmi stanju .In,   I tbeMm
lun i°4o bistveno tnaujial nepism dohodku, od katerega je l> la i/sršenn ndiiioia /.(ji udai inc za leto 1940.
Smatra se, dn .e je iIuIiihIiI, lilbtviiii. I1" Vfičal oz.   zinanjftlil,   čn   /ntiAit    j>,, ver «n |e. 0I<
zmunjSanJe najmanj lW*/» napram diiln.dkn iil katerega  je l>iln l/.vr*«nu  odinera «ffada#ine
za  leto l<)+0.
Tisti   davčni   ziive/ancl    k.ilei'lin  s<- |e. dolin
dvk bistveno zmanjšal, *o dolM poleg pnj«v
za  /.gradili in«   vložiti Istočasno Se |iriišlijn, kn
lekovano / d'in  in za novu odmero
Prijme   pod a/   s|il ijelinijo   nlič.liie.   ill |>nd
pisana <lnvčaii iipmvu, iii«-<1i«-iii   l«i i1 i"»j"v«
jHld  lij  'lil   rj  ii|   priillljo   /a   novo iiiliiii-n. Il<' tia   vložiti samo  |>H  davili ujinin Davčna ii|awv« Kranj
KINO §M AflTI N S K I  O O M
G., 7. in 9. dee. ob pol 9. uri zv ter v nedeljo ob 6. In 9. uri vt-ij.j j,<, ;i filmi in ilmlalki
ZLOMLJENI mm HEROJEV-MEJft lili If. DEL TAJNOST ZUiriNEU BLAGA
»GORENJEC*
Drobne norice m Jesenic
Nova železniška postajal Pod Kočno. Med postajo Jesenice in Blejska Dobrava je že nekaj časa \ gradnji nova železniška postaja Pod Kočuo, nekako blizu tistega mesta, kakor je sial nekdaj mo^t čez Savo na Javorniku. Tako se je vendar posrečilo zla.ni naši organizacija ZZD, da je prišlo do uresničenja želja in zahtev po tej novi postaji. Nova postaja bo zlasti dobrodošta delavcem, ki Ba vozijo v tovarno na Javomiku po bohinjski prog'
rta sredstva občma, sme pregledati občinska uprava vsak mesec poslovne tnjige urada. I.
seja preskrbovalnega uradu se je vršila v četrtek dne 5. decembra.
Streha na carinarnici. Stavba carinarnice na Jesenicah je posebne vrste. Ta posebnost je zlasti v tem, dia ima ravno streho ter ob dežju namaka stanovanja. Pri zadnji občinski seji je član uprave g. Čufer obrazložil obč; odbor« ! potrebo, da se na na carinarnici napravi nova , streha.  Popravila strehe bi stala ca 100.000
Občinski preskrbovalni urad za organizacijo   din. pa ne bi zalegla za dolgo ča-a m b> bilo
prehrane za občino Jesenice je bil v smislu uredbe o preskrbovalr.di u-tanovah ustanovljen tudi za Jesenice. Na zadnji občinski seji dne 26. novembra je župan g. Trne Markež predlagal ustanovitev tega urada s slerJeč'-m odborom: predsedn k je župan (v smislu uredbe), namestnik Bertoncelj Franc, nadaljnji člani odbora pa obč nski odborniki: Čelesnik Ivan, Višnar Drago, Kovačič Miha, Btček Franc, Planinšček I.avoslav. Na isti seji pa je bil tudi sprejet pravilnik občinskega prckrbovalnega urada. Naloge tega preskrbovalnega urada so sledeče: 1. Organizacija pravilne preskrbe pre. b.valstva v občini Jesenice z življenjskimi potrebščinami in ktirivom- 2. Nabavljanje, vskladiščevanie in prodajanje predmetov za prehrano in kurjavo. 3. Porazdelitev življenj=k'h potrebščin in kuriva med prebivalstvo v občini. 4. Nadziranje nad prodajo življenjskih potrebščin in kuriva, če se ta odda trgovcu ali zadružnim organizacijam. 5. Vrši vse druge po^le. ki Jih smatra za potrebne, da se dosežejo naloge, ki jih urad izvršuje po uredbi o preskrboval n h ustanovah. Člen 2. pravilnika pravi ,da more urad svoje posle delno ali v celoti prenesti na posamezne trgovce ali zadružne organizacije, če preskrbi uradu denar-
treba zopet novih popravil in izdatkov. Ker so se radi premočenja pokvarile slikar.je v prvem ;.«lstropju, predlaga tudi, da se slikarije obnovijo. Občinskemu odboru se predlaga naj bi .se oboje izvršilo iz sreddev posebnega kaldrminskgea fonda občne Jesenice. Proračune za izvršitev nove sedlaste strehe na carinarnici so stavila tri tesarska podjetja. Najnižji ponudnik jle Petkoš Ivan, tesar na Jesenicah, z vsoto 426.000.-- d n
Še en vzrok, zakaj primanjkuje vode na Jesenicah. Pomanjkanje vode, to jo žje stara pesem na Jesenicah. Kakor smo že potočali. se Pod Mtrro gradi nov rezervoar za vodov od Pod Mežakljo. Pred kratkim jc pa občina po strokovni komsiji dala pregledati vodovod iz takozvanega savskega rezervoarja. Komisija je ugotovila celo vrsto pokvar na omrežju in pn vodovodnih p pah. Na vseh koncih lil krajih vodovod pušča, največ pri hišnih priključk h, zap račih in pipah. Pomisliti je treba, da na takih krajih voda noč in dan curjju in da 'o znese veliko množ ne. Občina je dala nalog, da stranke poprav jo pipe in priključke in tudi sama bo takoj začela s popravili na omrežju, ki ga sama vzdržuje.
TEDENSKE NOVICE
KRANJ
Dežurno zdravniško službo ima v nedeljo dt.  Bežek Joiip.
Naročilo koruze. Mestna občina ponovno o-pozarja vsi; posameznike, da čimpreje iiaroče, bodisi pri obč,ni. Gorenjski kmetijski zadrugi ali trgovcih koruzo, ker banska uprava in Maiiov tiski prehranjevalni /avod De moreta zagotoviti pravočasne dobave koruze po novem letu 1941. Dunos je cena koruzi okrog din 270 franko nakladalna postaja. Dokler zu promet s koruzo še ni drugih predpisov, morejo koruzo dobavljati tud! trgovci in zadruge.
Mod. univ.
Dr. A. Novoseljskij
se je preselil v Ljubljano, Zrinjskega 7/1. telefon štev. 24-38 in tam redno ordinira.
Prosvetno društvo v Kranju vljudno vabi
na III prosvetni večer, ki bo v četrtek 12. decembra ob 8. uri zvečer v gornji dvorani Ljudskega doma. Predavati bo privatni docent dr Vnlter Bohinc o današnjem Egiptu Predavanje bodo spremljale številne skioptične slike. Radi zanimivosti in aktualnosti teme poselite ta prosvetni večer v čim večjem številu-Vsi slo Ukrenp vabljeni!
Namesto venca tla grob pokojne gospe Franje Hovškove je podaril g. profesor dr. Josip Zon ta r Dijaški kuhinji v Kranju 100.--d' n. /a dar se odbor v inienn podpiranih dijakov najlepše zahvaljuje.
KINO TALIJA_
Ostavko na davčno službo je podal g- Lo-tiič Josip, začasni davčni eksektilor; za začasnega davčnega eksekutorja pa je postavljen
g.  Malec  Stanislav   iz Kranja.
Kavo, čaj v eni minuti — dobite samo v slaščičarni Š I N R
predvaja v soboto 7. dec. ob pol 9. zvec. In v nedeljo 8. dec. ob 4., 6. in pol 9. uri
kralja eovvhojev Georga O' H rio na v njegovem najboljšem filmu
PATROLA NA ORANICI
Podatki: Fox žurnal ln kulturni film „HT1CF. SEVERNEGA MORJA"
Ako ln|«te kur j« očesa in se Vam dela trda ko*«, pridite v na&o hjgieničr.o urejeno pe-diknio, kjer Vam noš pediker odstrani vse te neprijetnost i brez bolečin ln brez kemičnih sredstev zn din 6.-. NP mučite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov-njnško popravimo moške, ženske in otroške nog«vire. Samo pri Bata.
ŠMARTIN PRI KRANJU
Dekl. Marijina družba priredi v nedeljo 8. decembra proslavo Brezmadežne v Šmart.n^kenJ domu ob 3. uri popoldne. Na sporedu je petje mlad uskoga zbora, 3 dejanka ..Marijin otrok", simbol Čna vaja in deklamac ja- K proslavi vljudno vabljeni!
HRASTJE
Prosvetno društvo v Hrastju pri Kranju priredi v torek 10. decembra ob 7. uri zvečer prosvetni sestanek. Na dnevnem redu je skioptično predavanje izseljenskega duhovnika v Franciji g. švclea o njegovih doživljajih ob propadu Francije in o njegovi poti domov. Ob tej priliki se pogovorimo ludi O delu našega društva tekom zadnjih 5 le'.
V nedeljo 15. dvcembra pa uprizori naš FO oh 3. uri popoldne v Društvenem domu I.an-gerjovo vojno dramo ..Konjeniška patrulja"", ki bo s svojo globoko in sodobno aktualno vsebini; kakor tudi z odlično izvedbo iznenadila o-biskovalce, Na to igro iskreno vabimo vse naše prijatelje.
pimisKOvo
Miklaževanje za odrasle se bo rriilo, kot je
bilo že javljeno, v nedeljo 8. decembra ob 7. uri zvečer v Prosvetnem domu na Prirnskovem - pri pogrnjenih mizah. Za dober prigrizek bo poskrbljeno kakor tudi za pijačo. Darila se bodo sprejemala v nedeljo dopoldne, in popoldne v knjižnici Prosvetnega doma. — Od daril se plača po 1 din, vstopnina k miklavže-vanju pa je 3 din. Prav lepo vabljeni!
VODICE
Pretekli teden smo imeli naš prvi prosvetni večer. Uspeh tega večera je bil popoln, saj se gu je udeležilo okrog 350 članov prosv. društva in drugih naših ljudi. Cerkljanski gospini župnik je lepo pokazal zmoto današnjega ča--a — komunizem in v domači besedi povedal o vseh nesrečah, ki jih rodi ta satanova organizacija. Dr. Bohinc je p* Hudi malo seznanil  z evropskimi državami in jiodul
pregledno sliko, kake je daaes s Evtepi. t ja-
dje so bili zelo zadovoljni iu gotovo na prihodnjem sestanka udeležba a* bo nit manjša.
V nedeljo na praznik Brezmadežne p« bodo igrala naša dekleta. Igra ..Skrivnostna zaroka* je prav primerna stvar za ta dan. Zato vsi prav iskreno vabljeni v nedeljo po litantjah v naš Dom
GORICE
Življenje v našem drustvn: Preteklo nedeljo i se je vršil ob veliki udeležbi občni xbor, k1 je potekal zelo živahne. Pred občn m aborotu pa
nam je z lepimi besedami in s skioptičnimt ' slikami pokazal izseljenski duhovnik g. SvelC i življenje Slovence* v Franciji. V drugem delu i pa nam je orisal potek preganjanja, ki ga je doživel v Franciji, kjer je bil osumljen kot vohun. Ker je bila ravno izšel jeniška nedelja, se jo v prvih besedah spomnil tudi naših izseljencev.
Sv. Miklavž pride k nam jutri ob 3. uri popoldne za otroke, zvečer ob po! 8. ori p» laki jučno za odrasle. CHroJka priredite*, h kateri so vabljeni tudi starši, je vstopnine prosta. Zvečer pa je vstopn na sedežem 3 in 2 din. Za večerno prireditev nastopijo fan'je z dvema veseloigrama.
Dar I a za otroke se sprejemajo v nedeljo od 3v, maše naprej. Za odrasle pa med tem čn-om in  po  otroški prireditvi.
RFSNTCA
Sv. Miklavž. Z veseljem in upanjem priča-! kuje mladina sv. Miklavža, Ta dan še odra-I slitn vzbudi nehote veselje ob sponi nit na mla-; do-st, kako torej ne bi bil mlad.ni najlepSi v I lotu. Da bi se moglo besu.ški mlad ni nuditi ! čim več už tka od tega dne, je skleml <«lb<>r prosv. društva, da na nedeljo dne 8. decembra , 1340 povabi sv. Miklavža, da osebno olidaruje ! vse otroke. Sv. Miklavž se je vabilu z veseljem odzval s pripombo, da bo s seboj prinesel za : dobre otroke    darove, za poredne pa police, ; katere bodo delili parkeljni Torej otroci, le pripravite se, da vam bo 'v. Miklavž prinesel obilo darov. Parkeljnov   pa   se    nikar nič bojte, ker jih bo sv. Miklavž napodil s svojo lepo zlato  palico.   Obdarovanje  otrok tse bo pričelo točno ob poli 4. popoldne v gasilskem domu v   Sp. Be^nici.
Nikar pa ne mislite, da je sv. Miklavž pozabil na odrasle. Tudi te bo obdaroval, vendar je jiriprav.l tudi cele butare palic za po-redneže. Za red pa bodo skrbeli parkeljni pod vodstvom Luciferja. Pred obdarovanjem bodo člani prosv. društva odigrali dve enodejiinki in s tem je tudi preskrbljeno Za dobro voljo. Prireditev za odrasle se Ihi pričela točno ob pol osmi uri zvečer v gasilskem domu v Sp. Pesnici. — Vabi odbor prosvetnega društva. SPOROČILO. Agilna članica prosvetnega društva v Besni-ci gdč. Kalan An ca bo odprla svojo trgovino v Čepuljah in sicer v prostorih g. Knifica Janeza v Zg. Besnci. \ae člune, članice in prijatelje prosvetnega druš va prosi odbor prosvetnega d-ruštva, da ji da v tem irenu ku priznanje za njeno dolgoletno delo s tem. da postanejo njeni odjemalci. S tem svojim dejanjem j, boste utrli boljšo pot ob težavnem začetku.
NAKLO
Igra „Zgubljena Marta". Prosvetno društvo bo vpr zorim na praznik dne 8. decembra in naslednjo nedeljo dno 15. decembra 1940, obakrat ob 3. uri popoldne v Stari loli v Naklem znano igro ..Zgubljena Marta", ki jo je spisal prof. Janko Mlakar. Vabimo k ob Ini udeležbi Proslava zedinjenja. Letos smo tudi v Na-k'em zelo lepo proslavili državni prazn k Zedinjenja. Prosvetno društvo je priredilo lepo uspelo aktadem jo. Slavnostni govor je ime! g. Bi'ned;čič Miha. V krasnih besedah nam je podal i!'-'lo našli prednikov za naš skupni dom — Ju oslavijo, za ka ero so se neštetokrat borili in krvaveli na bojnih poljanah Biti jim hočemo vredni s novi tudi dane-, ko se vse povsod zbirajo težki oblaki nad vso Evropo tn  nad celim svcom.
Članice dekliškegu krožka so izvajale krasne simbolične vuje, moški pevski zbor pa nas, je prijetno pTO enot 1: pod vodstvom g. pevovodje I. Zupana so nam zelo lepo odpeli neka j Jharodiijh pesin', ;zn zaključek pa državno' h-inno in Hej Slovenc , kar }t cela dvorana stoje pela. Vsj navzoči so bili z akade-m jo zelo zadovoljni.
TRZTC
V Tržiču smo imeli dve združenji obrtnikov v smislu obrtnega zakona, Združenje čevljarskih mojstrov in Združenje rokodelskih obrti. Na podlagi odloka kraljevske banske uprave se morata obe združenji spojiti v <-no, ki bo nosilo ime Skupno združenje obrtnikov. Prvotno je bilo miSljeno, da se bodo čevljarji kar ene/stav no priključili Združenju rokodelskih obrti. To s„ pn ni dalo izvesti, zaradi česar je kr. banka uprava razrešila uprave obeh združenj in imenovala komisarja \ ose-I bi župana g- Majeršiča. Prevzel je posle 18. i novembra 1940 od obeh združenj Predvideno Je, 'da se. bo vršil občni zbor v  nedeljo 15.
decembri, če tw*do iimtv na nvtlao pofakefta
.d č> bodo ebrinik.1 imeli pre4 oJni *anSt tv»
je stanovske interes«, potegi bo ta lom »ar*" Jat trajal le kratko dobo. Obrtniftivi *»»«nii se /daj nudi prilika, da v svoji organa-tetJi postavi na odgovorna mesta, i j udi, ki iaajo toliko idealizma v sebi. da se bodo ftal'- ' * dejansko žrtvoviti M svoj sten
V ponedeljek 25. eevembra «nu> epremtli k večmemu počirku 47-letno Elizabete Meiek. Vel ko let je te botettsls, pa vendar Je 4 i radnjem času smrt le sekam hitro prišla. O-. troci res že doraščajo. vendar bo družiam seio j t-ežko pogrešala pokojno. Udeležb« pri po^re-I bu je bila dokaz, kako znanci sočustvujejo i s ir->ko prizadeto družino. Svojcem izrefcUno j sožalje, pokojnica naj p« v miru počiva.
BRElJfc
Ne Brezjah je «rtar| E8. novembra i S'arosti W> let obče »pvStovan mož Franc Skofic, po doniačV Okorn. fcl je globokoveren in čiat značaj, potrpežljiv in plemenit do zadnjega, skn/, trideset let j* bil član tukajšnjega prost, driistva, član Zveze bojeva.kov in vnet brivec naših katoliških knjig in časopisov. Na bivšem delu njegovega posestva je zgrajena sedanja brežjahska cerkev lh samostan. Zasluženemu ptosvbtnemti delavcu in plemenitem« značaju bodi ohranjen hvaležen spomin.
KRIZE
Miklavž pride v  nedeljo dna a decembra
dvakrat Ob treh popoldne bo obdaroval pridne otroke« Zvečer pa odrasle. Popoldne bo na spo-tedti tudi igrica v onem dejanju: "Parkljev krši". Popoldne vstop prost. Zvečer on 7. uri bo najprej upriAirjena komedija ..Pričarani ženin", ki doslej še ni bila igrana ter bebo v nedeljo njena krstna prvd-tava. Vzeti je iz vaškega živlenja in polna pris nega do-niaČK-gji humorja, tako da bo nttdda idoviolj zabave. Po igri bo prišel s\. Miklavž in deld •Kurila, ki j.h bo zbiral ves dan pri ge. Lupša v Križkem domu. Taksa od velikih paketov bo 2. od maKh j« 1 din. Vstopnina pri večerni predstavi bo ista kot je pri igrah. Kdor hoče letos res veselo praznovati Miklavža, na se udeleži prirod Ive v Križkem domu. Bog živil
LAHOVČE PRI KOMENDI
Na zadnji dopis so se nekateri duhovi razburili, nekateri stniejaai, kakor pač pri vsaki stvari. Ponovno poudarjamo in našo občinsko upravo resno poz. varno, da temeljito prouči krajevno potrebo za ustanavljanje novih pivnic. Po nekater'h kraj'ih naše lepe slovenske domov,ne bi b lo bolj mirno in lepo družinsko življenje, če bi občinske uprave imele več smisla zu narodovo zdravje kot za osebni interes posameznikov. — Ker upamo, da je nas občinski odbor zbor ljudsk h mož, ki skrb* za narodovo blago-tunje in iWa proti nespametnemu zapravljanju, upravičeno misoiuo, du noben pameten odbornik no bo uvidel krajevno potrebe za novo gostilno. ~ Če s0 naši obČMisk! možje kratkovidni atki delekovidnl. bomo o pravem času svetu sporočili. Zamera gor, zamera dol!
Uasgias
Vsem občinami
Za božična drevesca se smejo sekati in prodajati v prebiralni sečnji "samo drevescu, ki se dudo izločiti za čiščenje in redčenje gozdnih parcel. Gole sečnje mladih parcel se smejo izvrševali le po predhodni prijavi sreskemu načelstvu.
Kdor prodaja božična drevesca iu jih prevaža, mor« njih izvoz dokazati s potrdilom one občine, v kalerih območju s<> bila drevesca posekana.
Kožična drevseca, ki se prevaz.iijo in prodajajo brez predpisanega potrdila občine, bodo zaplenjena, proti lastnikom ali prevoznikom pa uvedeno kazensko postopnn re.
Občine se opozarjajo, dn strogo upoštevajo določila banove naredbe iz leta 1932' (Službeni Hit Štev 92-7Tž 7. dne 14. novembra \9\2) in da izvozna potrdila izdajajo le na tam predpisanem vzorcu.
Promet z božičnimi drevesci je treba strojro nadzirali, d« se ne bo pokonča-valo nasadov in mladja. Opaženi netlo-statki se morajo javiti semkaj, da se proti krivcem uvede kazensko posto-pan je.
Sreski načelnik: dr. Vidie 1. r.
Javna dražbe. Dne 11. decembra 1940. ob 8. uri dopoldne se vrši pri okrajnem sodišču v Tržiču, sobu št. 2 javna dražba zemljišča vi. St. 77 k. o: Križe, obstoječega iz enonadstropne hiSe it, 1 v Retnjuh pri Križah in parcele St. 4*6, ki jo travnik. Zemljišče je cenjeno na W, 157,50 din, najmanjši ponudek znaš« 34.105,'V) din. Kot kavrjo je treba položiti znesek 5.115,75 din)
Fegu hiše in parcele jo lepa. lahko se proda  hiša in  parcela zase.
Informacije dajo pisarna dr. Igo Silarja, odvetn ka v Krnnju aH Zupan T.eopold, usnjar, na, Kranj.
MALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0*50. Najmanjši znesek je 8 D.
Važno! Modrece, otomane, spalne divane itd. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetcik — Na skali št. 5. (v hiši g. Šipica)
Mul« ta mletje pražene kave in Kneipa znamke V'ictoria se ugodnu proda. Nado? t upravi lista,
S^rahui stroj, pcgrezljiv rabljen samo par mescev, prodam za 2400 din. Zernik Julij,
S. razišče.
Dvoje enodružinskih stanovanj se odda takoj. Sitažišče — Kalvarija St 355.
Odda se opremljena soba boljši gospej. Naslov v uoravi Usta*
Enosobno stanovanje (parketirana soba 24 kv. m) s pralnico in drugimi pritiklinami oddam i. januarja 1941, Kokriško predmestje 9.
Garažo, event. s stanovanjem al, * samsko sobo oddam s 1. januarjem' 1941, Kokriško predmestje 9.
Kupim dobro ohranjeno peč znamke ..Zephir". Naslov v  upravi lista.
Več stavbnih parcel v Kranju u pod no prodam, Šušteršie, Ljubljana, Fratikopanska 21.
Iščem 2 — 3 sobno stanovanje FOTO JUG KRANJ
Berite in šarite ,.Gorenjca"!
Izredno ugodnost
in udobnost pri opremi stanovanj boste imeli, ako naročite pohištvo iz trdega ali mehkega lesa, solidno v pleska= nju ali polituri edino le pri
Planinsku
poleg mostu na Primskovem
Vsakovrstne rabljene predmete k u p u ,j e
»Ugodnost« - Kranj
Priporoča se novootvorjena brivnica KOS   Peter - Jahačev prelai
Hotel Stara pošta v Kranju
otvarja novozgrajeno moderno zimsko športno kegljišče Nekateri dnevi so za klube ali za kcgljaške družbe še prosti
POZOR, mesarji in nakupovalci surovih koži
Kupujem surove domače svinjske kože, v vsaki množini, po najvišjih cenah.
Ivan Prešeren, tovarna čevljev, Kranj
	VSAKOVRSTNO
	POHIŠTVO
	dobite najceneje
	V ZAL06! POHIŠTVA
ff	.IPA"
KRANJ - Layerjeva ul.	
]
KRZMARIJA KLIMI AR, URAM - JESEMICB
Delamo in predelujemo vse vrste boe, ovratnike, lisice, plašče, jopice itd. itd. m Ravno tako je stalno na zalogi vseh vrst kožuhovina. 9 Kupujemo  kože  divjačine (lisice, kune itd.).
GOSPA, NOSIJO
GOSPODIČNA GOSPOD IN SINKO -KLOBUKJE   ZNAMKE  HI ■ N K. O - *
DOBIJO SE SAMO V KRANJU, POLEG FARNE CERKVE 1
■K
Za Miklavža aSff?S
zlatnina, nalivne peresa, kristal itd.
5. RANGIJS - RRANJ
K R.
DVOR.
JUVEL1R IN DOBAVITELJ
IU
Šivalne stroje
nove in rabljene kupite ali zamenjate poceni v trgovini
Omcjc I.,RraiTJ
Tavčarjeva ulica štev. 9
Sprejema tudi popravila!
ŠTEFAN ĆENCU
in FRANC KOŽELJ
Največja   zaloga damskih plaščev, oblek in hubertus plaščev.
m i .m — ■
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun, Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom Poštne hranilnice in so vlagateljem te položnice na razpolago.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4°/o in so vlagateljem vedno na razpolago. Vezane vloge s tri mesečno odpovedjo se obrestujejo po 5°|o.
RANILNICA IN POSOJILNICA
V K R A N 3 U R. Z. z N. z. LJUDSKI DOM
1111«
P   O   B   I,   J   U   B   N   I   Š   K I
10        POVEST IZ ŠKOFJELOŠKIH HRIBOV
V.
Hribar je dva dni hodil okoli ves zmeden. Po tem prepiru so se v njem znova zbudili vsi stari spomini iz mladih dni, ko se je bila borba med njim in Gabrovcem za dekle, sedanjo Ga-brovko. Znova mu je vzplamtelo v duši sovraštvo do Gabrovih. Vrelo je v njem kakor v kotlu. Ne, ne bo je imel! Dokler bo on mogel ganiti le z enim samim prstom I Ne, ne bo dopusti!, da bi Gabrov otrok hodil po Hribarjevim! Ne, ne bi ga mogel gledati. Vedno bi mu bila pred očmi stara bolečina. Pa tudi drugače je ne sme dobiti! Hribarjeva Ln Gabrova kri se ne sme družiti! Ne sme se, ker on hoče tako! A kako naj bi to preprečil? Preprečil pa bo, čeprav postane zato zločinec. — Kaj vest, kaj Bog? To ni vse skupaj nič. Bo že tako naredil, da mu nihče in tudi oblast ne bo mogla blizu!
Taval je navzdol proti Hrastnici in koval račune. Obračunaval je z Janezom, z Ančko in z vsemi Gabrovimi. Gorje ti, Janez in vsi drugi! Hribar je svoje sklepe še zmerom izvršil. In danes je sklenil, da za vsako ceno in za vsako žrtev prepreči zakonsko zvezo med Janezom in Ančko. Ne, ne smeta vzeti, ker on noče tega!
Hribar je pritaval v takih mislili na rob poti, od koder so se prav lepo videle llojke. Stemnilo se je. Zato ni vedel, kam bi. Pomislil je malo in sklenil, da pojde na Hojke na skedenj v seno prenočit.
Noč mu je kaj kmalu minula. Spal je. kot da bi nič ne bilo. Zjutraj pa je bil lačen. Slnpil je v kuhinjo k Hojkarici, ki mu je dala mleka, Hojkar pa mu je natočil nekaj kozarčkov žganja.
„Koliko smrek pa si zadnjič prodal Dolinar-ju, Hribar?" je vprašal Hojkar.
„Koliko sem mu jih prodal? 1, saj sem ti že zadnjič povedal. Sto petdeset vendar!"
„Sto petdeset! Da, tako si že zadnjič dejal," mu je pritrdil Hojkar. „No, pa pojdi pogledat, koliko ti jih je posekal Dolinar. Najmanj za petdeset preveč, ti pravim. No, pa kar sam poglej, Hribar!"
Hribar ga je pogledal s široko odprtimi očmi. Ni mu in ni mu šlo v glavo: „Kaj, praviš? Najmanj petdeset, da jih je posekal preveč?"
„Poglej, ti pravim, pa boš videl. Komaj četrt ure imaš odtod do pod Tošca!"
Hribarja ni več zdržalo. Kakor hudournik je planil skozi vrata.
..Prekleti Dolinar; če je res, mu že pokažem!"
Noge so ga nesle tako, kot da bi bil star dvajset in ne šestdeset let.
Kmalu je bil pri svoji parceli. Vse je bilo že posekano in niti enega hloda ni bilo več ob poti. Dolinar je že vse spravil na žago. Stopil je v gozd in začel preštevati štore, ker je natančno vedel, katero izmed posekanih smrek stat z Doli-narjem zaznamovala. Štel je: eden, dva, deset, petdeset, sto, sto petdeset..: A štorov je bilo še in še. Vseh je naštel dve sto. Kar tresel se je od razburjenja. „Dve sto in ne sto petdeset smrek je posekal ta prokleti goljuf!' je zaklel Hribar, ko je štore preštel drugič.
„2e pri ceni me je privl, ker je pudelj slutil, da sem v škripcih. Zdaj pa me je goljufal še za smreke. O, še kesal se bo! Dolinar prekleti, pomnil bo, kdaj je goljufal Hribarja od Sv. Andreja! Hudič ušivi!" Tako je rentačil Hribar, ko je stopal proti Toki. Prehodil, ne, skoraj pretekel je Hrastnico, kakor je bila dolga. „Kaj kdo kuri, za Hribarjem" so se spraševali ljudje, ko so ga videli, kako je divje hodil. „Danes ima gotovo spet nekaj posebnega, ko tako divja v Loko!"
Ko je šel Hribar mimo Dolinarja, je stisnil pesti in divje siknil skozi zobe:
„Čakaj. pudelj prokleti, tudi tebi ne bo odšlo!
Hribar ti bo znal vrniti, goljuf goljufivi!" VI.
Tisti večer po prepiru, ko je Hribar hotel Janeza s puškinim kopitom in nato odšel, sta o-stala Janez in Micka sama. Obema je bilo težko radi prepira. Micka je ihtela. Sedela je pri peči in se ni nikakor mogla utolažiti. Janez, ki je imel sestro zelo rad, ji je na vse načine dopovedoval, da ni tako hudo, kakor se vidi. Končno je le uspel v toliko, da se je vsaj malo potolažila.
..Janez, ali so te oče hudo po roki? Za božjo voljo, ubili bi te, če ne bi udarca prestregel."
Pomagala mu je sleči srajco. Roka je bila vsa črna in temno nodpluta. Poizkušal jo je zgi-bati. Šlo je.
„Hvala Bogu, samo da zlomljena ni!" je menila Micka.
„Res, poceni sem jo odnesel! Oče so bili kar divji!" je potrdil Janez.
„Pa je res vse tisto, kar je pripovedovala Urša?" je boječe vprašala Micka in obenem ljubeče pogledala brata.
„Toliko je res, da se imava z Ančko zelo rada!" ji je poti-dil Janez.
„Saj ni napačno dekle. Pridna je, pobožna in delavna, da je malo takih. Prijateljici sva si že iz otroškib let. Prav rada bi jo imela za gospodinjo pri nas," je odkrito povedala Micka.
„Da, dobra gospodinja bi bila. Še Bog, da bi hotela priti na tako majavo domačijo kakor je naša. Ali oče teira ne bo nikdar dovolil. Nikdar: to sem danes videl!"
„Le zakaj tako divje sovražijo Gabrove?"' je menila Micka.
„Ah, menda radi nekih fantovskih sporov pred več kc tridesetimi leti!" je pojasnjeval Janez.
..Pa tega vendar nista kriva Matevž in Ančka!" je na glas mislila Micka.
„Saj veš, naš oče so čudak, da ga ni pod šentjakobskim zvonom enakega. Njegovo čudaštvo najbolj čuli naša domačija in mi! France, ti Micka in jaz, ki nas bodo kmalu pognali po svetu."
(Dalje prihodnjič.)'
Z« ureda ki   n i tdajatelju od*o»arja Vertovšek Milan v Kranja.
Tiska Tiskarna Tiskovnega drnfltva v Kranju.