;
Narodna i Studijska Knjižnica via Geppa,9 TRIESTE
IDE LO
DN,i7vo.,N upr-a.
.... m™
Obnovljena izdaja • Leto XII. - štev. 2 (536)
"■ i S &ŠM
TRST - 29. JA1UARJA 1960
'al°ZmS
Posamezna številka 25 lir
llifeK


Sili
e
Prvi kongres Avtonomne tržaške federacije KPi v znamenju borbe za mir, demokracijo in obnovo Trsta
Manifestacija siezriišljivega bratstva med Slovenci in Italijani X. kongres KPI
ejf »a
1
.ri*
P
M
aje-
ieje k
Jutri se bo pričel IX. °agres Komunistične par-Italije. Med priprave ta kongres je spadal «i kongres Avtonomne 'tiske federacije. Kongre-Uajvečje komunistične ^ftije v kapitalističnem 'eto se bomo tokrat prvič ^eležili kot izvoljeni dogati.
I kongres naše1 Federaci-jlle, mogoče, pomenil od-,c’len korak naprej v iz-'lianjo linije, ki je izšla i Vlil. kongresa, v kontnem položaju, ki ob-|t,l!a na Tržaškem ozem-v' za ustavaritev mno-'ti je. Na našem I gresu se je vršila zelo l^°ka in poglobljena di-'ls>ja„ ki je bila mnogo razgibana kot kdaj Z veliko zrelostjo in «ostjo so se obravnava-tizna vprašanja, kot n. ' Vprašanje ezulov, sred-
I	Sa sloja, o akcijah gle-' monopolov
rav ta nov duh pri ve-
II	' kongresistov je dolo-tisk aprioristično o-

ff,S]
tival in ker ni doča-,. «presenečenj», je pri-« do
M
zaključka,
da na li bilo
..,em kongresu novega.
p '-n?, n o je, da omenjeni ■ « Zamenjuje naš kongres
^aš način delovanja ter par-
Pfavljanja v naši
z onim, ki obstaja v
^aUkah, ki jih dobro poz-in ki postavljajo kot
t>lelj svoje politike izbi-
li Položajnih in dobro j 'V'anih mest, zaradi česar Postal Trst pozorišče n° bol j mučnega odili '811 j a vlog aktivizma in l() Prizma, klijentelizma i, kopičenja funkcij, ki j„ ^lajo nobene časti, kar |fJ.Ptiča temu, da so do-v** osebe nepogrešno na 1 kandidatnih listali za ij.. avne svete, v raznih ^Uovab, združenjih itd. tl rav gotovo se diskusija Vj.	kongresu ni raz-
po takem načrtu, in uradniki, obrt-
ne struje, s tem, da niso sopodpisali enotnega anti-nacističnega proglasa, jasno dokazali, da se ne marajo preveč zameriti fašistom. Tako, odklanjajoč možnost skupnih in konvergentnih akcij, za ustanovitev avtonomne dežele, kažejo kako daleč so stališča tistih demokristjanov, ki iskreno žele deželno avtonomijo od stališč onih, ki je nočejo in se igrajo z zavlačevanjem ter z obtiča-njem rega problema na mrtvi točki.
In vendar vprašanja trkajo na vrata, tudi na vrata demokristjanskih družin in demokristjanskih volivcev. In prav tako tu di na vrata socialdemokratov in republikancev In ves svet se giblje od srečanjih, ki so jih ponesle z vso močjo naprej Sovjetska zveza, socialistični svet, komunistične partije in borbe ljudskih množic sveta in tudi naš dežele.
Tako se mora zgoditi tudi v notranjosti dežel, tudi v Italiji in v Trstu, v mestu, ki bi moralo postati pristanišče miru, kot je dejal tovariš Novella v svojem govoru na našem kongresu.
Razpravljali smo o tem, kako iti naprej, da postanemo nekega dne najmočnejša partija, ne le zaradi nas temveč v dobrobit vsega prebivalstva. Naš kongres je pomenil važen korak v tej smeri. IX. kongres KPI bo še večji korak za vso stvarnost Italije in bo pomenil važen korak k odločilnem vzponu in novi demokratični večini naproti. Te bitke se bomo aktivno udeležili mi. tržaški komunisti in ljudske množice našega Ozemlja. PAOLO SEMA
Naša partija na tem ozemlju je bila vedno partija Slovencev in Italijanov, ki so bili združeni v miru in vojni, v borbi proti vsem nacionalizmom, zatiranju in izkoriščanju
KPI dosledno brani pravice Slovencev, ki žive v mejah Italije
i.
začel je
kongres Avtonomne tržaške federacije KPI se je v petek, dne 15. januarja zvečer ; nadaljeval pa se soboto in zaključil v nedeljo zvečer. Kongres sta otvorila tovariša Millo Gastone in Luciano Padovan. Po običajnih formalnostih sta prevzela predsedstvo kongresa tovariša Vidali in Marina. Tovariš Vidali je v svojem, otvoritvenem govoru poudaril zlasti naslednje :
«Po mnogih letih smo to-
Havci
'n kmetje, Italijani in
en°i 80 ponesli na kon-f^s živo besedo Trsta in i)0 *mja, besedo zaskrblje-\|lr 'n perspektiv za go-V ~ arsko poživitev, po-$tjl 110 s politiko miru in '°v z vsemi deželami ter L "pinovi te v nove demo-,Jlčne večine v lij drugi so
’ c'a bi našli kaj za svo-l^^Pombe glede našega (|^ ®resa, četudi samo to, it) J6 sismo zanje zmenili Ir,- a sismo preučevali doji- , e stvarnosti. Naravno
deželi, si zaže-
Brzojavka
tov. Hrošče va
Na i. kongresu Avtonomne tržaške federacije KPI, ki je zaseda! v dneh 15,-17. januarja 1,0 delegati enoglasno odobrili naslednjo brzojavko za tov. Niki to Hruščeva:
«Tržaški komunisti. zbrani na L kongresu federacije KPI, pozdravljajo z velikim nazduše-iijerB govor tovariša Hruščeva in važne sklepe, ki jih je sprejel Vrhovni sovjet v korist miru ter razorožitve.»
krat prvič ponovno zbrani na kongresu Avtonomne tržaške federacije Komunistične partije Italije. Naša zgodovina zadnjih 15 let je precej drugačna od zgodovine ostalih pokrajin Italije. Zato je drugačen tudi razvoj delavskega gibanja in naše organizacije. Naša federacija si prizadeva, da v resnici postane sestavni del velike italijanske partije, da odpravi tiste pomanjkljivosti, ki ovirajo našo federacijo pri svojem delovanju v borbah. Potrebno je, da se naša partija na Tržaškem ozemlju še bolj razširi in učvrsti.»..
Tovariš Vidali je s posebnim poudarkom med drugim naglasil tudi sledeče :
«Kongresa se udeležujejo tako italijanski kot slovenski tovariši, zakaj naša partija na tem ozemlju je bila vedno partija Italijanov in Slovencev, ki so bili neločljivo združeni v miru in vojni, v legali in ilegali, proti vsem nacionalizmom, v borbah proti narodnemu zatiranju in proti izkoriščevalcem. Naša partija je vedno z vso odločnostjo branila in brani pravice slovenskega prebivalstva.»
Takoj nato je spregovorila tovarišica Marina ter med drugim poudarila :
«1. kongres naše federacije se vrši v času, ki ga označujejo novi pogoji, tako v mednarodnem kot v krajevnem in vsedržavnem okviru. Ti pogoji so pozitivni za naše delovanje. Tudi v teh pogojih je borba za mir in splošno razorožitev ter dosledno uveljavljanje miroljubnega sožitja, najplemenitejša borba vsega človeštva.»
Nadalje je tovarišica Marina ožigosala podvige naci-fašističnih ostankov, ki v zadnjem času prihajajo na dan ter obsodila rasizem. V nadaljevanju pa je poudarila :
«Tudi naše ljudstvo, tudi Ilovenci spadamo med tiste narode, ki so dali v odpor-liškeni gibanju svoj delež. Zavest slovenskega ljudstva ia Tržaškem je dozorela že
za časa prve svetovne vojne, ko je tukajšnje gibanje prešlo v roke delavskega razre-
O'
bi
ki
ob
fll*
ra-
»a
i|) je bil to naš kongres V C,Ingres drugih sil ali t)e _ in ideologije, ki se s tisto, s katero 'nri| tesn° povezani po iz-|<- jn prepričanju, je s°anska demokracija
p'0'6 strani nekolik0
Ho 1 iena prav zaradi ši. ^j-. a\ pogleda na pojave socialnih slojev '«L anov in stvarnosti de-l'it ’,na perspektive, naše-V|n' ' k'vanja. v pogledu ° ii rtil) konvergenc in H *n,lStev za dosego skup-•j,Clljev.
\Ch demokristjansko 'L)j-v° ni še odpravilo
'ba . -ienega antikomuni. v0 'n odklanja z dvom.
še
so na celi črti odpravilo
'ji.,,
h,.- llaglico vsako možnost Mvp "j'1 • In medtem so u-kletni študentje nje-
Delaš se. kot da ne vidiš, kaj se dogaja z tvojim hrbtom...
povzeto iz lista «Italia domani))
Novi
vodilni organi Federacije
FEDERALNI KOMITE Sema Paolo, Vidali Vittorio, Bemetič Marija, Burlo Giuseppe, Calabria Arturo, Cergolj Doro, Debarbora Silvio, Deferri Jole, Deivecchio Renzo', Gerbec Jelka, Grgič Rudi, Go ruppi Silvano, Lovriha Dušan, Martinelli Nereo, Millo Gastone, Padovan Lucijan, Pescatori Davide, Pacco Giordano, Pettirosso Silvano, Pogassi Giuseppe, Pugliese Mario, Prašelj Ladislav, Ra-žen Andrej, Santalesa Ricciotti, Spadaro Ruggero, Sedmak Jože, šiško vič Karel, Tominez Bonomo, Tonel Claudio, Weiss Laura, Wilhelm Adolf, Zobec Armida, žužek Vera. FEDERALNA KONTROLNA KOMISIJA Bravin Sergio, Creva-tin Lino, Cermeli Giordano, Gattonar Antonio, Lenardič Rudi, Gombač Franc, Giacomini Alberto, Lussi Umberto, Le-giša Zorka, Poccecai Vittorio, Postogna Giovanni, Pirc Alojz, Semiili Emilio, Slavec Mario, Zambon Mario.
REVIZIJSKA
KOMISIJA
Bortoiotti Massimiliano, Ervatti Mario, Petronio Bruno, Viola Peter, Weiss Ernesto. DELEGATI
ZA IX. KONGRES KPI Sema Paolo, Vidali Vittorio, Padovan Lucijan.
* * *
Tovariš Sema Paolo je bil ponovno izvoljen za sekretarja Federacije.
VODILNI KOMITE Sema Paolo, Vidali Vittorio, Bernetič Marija, Burlo Pino, Calabria Arturo, Colli Mario, Millo Gastone, Pacco Giordano, Padovan Lu-cjan, Pescatori Davide, Weiss Laura in Wilhelm Adolf.
TAJNIŠTVO FEDERACIJE Sema Paolo, Vidali Vittorio, Bernetič Marija, Colli Mario, Creva-tin Lino in Pescatori Davide.
PREDSEDSTVO
KONTROLNE
KOMISIJE
Predsednik :	Gombač
Franc, podpredsednika : Crevatin Lino in Pirc Alojz; tajnika: Lenardič Rudi in Zambon Mario.
POLITIČNO ODGOVORNA UREDNIKA GLASIL FEDERACIJE 1 a politično odgovornega urednika glasila «II Lavoratore» je bil ponovno potrjen Colli Mario, za politično odgovornega urednika glasila «Delo» pa Kapelj Mirko.
da. Po prvi svetovni vojni revizionističnim odlokom.»
smo se napredni Slovenci na Tržaškem pridružili italijanskemu delavskemu gibanju in mladi KPI, katera je združevala tako italijanske kot slovenske množice delovnega ljudstva ter jih vodila v borbah za skupno stvar. Ko je fašizem prepovedal vse delavske organizacije in bil v hudi nevarnosti celo narodnostni obstoj Slovencev, se je edino KPI dosledno borila za pravice zatiranega slovenskega naroda. Tudi danes KPI ščiti pravice slovenskega ljudstva, ki živi v mejah Italije. To dela na temelju leninskih naukov, ki nasprotujejo vsem nacionalističnim in
Svoj nagovor je tov. Marina zaključila s pozivom slovenskim tovarišem, naj dajo svoj delež v borbi za moderno partijo delavskega razreda in zato da se ustvari tudi pri nas nova socialistična družba.
Otvoritvenemu delu kongresa in govoru, ki ga je imel v soboto tovariš Novella, so poleg delegatov in povabi j en-cev-članov naše partije, prisostvovali tudi predstavniki Italijanske socialistične stranke, Neodvisne socialistične zveze ter predstavniki tiska in radia.
Po govoru tovarišice Marine, je sledilo poročilo, ki ga je podal sekretar
Predsedstvo kongresa naše Federacije
federacije tov. Paolo Sema. To poročilo v strnjeni obliki objavljamo na drogi in na četrti strani lista.
Našemu kongresu so pri-
sostvovali tudi predstavniki ičlan osrednjega vodstva KPI bratskih federacij' iz Gori- iz Rima, ki je imel v soboto ce, Vidma in Pordenona, po-1 zvečer prekrasen govor, ki slanec Franco iz Tržiča ter ga na drugem mestu objav-tovariš Agostino Novella, Jljamo skoraj v celoti.
Govor tovariša Novelle člana vodstva KPI na kongresu naše Federacije
Tovariši in tovarišice !
V	imenu vodstva KPI in v svojem osebnem imenu se obenem zahvaljujem za vaše bratske in tople pozdrave, ki jih potom mene pošiljate vodstvu KPI.
V	poročilu, ki ga je podal tovariš Sema, kakor tudi v diskusiji ste poudarili važnost tega vašega kongresa. Poleg mnogih obstoječih problemov, ki jih imate v zvezi s tržaškim vprašanjem, z vprašanjem italijanskih in mednarodnih problemov, je ta kongres važen, ker je vaš prvi kongres po vrnitvi tržaških komunistov v vrste velike Komunistične partije Italije. V imenu vodstva KPI, vam želim izjaviti, da mi še posebno cenimo važnost tega, prvega kongresa, na katerem se tržaški komunisti združujejo z vsemi komunisti Italije. Ta naša ocena pa je v naši prepričanosti tem globlje vkoreninjena, ker nam potek tega kongresa dokazuje popolno enotnost povezave tržaških z italijanskimi delavci, kakor tudi popolno enotnost povezave slovenskih z italijanskimi delavci v Trstu, dejstvo, ki ho privedlo do večje strnjenosti vseh delavcev, ki delujejo in se borijo proti italijanskemu kapitalističnemu režimu.
Na tem kongresu je razvidno dejstvo, da tržaški delavci — Italijani in Slovenci — kakor delavci Italije, imajo pred seboj enake zahteve in probleme, glede vpra-
Pogoji za dosego bistvenega preokreta politike doma in v svetu
O položaju v našem mestu
Trst mora biti predvsem mesto miru
kov, v dobi velikih ustvarjalnih dosežkov socialističnih dežel, velikih važnosti razvoja delavcev v kapitalistič-
Govor tovariša Novelle, ki ga objavljamo, je bil posnet na magnetofonski trak. Ker je zelo važen, ga bomo objavili v ce-lof 'i tildi v posebni brošuri.
nih ter v naprednejših kapitalističnih deželah, za vedno zmagovite j ši in večji razvoj borb kolonialnih narodov za dosego nacionalne neodvisnosti.
Nemogoče je, da tak položaj ne bi vplival na razvoj borb, ki jih vodimo v notranjosti naše dežele, vpliva pozitivno vsakodnevno v določanju smernic velikih delovnih množic, na vsakodnevno krepitev zaupanja v možnost zmage družbe, proste izkoriščanja človeka po človeku, rešene izpod imperialističnega in kapitalističnega zatiranja.
Naša Partija deluje danes
ne in nujne naloge, za katere se borimo s ciljem, da bi njih ostvaritev v najkrajšem času dosegli.
Ali niso dejstva, ki jih mi postavljamo zgodovinska? V konkretnem položaju, ki se je v svetu in v naši deželi ustvaril, je naloga dokončno doseči politiko mednarodne pomiritve ter novo demokratično večino, za katero se delavski razred, delovni ljudje Italije morajo in morejo boriti z zaupanjem v njeno skorajšnjo ostvaritev. Dve sta nalogi, ki odgovarjata splošnim zahtevam našega ljudstva in celotne dežele,in za kateri se že le-
„	.	,	, ,	v takšnem položaju celotne
sanja mezd, dela, zaposlitve, italijanske dežele, ki pozi
enake zahteve po demokratičnih pravicah, svobodi in miru. Enake probleme odločne borbe proti hirajoči kapitalistični družbi, enake probleme nanašajoče se na nujnost popolne obnove italijanske družbe, njene gospodarske, politične in socialne strukture.
Poleg tega smo na tem kongresu ugotovili popolno istovetnost osrednjih in krajevnih vprašanj vašega mesta z velikimi problemi celotne države.
Naša Partija bo imela svoj IX. vsedržavni kongres v trenutku posebne važnosti glede mednarodnih dogori-
ta borimo ; zahtevi, ki že le. ta dušijo vsakodnevno življenje delovnih ljudi, naloge, ki so osnova političnih raziskovanj, izdelovanja politične linije, določanje konkretnih nalog, razmestitev odnosov sil v notranjosti naše dežele med silami, ki zastopajo konservativna in reakcionarna mnenja kapitalizma ter silami demokratičnega in socialnega nadredka. Gre za naloge, ki obenem odgovarjajo zahtevam in konkretni stvarnosti, ki je v gibanju. Po tej poti se svet že usmerja. Pri obeh vprašanjih ne začenjamo iz nič, marveč ob obeh nalogah napreduje-
Obsodba
antisemitizma
tivno čuti ves mednarodni položaj, v katerem je, v glavnem, s svojim delom, bila na čelu borb delavskega razreda, kakor tudi v borbah za mir, za svobodo, v obrambo demokracije itd. ; borbe, ki so vsekakor imele važen delež v zagotovitvi miru in demokracije v svetu.
Pred našo Partijo se danes postavljata dve osnovni nalogi : naloga popolne zagotovitve mednarodne pomiritve, zagotovitev mirnega sožitja med vsemi državami, kakšne-koli socialne ureditve ter naloga za dosego nove demokratične večine.
Gre za zelo važne, konkret-
Delegati kongresa so snn odobrili naslednjo cijo :
«I. kongres Avtonomne tržaške federacije KPI, medtem ko ponavlja protest, ki so ga že izrazili tržaški komunisti proti zadnjim antisemitskim manifestacijam v našem mestu, do katerih je prišlo vzporedno z enakimi rasističnimi manifestacijami v drugih mestih in državah, opozarja tržaško javno mnenje na resnost gornjih dogodkov, ki so sad ostankov narizma. Z vse obsodbe vredno hinavščino so pristojne oblasti označile gornje manifestacije za delo «mazačev zidov». V resnici pa gre za značilen izraz še vedno žive predrznosti netilcev .vojne, pod. pihovalcev sovraštva med narodi. spričo katerih je potrebno docela drugačno stališče, dosled. no duhu ustave, ki jo je dalo odporniško gibanje.
Pred narodi
ogla- I stoji danes perspektiva trajne-resolu- ga miru in razvoja demokracije vseh kontinentih sveta. Sramotni izpadi antisemitizma, kot zločinske metode mučenja, ki jih uvajajo v Alžiriji, kot tudi rasistične manifestacije* proti črncem v Južni Afriki in drugih deželah, morajo vzbuditi odločen odpor vseh demokratov.
V naši državi in našem mestu je tembolj nujno vzgojno delo mladih pokolenj za spoznavanje zgodovine fašizma in partizanskega gibanja in proti rasističnim predsodkom. Edino na ta način se bo preprečilo, da bi provokatorske akcije najo. gabnejših reakcionarnih sil, našle izvajale*
Duh enotnosti, ki je preveval partizansko gibanje, mora danes prevevati tudi vse politične stranke, vse ljudi, ki odkritosrčno želijo mir in svobodo. prijateljstvo med narodi in napredek vsega človeštva.»
vsega sveta
mo in pred nami so pogoji za hitrejšo dosego. Pogoji za naš napredek so predvsem naša volja za borbo, vztrajnost, zaupanje, naša borbenost, sposobnost ustvarjanja enotnosti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
Mednarodna pomiritev napreduje: zelo težko je danes, tovariši, misliti na možnost povrnitve v položaj hladne vojne, ki smo ga poznali v prejšnjih letih. Dogodki, kot je potovanje Hruščeva v A-meriko, potovanje Eisenho-werja in Gronchi j a v Soviet-sko zvezo, so takega pomena, ki bistveno spreminjajo mednarodni položaj. S tem pa ni rečeno, da je pomiritev popolnoma zmagala v političnem življenju in v smernicah vlad in v državah ; tudi ne pomeni, da napredek pomiritve ne bo ustvarjal mrzličnih dob, da ne bo prišlo tudi do nazadovanj. Na vsak način obstojajo možnosti za dokončno dosego bistvenih sprememb, ki so že v teku in ki jih potrjujejo dejstva, katera so v zgodovini narodov vedno pomenila preokret političnega vodenja odnosih med državami.
Za mir je potrebna naša dejavnost, mednarodna pomiritev je predvsem zagotovljena po aktivni in pozitivni dejavnosti Sovjetske zveze, po njenih znanstvenih, ekonomskih in političnih uspehih. Veliki so uspehi, ki jih predstavljajo poleti na Luno in proti drugim planetom, predvsem, če se globoko odražajo v človeku in nihče ne morč zanikati, da ti uspehi pozitivno vplivajo in se bodo čedalje bolj odražali v ekonomskih, političnih in socialnih pridobitvah sovjetskega ljudstva, tako, da se bo to ljudstvo z gotovostjo postavilo na čelo, ne samo znanstvenega in tehničnega napredka, ampak tudi tudi na čelo ekonomskega in socialnega razvoja, v ustvarjanju nove dobe in novega življenja. To je tisto, ki določa nove smeri, ali pa je v razmišljanje vsem tistim, ki pošteno mislijo.
So dejstva, ki narekujejo
(Nadaljevanje na 6. struni.
Poročilo političnega sekretarja naše Federacije
Tajniško poročilo je na kon. pri nas je namreč uveljavljanje
gresu podal tovariš Sema. V u-vodu svojega poročila je podčrtal pomen, ki ga ima I. kongres Avtonomne tržaške federacije KPI ter poudaril, da je ta pomen prav tako velik za italijanske kot za slovenske komuniste in za vse prebivalstvo Tržaškega ozemlja. Ta kongres, tako je nadaljeval tov. Sema, pomeni, uvrstiti se popolnoma v gospodarsko in politično stvar, nost italijanske republike, v borbe italijanskega delavskega razreda in delovnih množic in se postaviti na italijansko pot v socializem. Istočasno pa pomeni: vrnitev na antifašistične tradicije Curiela, Tomažiča, Frausina, Kolariča in vseh drugih italijanskih in sloveni skih tovarišev, ki so bili člani in voditelji KPI. Ta kongres nam mora pomagati, da premostimo težko obdobje, ki je tržaške komuniste držalo stran od KPI v letih po drugi- svetovni vojni ter • zbrisati negativne posledice v partiji in v ljudskih množicah.
linije VIII. počasnejše in težavnejše. Kljub temu pa so bili doseženi pomembni rezultati in danes že lahko rečemo, da so bili postavljeni temelji za ustvaritev množične partije.
Gospodarski
položaj
Sklepna resolucija VI. kongresa KP TO
VI. kongres je sklenil, da spremeni KP TO v avtonomno tržaško federacijo KPI, ker so prenehali razlogi, ki so povzročili ločitev od KPI. Povratek tržaških komunistov, Italijanov in Slovencev, v vrste slavne KPI, naj okrepi njihove borbe za dosego ciljev, ki so enaki ciljem italijanskih delovnih ljudi in od katerih uresničitve zavi-si tudi rešitev osnovnih problemov tržaških delovnih ljudi in ljudskih množic. VI. kongres KP TO je sprejel ta sklep tudi v prepričanju, da bo avtonomija, ki jo narekujeta posebni položaj Tržaškega ozemlja in obstoj dveh narodnosti, rodila pozitivne rezultate.
V	času, ko se vrši prvi kongres naše federacije, se nahaja tržaško mesto in ozemlje v zelo slabem gospodarskem stanju. Središča gospodarstva, to je luka in veleindustrija, preživljajo krizo, ki lahko rečemo, da nima primerjave v vsej zgodovini Najmanjšega dokaza ni., da bi vlada nameravala sprejeti ukrepe, ki so potrebni za izboljšanje tega položaja.
Evo kakšni so zadnji podatki o prometu v tržaški luki :
V	prvih 11 mesecih je bilo v luki skupno trgovskega in industrijskega prometa :
izkrcano 1957	1958	1959
3.661.000	2.987.000	2.67.3.000
vkrcano 1.054.000	1.069.000	1.113.000
Skupno : 4.716.000	4.043.000	3.786.000
Iz tega	je razvidno	da zna-
Resolucije CK in CKK KPJ
V tej resoluciji je bilo med drugim podčrtano sledeče :
«... Z izvrševanjem svojih dolžnosti pri delovanju, bodo tržaški komunisti, Italijani in Slovenci, podprti od KPI v celoti nosili to, kar je največji zaklad:	razsvetljeno zvestobo
načelom marksizma-leninizma, navdušenje in poštenje, modrost in razredno zavest ter borbeno sposobnost, ki izhaja iz zgodovine tržaških komunistov in na splošno iz zgodovine delavskega razreda in junaških delavcev. Del nezrušljivega zaklada je dosledno bratstvo med italijanskim in slovenskim prebivalstvom, za čigar razvoj in učvrstitev morata prispevati modra in pogumna politična pobuda ter zalet italijanskih in slovenskih komunistov, trdno združenih proti nacionalizmu katere koli vrste, na temelju načel politike KPI v Avtonomni federaciji Tržaškega ozemlja. Sprejetje sklepov XX. kongresa KP SZ in načel programa-tične deklaracije ter tez, odobrenih na VIII. kongresu naše partije, ki jih je brez vsakih pridržkov slovesno potrdil tudi VI. kongres KP za Tržaško ozemlje, kaže ne le vsebino politične linije, temveč tudi načine in oblike, za katere so se tržaški komunisti, Italijani in Slovenci, obvezali, da jih bodo realizirali skupno z vso partijo, za napredek italijanske poti v socializem.» c
Zatem se je poročevalec nekoliko dalje pomudil pri obrav. navanju vprašanj, ki so v zvezi s politiko VIII. kongresa KPI. Med drugim je poudaril, da je Dii ta kongres izredne važnosti za življenje vse partije, da je bil z njim napravljen nadalj. nji korak za teoretično izpopolnitev, za razvoj akcij, ki jih je KPI vodila v preteklih 10 letih in je pomagal odkrivati osnovne značilnosti italijanske družbe • ter je določil glavne obrise akcij in borbe za italijansko pot v socializem. Potrjena je bila možnost napredovanja po lej poti prek uresničitve gospodarskih in političnih preosnov, ki jih predvideva italijanska republiška ustava, možnost o-hrambe in razvoja demokratičnih ustanov in množičnega gibanja, utrditve zavezništva med delavci in kmeti ter razširiti konvergence in zavezništva na zelo široki platformi. Zaradi tega je bila potrebna velika in močna partija. Zato pa je bilo na VIII. kongresu postavljeno geslo: «Obnovitev in razširitev partije». Toda iz mnogih objek. tivnih in subjektivnih činite-liev je prav to geslo pri nas v Trstu naletelo na ovire. Tu
ša v primerjavi z letom 1957 skupno nazadovanje 929.000 t. in 256.000 ton v primerjavi z letom 1958.
Tudi podatki o železniškem prometu odražajo zgoraj omenjeno stanje. Evo, kaj pravijo številke :
1957	3.000.000 in 195.000
1958	2.000.000 in 603.000
1959	1,000.000 in 775.000
Nazadovanje železniškega prometa je pripisati predvsem padcu prometa z Avstrijo.
Nekoč je bilo tržaško pristanišče na tretjem mestu v Sredo, zemlju, danes pa je na zadnjem mestu.
Toda vzporedno z nazadovanjem pomorskega in železniške, ga prometa, se nadaljuje tudi proces razpadanja veleindustrije, ki je pretežno državna, to je industrije IRI. Ladjedelnica Sv. Roka je bila po vojni spremenjena v obrat za popravila ladjevja in kot taka pridružena Arzenalu. Ni bila deležna nobenih investicij in ni-
ma, seveda, nobenih naročil za gradnje novih ladij. Tudi Arzenal nima dovolj dela, kljub temu, da razpolaga z velikim dokom. Ladjedelnica Sv. Marka ni bila deležna potrebnih in. vesticij za modernizacijo naprav, ki so zastarele. Ta ladjedelnica, ki je bila nekoč v ponos tržaškemu mestu in je bila znana tudi v daljnih deželah, saj je izdelovala mnogo ladij
liji, kjer se danes število prebivalstva manjša, je mesto, ki je med velikimi središči imelo najnižji demografski prirastek od leta 1911 do 1951; število umrlih presega običajjno število rojstev, število izseljenih presega število priseljenih, e-na petina prebivalcev je stara nad 60 let in mladina izpod 21. leta starosti, ki v ostali republiki predstavlja 33,3 odst.
za tujino; danes zaradi zastare- prebivalstva doseže v Trstu kolih naprav ne more kljubovati maj 21,4 odst.
hudi konkurenci. Tovarna strojev je bila sicer obnovljena, a je vezana na patente FIAT in je oropana naročil, zaradi tega je bilo mnogo delavcev suspendiranih. Livarna ILVA v Skednju je obsojena na propast. S strani vlade ni nobenih zagotovil. Tudi minister Ferrari-Agradi je bil zeh^ nejasen. Ladjedelnicam je bila obljubljena 3.000-tonska prekooceanska ladja in nekaj drugih manjših naročil, toda to ne more rešiti perečega problema tržaške ladjedelniške industrije.
Danes se razvija le inonopol-ski sektor, kamor spadajo: podjetja: «Italeementi», «SNIA» papirnica v Stivanti, tobačna to. varna v Žavljah (katero so kadilci drago plačali s povišanjem cene tobaku). Toda v vseh teh podjetjih je zaposlenih razmeroma manjše število delavcev.
Danes je v Trstu okrog 100 tisoč delavcev, od katerih je zaposlenih okrog 85.000, ostali pa so brezposelni. To nam jasno predočuje, da je odstotek brezposelnosti zelo visok, in je mnogo višji od odstotka v vsedržavnem okviru. Spričo tega pa je od 45 do 50 odst. neizkoriščene industrijske proizvod, ne zmogljivosti. Nič čudnega, torej, ako je povišanje dohodka na prebivalca na zadnjem mestu v vsedržavni lestvici. Tudi investicije se manjšajo. Od 8 10 milijard lir investicij, kolikor jih je bilo leta 1952, smo prišli na manj kot 6 milijard leta 1959. (Te številke so povzete iz študija prof. M. Resta).
Pa poglejmo, kaj pravi v zvezi s krizo prof. D. De Castro. Ta pravi:
«Trst je edino mesto v Ita-
Glasilo tržaških gospodarskih krogov «Tergesteo» je preteklega junija med drugim poročal naslednje:
«Žal sta nam čas, razširjajoča se kriza, ki prodira v najširše in najbolj zaščitene gospodarske sloje, dala prav. Trst, ki se nahaja že leta v težkem in nezdravem položaju, bije plat alarmantnega zvona. Kriza o-kužuje vse gospodarske sektorje in resno ograža sleherno možnost razvoja in celo ohranitve gospodarstva. Z zavestjo, ki nam prihaja iz objektivne ocenitve vseh znanih podatkov, danes lahko trdimo, da se Trst nahaja pred razkrojem svojega gospodarskega ustroja in ne bo minilo niti deset let — nočemo biti preroki ko bo to mesto izključeno iz velikih trgovinskih središč, seveda, ako ne bodo nujno sprejeti primerni ukreni za njegovo poživitev. Ustanovitev in krepitev pristanišč, ki se nahajajo na drugi strani Jadrana predstavlja ošibitev vloge našega pristanišča, zaradi česar tudi volja in dejansko prizadevanje tržaških krogov izgubljata svojo veljavo. Narašča gospodarsko neugodje, ki je neposredna posledica nezaupa. nja do vloge našega emporija in naše industrije. Dejanja so tista, ki potrjujejo našo diagnozo, ki se je v prejšnjih letih zdela le kot protest, danes pa se kaže v vsej svoji dramatični stvarnosti. Pred seboj imamo poročilo Trgovinske zbornice o gospodarskem stanju na Tržaškem ozemlju. Iz tega poročila je jasno razvidno, da je le malo tolažilnih podatkov, kajti skoraj na vseh področjih je o-paziti zastoj in kopičenje negativnih razmer, kar enostavno lahko označimo kot propadanje Trsta.»
Delegati na kongresu.
Tržaško gospodarstvo v okviru italijanskega gospodarstva
Negativne značilnosti vladnih ukrepov za Trst
rimska za Trst,
Ukrepi, ki jih je vlada do sedaj sprejela so povsem nezadostni in nikakor ne morejo bistveno spremeniti neugodnega položaja. Na primer zakon, ki ga je sprejel ministrski svet lanskega februarja in ki predvideva 45 milijard lir, ki naj bi bile investirane v teku 7 let, se ne nanaša samo na Tržaško ozemlje ampak na vso deželo. Del te vsote je bil namenjen ureditvi železnice Trst-Videm-Trbiž, novi spojni železnici Sredipolje-Sv. Ivan ob Nadiži, ureditvi pontabeljske ceste 6 milijard je bilo dodeljeno za gradnjo avtoceste Trst-Mestre z odcepom Falmanova-Videm. Ostali del pride v poštev za gradnjo nove glavne železniške postaje v Trstu, za krožno progo in za pomol VII v Trstu. V teku leta 1959 bi bili morali porabiti le 6 milijard lir. Toda kako je mogoče s to vsoto rešiti vrsto tako resnih problemov?
Predlogi
komunistov
Tržaški komunisti zahtevajo, naj se sprejme pravi organični načrt za gospodarsko obnovo Tržaškega ozemlja. Zato zahtevajo:
1)	Ustanovitev popolnega carine prostega področja na Tržaškem ozemlju ;
2)	čimprejšnjo okrepitev železniških zvez s Trstom ;
3)	dodelitev posebnih nakazil, ki naj omogočijo sprejem posebnih železniških tarif za tuje blago, ki se prevaža skozi Trst, tako da bi lahko konkurirali z avstrijskimi in jugoslovanskimi železnicami;
4)	sklenitev železniških in tarifnih pogodb z Avstrijo in Jugoslavijo, ter z drugimi deželami ;
5)	dodelitev posebnih nakazil za Javna skladišča v Trstu, ki naj omogočijo uvedbo tarif, ki bodo lahko konkurirale z Reko, Hamburgom in drugimi pristanišči na severu ;
6)	vzpostavitev in okrepitev pomorskih prog z moderno o-premlj enimi ladjami, z Dalj-njim Vzhodom, Indijo, Indonezijo. Perzijskim zalivom, Afriko, vzhodnim in zahodnim Sredozemljem in Črnim moriem ;
7)	čimprejšnjo dograditev avtoceste Trst - Benetke, z odcepom proti Vidmu in Trbižu;
8)	gradnjo nafto*da za Avstrijo;
9)	moderniziranje obratov Združenih jadranskih ladjedelnic (GRDA);
10)	povečanje in zagotovitev naročil za Tržaški arzenal in ladjedelnico Sv. Roka;
11)	moderniziranje in okrepitev škedenjske livarne ILVA;
12)	povečanje skladov, ki so predvideni po zakonu Tambro-ni, za zagotovitev novih naročil za ladjedelnice, ki spadajo pod IRT ali pa so v zasebnih rokah ;
13)	gradnjo novih industrijskih podjetij IRI ;
14)	razširitev metanovoda ENI tudi na Tržaško ozemlje ;
15)	sestavitev načrta za gradnjo potniških in trgovskih ladij za družbe preminentno državnih koristi za približno 250 tisoč ton, ki naj bi jih po večini zgradili v ladjedelnicah GRDA in v drugih manjših la-djedelniških obratih ;
16)	zgraditev termoelektrične centrale ;
17)	zgraditev novega tržaškega vodovoda, ki naj bi dobival vodo iz Furlanije ;
18)	zgraditev 10.000 ljudskih stanovanj.
Bistveno vlogo ima po našem mnenju ustanovitev popolnoma carine prostega področja, kar zahteva večina prebivalstva in to zato, ker:
a)	v našem pristanišču je — za razliko od drugih italijanskih pristanišč — 80 odst. trgovinskega prometa namenjeno za. ledju. Prav dejstvo, da tega ne upoštevajo, preprečuje obnovo in razvoj prometa ter tradicionalnega tržišča in tranzitnega središča Srednje Evrope, Sredozemlja, Srednjega in Daljnjega Vzhoda ;
b)	z mirovno pogodbo in Londonskim sporazumom je Trst izgubil svoje tržišče in pri-bližno 700.008 potrošnikov;
c)	brez izrednih ukrepov je težko najti kapital za investicije v našem mestu, pač pa se kapital, ki se ustvarja pri nas, prenaša drugam.
Kaj pomeni carine prosto področje?
To pomeni :
1) Ukinitev carine, proizvod-
nega davka, splošnega dohodninskega davka (IGE) in drugih davčnih bremen ter popolna odprava carinske kontrole;
2) da uvoženo blago ne bi bilo več podrejeno določenim pri-stojbinam in blago, ki se proizvaja na našem področju bi bilo popolnoma prosto vsakega davčnega bremena in pristojbin za uporabljene surovine.
Koristi za Trst
Zaradi povečane napadalnosti in zaradi posrednejšega gospodarstva velemonopolov, so posledice, ki iz tega izhajajo, bolj jasne v očeh vseh in škoda je postala še večja.
Da bi mogli kljubovati prenehanju ugodne mednarodne konjunkture ter zavreti zagon proizvajalnih sil, so italijanske monopolske skupine, čeprav v podrejeni funkciji nasproti francoskim in nemškim, uresničile in okrepile «povezavo» na mednarodnem področju, t. j. v takoimenovani «Mali Evropi». Italija je stopila v Skupno evropsko tržišče (SET) in vstopila je popolnoma nepripravljena. Pri tem naj pomislimo samo na Trst odnosno na Hamburg.
Tako so razširili svojo napadalno akcijo proti državnemu gospodarstvu z namenom, da si zagotove čedalje bolj centralizirano kopičenje kapitalov v svojih rokah. Na ta način prihaja še bolj do izraza imperialistični značaj italijanskega kapitala.
Danes je Italija v Skupnega evropskega toda poglejmo, kako gleda :
V Italiji obstajajo najnižje mezde, široka področja velike bede, prekomerno izkoriščanje ženske in mladinske delovne sile; tu se brezobzirno kršijo zakoni o socialnem skrbstvu, proti nezgodam in delovni po-
sklopu tržišča, to iz-
1 goji sploh; kljub sindikalnim borbam in doseženim izboljšanjem, ostajajo življenjski pogoji delavcev težki in z nekaterih vidikov so še poslabšani ; povečalo se je izkoriščanje delavcev na splošno; obstaja še nadalje diskriminacija in delodajalski despotizem; monopol skuša uravnavati celo življenje in prosti čas delovnih ljudi ; brezposelnost je ostala stalna, mučna tako na področju drugih pokrajin Italije kot v Trstu, kjer je dvakrat večja od povprečne brezposelnosti v ostali državi ;	11 milijonov žena je
izven proizvajalnega procesa; osnovni produktivni sektorji so sc zmanjšali v korist predmetov, ki niso nujno potrebni za življenje; še nadalje obstaja velika neuravnovešenost med Severom in Jugom ; nadaljuje se proces kolonizacije Juga in o-tokov s strani velemonopolske-ga kapitala s Severa ; obstajajo tudi pojavi samofinansiranja, kar pa predstavlja po drugi strani grabljenje kapitalov.
Govornik je na tem mestu še posebno poudaril naslednje:
«Mislim, da moram začeti z bolj neizprosno in dokumentirano razgalitvijo pred jav nosijo tega nesramnega položaja, v katerem tekmujejo tako-imenovane nacionalne stranke. Včasih se je govorilo in se še govori da ni politike za Trst, toda bolj pravilno bi bilo
reči, da ta politika obstaja, saj je danes, ako pogledamo nekoliko nazaj, popolnoma jasna. Nastanek italijanske veleburžo-azije, veleindustrijskih in finančnih središč, utrjevanje največjih monopolskih skupin porajajočega se italijanskega imperializma, ki teži za tem, da se polasti Trsta, toda samo za to, da ga izbrišejo kot tekmeca in kot odskočno desko za prodiranje na balkanska tržišča in tržišča Srednega ter Daljnjega Vzhoda. Proces državnega posega z ustanovitvijo IRI, je
zi našega mesta se izraža tudi borba proti IRI. Tu monopoli gospodujejo in dušijo, ne le zaradi svoje pristranosti, temveč predvsem zaradi svoje splošne akcije v političnem in gospodar, skem življenju države.
V sami ustanovi IRI se z večjo ostrino izražajo politične akcijske linije monopolskega podjetja, vmešavanju Zveze in-dustrijcev . Confindustrie, odpora proti zahtevam delavstva, osporavanje moderniziranja industrijskih podjetij in strukture na plošno itd.
Samo življenje Trsta, pomanjkanje demokratičnih ustanov, kot tistih, ki jih v Italiji uživajo že 15 let, zakasnele volitve v pokrajinski svet. zakasnele parlamentarne volitve, zelo dvomljiv juridični lik vladnega generalnega komisariata, negotov status Tržaškega ozemlja, vse to so dokazi točno določenega političnega načrta, prisilni, ali nekoliko bolj ublaženi izgon delavskega razreda in njegovo razredčenje, nenormalno širjenje postranskega delovanja, deklasacija delovne sile, splošna ostarelost prebivalstva, počasen proces obnove, birokratske ovire, finansiranje desničarskih sil takoimenovanih centrističnih strank ter sindikalne organizacije CISL, hujskanje na šovinistično mržnjo in klerikalizacija javnega in kulturnega življenja, dokazujejo voljo, imeti obmejno mesto brez perspektiv za bodočnost, kjer se životari z dneva v dan, kjer se od časa do časa izsi. li kakšno naročilo, posluša razne ministre in vladne podtajnike, ki ponavljajo nikoli izpolnjene
šil pred sramotnim propadom elemente tržaške veleburžoazije, obljube ali obveznosti z namer-ki ni bila sposobna preživeti
skrčenja avstro-ogrskega cesarstva in krize povojne dobe. Danes, v drugi povojni dobi. ko se je neposredno zaledje, še bolj skrčilo, bi bil Trst s svojo industrijo. z luškimi napravami, bankami itd še vedno lahko predstavljal strahu vrednega tekmeca. Politika pomiritve, dobrih odnosov z deželami, ki težijo na naše pristanišče, je postavljala Trst v zavidanja vreden položaj. Toda to ni bilo v interesu napadalnih skupin italijanske stranke, ki predstav. Ija njihove interese, raznih
vlad, zlasti pa zadnjih, ki
vodile za načrte monopolov odgovarjajočo politiko.»
Ne smemo pozabiti, je za tem nadaljeval tovariš Sema, da je bonnska Nemčija postavila kot pogoj za rešitev Hamburga in da so kljub vsemu francoski in nemški trusti ohranili ter celo okrepili v SET svoje privilegije in se, seveda, dobro pripravili na rešitev svojih koristi.
V gospodarski in politični kri-
nim napačnim tolmačenjem statističnih podatkov, z že udomačenim napihovanjem tudi najmanjše želje.
Trst ni poznal dobe prave demokracije, ni užival dobe Ugodnih konjunktur in te niso pripomogle k postavitvi temeljev za utrditev ali predpogojev za boljšo bodočnost. Obdobje dviga ni pustilo sledi, razen v pospešenem proizvajalnem tempu in izkoriščanju delavstva, ki ostaja brezposelno, se stara in številčno pada.
Trst najtežje plačuje posledice nezaželjene vojne in vladne politike, ki se jasno usmerja na zavarovanje najnižje strankarske koristi in koristi velemonopolov.
Prav zato pa so za Trst bob kot katero koli drugo mesto va žne: pomiritev, sprememba sve lovnega položaja, prava demo krači ja, uresničitev republiške ustave, spremembe državnega n stroja, zmagovita borba prot monopolom in silam, ki uresni eujejo njihovo politiko.
Politični položaj v Trstu
Od vsega tega bi imel Trst naslednje koristi:
1)	Povečanje mednarodnega prometa, okrepitev pristanišča, do česar bi prišlo zaradi znižanja tranzitnih stroškov in zmanjšanja zamude časa ;
2)	poživljen j e plovbe in s tem gradnje ladjevja, okrepitev o-skrbovalne službe, bančne in zavarovalne dejavnosti, vir žlahtne valute (od brodarine, luških in železniških uslug od-premanja in zavarovalnin).
Razen tega bi se razvila industrija, ki se ukvarja s predelavo uvoženih surovin, kapital bi našel vzpodbudo za investicije. Ker bi se zmanjšali strošjd in zlasti davčna bremena, bi lahko prosto zadihala tudi obrtništvo ter mala in srednja industrijska podjetja. Tako bi prišli do povečanja zaposlitve delovne sile% ki ie naš najdragocenejši kapital, istočasno pa bi se znižali življenjski stroški in sicer od 20 do 25 odst., kar bi imelo ugoden vpliv na razširitev in povečanje blaginje na splošno.
Kmetijstvo
Z ustanovitvijo carine prostega področja na celotnem Tržaškem ozemlju bi dosegli tudi velik razvoj kmetijstva, saj bi bila umetna gnojila, semena, razkuževalna sredstva in preparati za uničevanje mrčesa, poljedelski stroji in celo namakanje zemlje mnogo ceneje.
Mi ne zahtevamo miloščine marveč orodje za delo, do katerega imamo vso pravico. To ni nikakšno čudežno zdravilo ampak je le eden izmed ukrepov, od katerega bi imela koristi vsa naša skupnost.
Zatem je prešel govornik k obravnavanju krajevnega politi, čnega položaja. Podčrtal je med drugim tudi konkretne predloge, za rešitev perečih problemov. Začel je pri volitvah. Pou-daril je, da je resnost obveznosti ljudi, ki so bili izvoljeni na naših listah, stvarna politika, ki jo je vodila naša federacija ter KPI na splošno, omogočilo dosego lepih uspehov na volitvah. Naša partija si je pridobila lepo število povsem novih volivcev, s čemer je bila utrjena naša volilna baza. Toda kar je važno, je poudaril sekretar naše federacije, je to, da so naši volivci solidni ; volilni znak so izbrali zavestno ; zavedajoč se za koga glasujejo in zakaj glasuje, jo za srp in kladivo. Število vo. Jivcev se je povečalo tako med Italijani kot med Slovenci, v nestu in na deželi.
Zatem je analiziral delovanje naših krajevnih ustanov ter pohvalil demokratično upravljanje teh organov, ki ne delajo nobene diskriminacije. Še posebno je pozdravil demokratične občinske upravitelje občin v Mil jah in Dolini, kjer vodijo te uprave nepretrgoma že celih 10 let. Kjer pa smo v opoziciji, je dejal tov. Sema, je naša kritika stvarna in se držimo dosledne borbe za uresničitev našega pro. grama. Povsem nova izkušnja za tržaške komuniste je tržaški pokrajinski svet kjer de delovanje naših svetovalcev, ki so v opoziciji, povsem dobro. Toda pri vsem tem pa je nekaj potrebno, je poudaril govornik, namreč, da izboljšamo vezi z na. Šimi volivci.
Po več desetletjih imamo sedaj tudi našega poslanca v rimskem parlamentu. Tu tovariš Vid ali predstavlja tržaški delavski razred in hrani njegove koristi ter koristi vsega proizvajal, nega in delovnega prebivalstva našega mesta in ozemlja. Bilanca njegova delovanja je povsem
pozitivna. Da je tako nam potrjuje tudi bežen pregled nje. govega dveletnega delovanja, iz katerega izhaja, da je postavil 120 vprašanj, 20 interpelacij o važnih krajevnih vprašanjih, ra. zen tega pa je sodeloval pri izdelavi raznih zakonskih načrtov, med katerimi jih je 6 izrazito krajevnega značaja, med katerimi sta tudi zakonski predlog za
šolstva in rešitev položaja nameščencev bivše ZVU. Delovanje našega poslanca je povečalo ugled naše partije in omogočilo nove stike. Toda za uspešnejše delovanje krajevnih ustanov in tudi v parlamentu je potrebno, je poudaril tov. Sema, širše sodelovanje vseh vo. liveev, potrebna je podpora ljudskih množic in zainteresi-
juridično ureditev slovenskega 1 ranih strok prebivalstva.
Politične stranke, ki delujejo v Trstu
Dotaknimo se sedaj političnih strank, ki delujejo v Trstu.
Kot prvo je tov. Sema omenil Italijansko socialistično stranko PSI ter poudaril, da ie sodelovanje med KPI in PSI temelj naše politike za enotnost delavskega razreda in ljudskih množic. Naši stiki s tovariši socialisti so se izboljšali in so dobri. Z njimi razpravljamo o slošnih in stvarnih vprašanjih, vodijo se tudi skupne akcije na nekaterih področjih. Skupno smo v Novi delavski zbornici CGIL in drugih množičnih organizacijah, v občinskem odboru za obrambo miljskega gospodarstva ; skupno smo nastopili tudi v borbi za Delavske zadruge. Naša perspektiva in naša naloga je, še bolj izboljšati te odnose in to v polnem spoštovanju avtonomije, kar pa nikakor ne pomeni ustvarjati
zmedeno in protislovno in v duhu antikomunizma, izrazil različno usmeritev, ne le glede reformizma in Fanfanjevega klerikalnega integralizma, temveč \ protest. Govorilo se je o potrebi nove zunanje politike, resnega in program atičnega posredovanja države v gospodarstvo itd. La protislovja moramo izbrati, razširiti protislovja Zgrešeno bi bilo, ako bi mi ostali le na stališču kritike in prav tako zgrešeno bi Lilo, ako bi nečuveno podprli reformistično demokri-sljansko linijo. Od levičarske struje te stranke, ki se seklicuje na socialne obveznosti, moramo zahtevati, naj se preneha diskriminacija proti delavskim strankam, naj se preneha antikomunizem.
SOCIALDEMOKRATI V tezah za IX. kongres se govori, da so komunisti naklonje-
kak «frontizem», ne pomeni jni ^!,d' delnim sporazumom z prejudicirati odnosov z drugimi j republikanci, radikali in social.
gibanji. Danes so ustvarjeni pogoji za tako sodelovanje, na podlagi določenih stvarnih vprašanj.
KRŠČANSKA DEMOKRACIJA Teze za IX. kongres KPI pozitivno ocenjujejo dejstvo, da je znaten del delegatov zbranih na kongresu v Florenci, čeprav
demokrati. Govori se o postavitvi temeljev zo široko Sodelovanje. Toda za to je potrebno odpraviti antikomunistične pred. sodke. Ta stranka je povezana z demokristjani in tu v Trstu podpira od zunaj klerikalni občinski odbor, je sokrivec s klerikalci za položaj v Delavskih zadrugah, in tudi Delavski
zbornici CISL je podrejena demokristjanom : je stranka klijen-tel in sodeluje pri porazdeljevanju «stolčkov».
REPUBLIKANCI
V	Trstu ta stranka vedno manj pomeni. Je prav tako kot PSDI, stranka klijentel. Povrh tega pa ni enotna.
RADIKALI
V	Trstu obstaja le mala skupina te stranke, ki je propadla na zadnjih volitvah. Ima nekaj vpliva med italijanskimi izobraženci in profesionisti.
-V INDIPENDENTISTI
To gibanje je v polnem razkroju. To so potrdile tudi parlamentarne in upravne volitve. Gibanje je razdvojeno. V občinskem svetu ima dva svetovalca, ki sta prav tako razdvojena. Tolloy je 24. demokristjanski svetovalec, Borghese pa ob raznih prilikah glasuje, kakor se mu zdi, tudi v prid demokri. stjanom.
MISOVCI
Stranka je osamljena, notranje neenotna. V njej so na dnevnem redu prepiri. Je pa stranka ostankov fašizma in kot taka nevarna. Treba jo je odločno pobijati.
MONARHISTI
So prav tako razcepljeni in jih postopoma vsrkava demokri-stjanska stranka, kot se je jo izkazalo na volitvah, dočim je Italijanska liberalna stranka PLI tipična stranka veleindustrij cev, SZD pa je navaden zaveznik italijanskih klerikalcev, kar je dr. Agneletto potrdil tudi z glasovanjem za letošnji tržaški občinski proračun.
Razvoj notranjega in nacionalnega položaja, neugodje tržaških delovnih ljudi, vedno boljša in intenzivnejša aktivnost naše federacije, sekcij in celic, nudijo možnost, da gledamo na ljudsko bazo z novimi perspektivami in v resnici je videti mno-
go večje možnosti konvergefll in zavezništev.
Mi se bomo bolj trudili * razvoj boljših stikov s ka^ liskimi množicami, z vsemi venci, z begunci, socialdemok** ti in republikanci; skratka! vsemi demokratičnimi silami 111 zlasti še s tovariši socialisti.
Na' gospodarski in politi1’11 položaj našega mesta ne molf mo gledati kot na enoto san11 zase in osamljeno, nanj m°r8 mo gledati v okviru deželni in vsedržavnega življenja te( naglega razvoja svetovnih ^ godkov. V Italiji se krepi1'1 prevladovanje monopolov, ^°l devni inonolitski enotnosti kal<l liškega bloka in klerikalk'1 postavljajo nasproti važni f morda odločilni dogodki na $ čiliji in Valdostanski dolin’ Proti naraščajoči bedi in protl politiki vlade se vodi vztraja enotna borba množic; prav 13 ko proti vmešavanju Vatika^ zadnji primer kardinala tavianija — v zvezi s svitanji nove pobude v zunanji politi’ s potovanjem predsednika publike v ZSSR. Kaže pa, ! je tudi vlada sama -- kot pra tovariš Togliatti v svojem nov‘v letnem članku prišla v
g<9t°.	a
Res je sicer, da je tabor iea
cionarnih sil okrog Segnij6'f vlade poostril in poslabšal p0^ žaj ter prizadel veliKu ška državi in predvsem delavce^ zaradi česar je vsaka, tudi 0 •
manjša pridobitev stala dolge nadvse trde borbe. Res pa jc 1”, di, da ie zahteva po bistve spio^: c«1*
postala
spremembi Spremeniti nekaj pa pom1 gledati z večjim zaupanj611
proti levici, proti partijam
lavskoga razreda in Ijudst'* Vsak drugačen način sprem611’
be je varljiv. Premik na
je postal tako potreben, da r je bilo čutiti tudi na kong*6'. v Florenci in celo pri neda^j krizi deželne vlade na Siedo, In tovariš Togliatti piše v zv6? s tem naslednje:
«Tudi nasprotniki so bili V ^ siljeni spoznati, da" se v dez6 dviga nov veter, da veje čeda močneje in lahko postane vi11 nad glavami listili, ki nočejo V' kazati, da so to spoznali».
«Tovariši», je nadaljeval
.v. -.	t I />	‘.1 Ij ‘ '
variš Sema, «to je veter naprt
ka, nove državljanske in P' tične zavesti med državi j ani*
je
veter, ki danes napiblI'j predvsem naša jadra. Ti dog0
ki, ki jih bežno omenjam. pre-*j majo posebno veljavnost mednarodnih dogodkov, ki 111 sijo v sebi neutajljive znake ^ četka nove do^e».
1 ; :,y
Mednarodni
položaj
Cilj prenehanja hladne voj*1 začetka koeksistence in m1*. ljubnega tekmovanja je da° blizu, konkretno dosegljiv.
To je rezultat vztrajne bor dež6'* td 11»’
ZSSR. socialističnih ogromnih- ljudskih množic globokih sprememb, ki so
stale v gospodarskem in ličnem ustroju sveta.

Z začetkom osvajanja vsenK skega prostora, s tako velik1^. koraki naprej v razvoju civl zacije, je ves problem odn6S med državami postal druga6^ Človeški razum se nP\^ vojni, usmerja se v iskanj6 pridobivanje večje splošne 0
ginje. racionalno urejene g°“ff
darske in socialne organiza6


In to se dogaja zaradi v' kanskih uspehov socialistični
sveta v prvi vrsti Sovjetske ist

Tretjino sveta vodijo komlK stične in delavske partij6- , usmerjajo več kot milijaf ljudi v pravo, neposredno d6*11, kracijo, v socializem, v kom11
stično družbo, ki je najbolj
jb°1J
popolna, naj!3
vita, najbolj civilizirana.
Sistem socialističnih dežel J
najbolj enoten, razvil se j6
napreduje v znanosti, tehn1
iV'
kulturi, uresničuje politične
id'
socialne uspehe, često neveG no naglo, vedno z naglejšimi ^ raki kot v najbolj napred0’^ buržoaznih deželah, vedno podlagi lastnih posebnih 1’ sojev.
V tekmovanju tehnike, ^
. . .
nosti. šolske vzgoje si je	.
pridobila že vsa prvenstva danes si pridobiva nove: 11 j
hitrejše letalo, največji kori?t\ tovor, največja višina, naj1*1 ^ nejši ledolomilec, orjaške at0.^ ske centrale, giganstki jezovi s tem najbolj ljubeča skrb ^ otroke svojega ljudstva. n ^ mejena in najbolj podpifi,^j ljubezen do lastne in umetn drugih narodov. najbolj k kretna demokracija.	(),
Na luno so dospeli simboli ^
a 11 di pira nanrerltra ili O
cialističnega napredka in n -,
družbe, druga polovica lune, sočletni tajinstveni sen, s°v 0 slikati no fatifaMi6V,
pustila
(Nadaljevanje na 4. stTO^)
Politično-organizacijska resolucija /. kongresa Avtonomne
tržaške federacije KPl
I. kongres Avtonomne tržaške federacije KPl, je ob zaključku razprav, ki so se Vršile v dneh 15. 16. in 17. januarja 0 d o b r i 1 teze za IX. kongres KPI in Poročilo dosedanjega federalnega komiteja, katero je podal tovariš Sema, podčrtavajoč naslednje točke, naloge in obveznosti, tržaških komunistov v sedanjem položaju v zvezi s perspektivami delovanja in borb.
1. Mednarodni položaj karakterizirajo začetek preokreta k pomiritvi in priprave Pa prihodnjo vrhunsko konferenco. Tej bovi usmeritvi, velikemu uspehu politike socialističnega sveta, borbe narodov — Sovjetske zveze, ki konkretno dokazuje voljo po miru' in razorožitvi tudi z nedavnim sporočilom Vrhovnega sovjeta v zve-9 z demobilizacijo velikega števila svojih oboroženih sil — se zoperstavljajo najbolj reakcionarne imperialistične skupine.
Trst, zavoljo zelo resnih posledic, ki jih ie utrpel in jih še trpi zaradi vojne in jtiednarodne napetosti, zaradi svoje zemljepisne lege in tradicionalne vloge, ki je °rnogočila, da je postal veliko mednarodno pristanišče, je bolj kot katero koli chugo mesto zainteresiran nad dokončno zmago miroljubnega sožitja.
Borba za mir
Zato tržaški komunisti pozdravljajo bližnje potovanje predsednika Gronchija v ZSSR in žele, da bi to potovanje pomenilo, kljub odporu naj reakcionarne j ših skupin tudi v vladi sami, doprinos k pomiritvi in k aktivni vključitvi italijanske države v pomirjevalni proces.
. Komunisti z zadovoljstvom pozdravlja-1° zboljšanje odnosov med Italijo in Jugoslavijo in žele nadaljnji razvoj gospo-
darskih, kulturnih in drugih odnosov med obema deželama, nad katerimi je Trst, kot stična točka me d dvema narodoma, življenjsko zainteresiran.
Komunisti se bodo borili s konkretnimi dejanji za novo zunanjo politiko in se obvezujejo, da bodo odpravili pomanjkljivosti, do katerih je prišlo v borbi za mir ter da bodo dali svoj delež za učvrstitev gibanja za mir na našem Ozemlju, da bodo delovali za najširšo enotnost in za konvergence vseh mestnih sil okrog zahteve po miroljubnemu sožitju, splošni razorožitvi, razvoj odnosov s socialističnimi deželami v Evropi in v Aziji in z vsemi drugimi državami, kajti to je perspektiva, v kateri se mora Trst napotiti k preporodu.
Za novo demokratično večino
2. Razvoj položaja v deželi, dušeča nadoblast velemonopolov v gospodarskem življenju in v državni politiki, kar je težka in poglavitna ovira za gospodarski razvoj in socialni napredek Italije ter za preporod Trsta, vedno bolj nujno zahteva uresničitev demokratične politike, popolne uveljavitve republiške ustave, reformo ustroja in državne ureditve, prek deželne in prek krajevnih avtonomij ter udeležbe delavskega razreda v vodstvu dežele.
Zato se postavlja zahteva po konvergi-ranju vseh sil, ki so za uresničitev ustave, za razbitje velike monopolske koncentracije, v novo demokratično večino, na temelju programatične obveznosti, ki ne more biti realizirana brez podpore delavskih in ljudskih množic ter udeležbe velikega in kvalitativnega dela sil, ki jih predstavlja KPI.
Načrt za gospodarsko obnovo in zahteva po enotnosti
Tržaški komunisti se morajo vedno bolj jjktivno udeleževati borbe za demokratično večino, pobijati morajo antikomunistu, ki je povzročil že toliko škode uso-«i Trsta. Prek borb za uresničitev nujnih plitev in za gospodarski preporod morajo
ledi postavljeni v krizo, s silo zahtevajo Politiko dejanske gospodarske in socialne jjnnove v deželi. Od dosege tega cilja je dvisna politična in gospodarska ter sojina bodočnost našega Ozemlja.
, 3. Položaj Trsta karakterižira težka in Kronična kriza njegovega gospodarstva, Gradi pomanjkanja organičnega načrta 'Sadnih ukrepov za gospodarsko obnovo, !jar je dejansko odkrilo obstoj odločujočega načrta velemonopolov, od katerih je °dvisno italijansko politično in gospodarno življenje, za okrnitev Trsta kot «ne-varnega» tekmeca in je preprečilo, da bi Gesto ponovno sprejelo svojo tradicionalno vlogo.
, .Tržaški komunisti smatrajo torej kot Hstveno nalogo borbo za gospodarski pre-*l°rod in poudarjajo, da se preporod more doseči prek uresničitve potrebnega orga-dičnega načrta, ki bo razvil promet 111 industrijo, ki sta poglavitnega po dJena za celotno tržaško gospodarstvo, ob-Segajoč naslednje temeljne točke : a) ustanovitev popolne proste cone, h) okrepitev luke in povečanje prometa, Prek naglega dokončanja železniške in ^Vtocestne povezave med Trstom, Avstri-i° in Benetkami, sklenitev sporazuma o .dlezniških tarifah in sporazuma za pla-. eVanje uslug z državami, ki so poglavitni Porabniki pristanišča, to je : s češkoslo-a$ko (bližnji prihod češkoslovaške dele-poije v Trst predstavlja važen korak na-|’rei v tem pogledu), Avstrijo, Madžarsko Jd-, dodelitev odgovarjajoče subvencije PPJošnim skladiščem, zato da bodo lahko rohbovala naraščajoči konkurenci v tuji-obnovitev tradicionalnega prometa s pfednjim in Daljnjim Vzhodom, _ z veli-'>m tržiščem ljudske republike Kitajske ; jjC) moderniziranje in ojačen j e industrije I p in zagotovitev odgovarjajočih naročil pdjedelnicam, Arzenalu, ustanovitev no-industrijskih podjetij IRI in ENI ;
s,d) obnovitev in razvoj tržaških pomor-Žjh prog z modernimi ladjami, katerih hteve morajo biti vključene v načrt za d) "°y° konvencij z družbami pretežno dr-rirVr,ih koristi, preprečujoč grozečo nevarni. skrčenja tržaškega pomorstva, ki se si . že pojavila, razvoj krajevnih pomor-prog v gornjem Jadranu;
^e) čimprejšnjo razširitev metanovoda a Tržaško ozemlje;
G zgraditev termoelektrične centrale ; ri 8) zdraditev novega tržaškega vodovo-a v Furlaniji ;
rJ1) konkretne ukrepe za poživitev krajevna .kmetijstva, zaščita male in srednje by Gjiske posesti, razširitev zakona o hri-|q '?l'h področjih z zagotovitvijo nakazil,
K' P°do omogočila zainteresiranim, da se
ter ‘......................
posluževali ugodnosti, ki jih ta zakon
Hjvj posebne ukrepe za okrepitev obrtna ter male in srednje industrije;
sltir, načrt za gradnjo 10.000 novih ljud-a stanovanj ;
kgG) čimprejšnjo rešitev problemov veli-.hinožice beguncev in izseljencev iz Jsčine in to z izrednimi ukrepi.
it^žaški komunisti poudarjajo, da so te £hiUge zahteve dejansko že postale pro-Ve*ike večine javnega mnenja, {stolte Pa podčrtavajo, da je za dosego teh ehotV’ c*anes bolj kot kdaj koli, potrebna '6 j °st delavcev in vseh delovnih slojev, )iu a enotnost se mora ustvariti na teme-^ .*C0:nvergenc interesov, v konkretnih k h'Jab, v borbi, kajti to je pot, ki vodi; WePorodu.
p
°ngres pozdravlja ustanovitev Odbora
za obrambo tržaškega gospodarstva Trsta in Ozemlja in aktivno udeležbo komunistov pri njegovem delovanju, želi, da bi ta organizem postal izraz širšega kroga političnih in gospodarskih sil za Ozemlju in pobornik širokih množičnih akcij.
Za avtonomno deželo Furlanija-Julijska krajina in avtonomijo Trsta
4.	Kongres poudarja potrebo po čimprejšnji ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina s posebnim statutom, katere prestolnica naj bo Trst, kar je neobhodno potrebno za reševanje važnih problemov prek programa gospodarskega in političnega razvoja, borbe proti nadoblasti velemonopolov, s samoupravljanjem prebivalstva v režimu avtonomije, ki jo karakterižira široka zakonodajna oblast in razvoj krajevne avtonomije. ,__
V. avtonomni deželi morajo Slovenci najti najučinkovitejšo obrambo v duhu republiške ustave in v spoštovanju mednarodnih sporazumov.
Tržaško ozemlje mora v okviru avtonomne dežele najti zagotovilo glede široke in posebne upravne avtonomije z zakonodajno oblastjo, ki bo odgovarjala posebnosti svojih problemov, z ustanovitvijo integralne proste cone, tako da bo preporod njegovega gospodarstva in njegovo pristanišče favorizirano od zakonodaje Teritorialnega sveta.
Medtem ko se o problemu avtonomne dežele razpravlja v parlamentu in medtem ko se vedno bolj razvija v vsej deželi zavest o potrebi avtonomije, kongres obvezuje tržaške komuniste, naj nudijo največji doprinos razvoju enotne ljudske borbe, najrazličnejšim pobudam v krajevnih ustanovah, v ljudskih skupščinah in na vse mestih, v podporo akciji, ki se bo vršila na parlamentarni ravni zato, da se doseže čimprejšnjo odobritev ustavnega zakona, s katerim bo ustanovljena avtonomna dežela s posebnim, demokratičnim statutom.
Kongres podčrtava, da je na platformi deželne ustanove, danes mogoče in nujno uresničiti široko, temeljno konvergenco med vsemi političnimi in gospodarskimi silami, ki se iskreno zavzemajo za deželno ustanovo in so proti monopolom —od komunistov pa do katolikov — brez vsakega omejevanja, za pospešitev ustanovitve avtonomne dežele ter poudarja, da zaviranje široke konvergence pomeni favoriziranje delovanja skupin, ki so nasprotne avtonomni deželi.
Za izboljšanje razvoja regionalistične politike s strani partijskih organizacij, in torej za širšo in učinkovitejšo artikula-cijo na deželni ravni splošne borbe za demokratično obnovitev, kongres smatra koristno in potrebno ustanovitev deželnega komiteja, ki bo demokratično izvoljen in bo imel svoj sedež v Trstu in ki bo tak, da bo v resnici središče političnih pobud in koordinacije ter ne bo omejeval odgovornosti in pobud federacij in ne povzročil pregrade med njimi in osrednim vodstvom partije.
Borbe delavcev
5.	Tržaški komunisti bodo dali vso svo podporo borbam delavcev za obrambo i poslitve in za modernizacijo podjetij, izboljšanje življenjskih pogojev in zašči demokratičnih pravic na deloviščih, za d lovanje notranjih komisij, za enakost pl: mož in žena, za skrčenje delovnega urnil ob enaki plači, za povečanje pokojnin
izboljšanje socialnega skrbstva in zavarovanja proti nezgodam ter za vse druge zahteve, ki jih postavljajo enotni sindikati.
Komunisti so ob polnem spoštovanju avtonomije sindikalne organizacije, poklicani, da dajo kot člani sindikatov, največji delež pri delovanju in pri pobudah, za učvrstitev Nove delavske zbornice CGIL in zato, da bo njen bližnji kongres pomenil novo važno etapo pri naporih za razširitev razredne sindikalne organizacije in na poti k enotnosti tržaškega delavskega razreda, kar je bistveni pogoj za uspeh v borbah.
Naloga vse partije, in v prvi vrsti naloga komunistov v velikih tovarnah, je da delujejo za razširitev partijske organizacije, da ustanove v podjetjih kjer jo je še ni, da politično usmerjajo in vodijo delavce, da te delavce seznanijo s politiko in z idejnim zakladom partije ter da postavijo na višjo politično raven diskusije o zahtevah, delavcev, povezujoč jo s splošno borbo za reforme strukture. Zato je potrebno v večji meri podčrtati vlogo prednje straže partije, izogibajoč se sleherni zmedi in razlikujoč partijo od notranjih komisij ter sindikatov, vršiti bolj odločne akcije komunističnega proselitizma v tovarnah.
Problemi mladine
6.	Vprašanje tržaške mladine spada med najbolj zaskrbljujoče probleme v sedanjem položaju, ki ga karakterižira resen proces gospodarskega propadanja in postopnega «staranja» mesta, visok odstotek brezposelnosti in druge oblike krize, kar v tako veliki meri škoduje mladini. ,
Zaradi tega je temeljna naloga komunistov in vsega demokratičnega gibanja, da neprekinjeno nudijo močno podporo borbam za rešitev vprašanj mladine.
Kongres še posebej obvezuje komuniste, vse organizacije partije, naj delujejo odločno in konkretno za rešitev problema mladine, za pridobitev mladine za ideje socializma, za politični program komunistične partije.
Zveza komunistične mladine mora biti deležna vse podpore komunistov, na vseh stopnjah, za razvoj svojega vzgojnega, razvedrilnega, športnega delovanja in za ustanovitev in učvrstitev krožkov komunistične mladine, zato, da bo v vedno večji meri množična organizacija komunistične delavske in učeče se, italijanske in slovenske mladine na našem Ozemlju, pobudnice in organizatorke borb za izboljšanje sedanjih razmer in za bodoče perspektive mladincev in mladink.
Za emancipacijo žena
7.	V okviru borbe za demokratično prenovitev in gospodarski preporod bodo tržaški komunisti posvetili največjo skrb vprašanjem ženskih množic, delavk in gospodinj, doprinosu v borbi za emancipacijo žena, kar je bistvenega pomena v demokratični družbi.
Vsi komunisti in vse partijske organizacije, od federalnega komiteja pa do celice, so dolžni, da se zanimajo za te probleme kot sestavnega dela in ne kot, drugostopnega delovanja partije.
Komunisti morajo nuditi učinkovito pomoč pri ustvarjanju širokega in avtonomnega množičnega gibanja žena, ki bo organizirano in vodeno na demokratični način, ki bo vsestransko enotno, zato da bodo zahteve žena ponešene naprej z največjo širino.
Krajevne ustanove in parlamentarno delovanje
8.	Velikega pomena za politični razvoj partije je delovanje komunistov v krajevnih upravah (občinah in pokrajini), ' bodisi kjer so v večini, kakor tudi tam kjer so v opoziciji.
To delovanje mora vsa partija bolj ceniti in, zlasti v vidiku bližnjih volitev, se mora izboljšati povezava med sekcijami in celicami ter krajevnimi ustanovami.
Intenzivno delovanje našega poslanca v poslanski zbornici v zadnjih dveh letih, je v veliki meri prispevalo k temu, da so široke plasti prebivalstva spoznale našo partijo in k boljši povezavi posebnih krajevnih problemov s splošno borbo, ki jo vodi KPI v parlamentu in v deželi. Potrebno je bolje razglasiti delovanje našega parlamentarca, ki mora biti, zaradi večje učinkovitosti, podprto od množične akcije, od borbe za rešitev posebnih m splošnih problemov.
Problem srednjega sloja
9.	Zaiadi zgodovinskih pogojev, v katerih se je razvilo naše mesto kot pomorski emporij in industrijsko središče, zaradi posebnih značilnosti gospodarskega ustroja trsta, ima srednji gospodarski proizvajalni sloj na našem Ozemlju vlogo in težo, ki sta važnega pomena za gospodarsko in socialno življenje.
Ti sloji delajo in žive v tesni povezanosti s temeljno aktivnostjo Trsta, pristanišča in veleindustrije, zato zelo občutijo posledice gospodarske krize, ki vedno bolj davi mesto, trpe neugodne posledice nadoblasti velemonopolov v gospodarskem in političnem življenju dežele, zavoljo dušečega davčnega pritiska, birokratskih zapijetljajev osrednje vlade.
Kot je delavski razred, kot so delovni ljudje v mestu in na deželi, so tudi sred-nji sloji zainteresirani nad temeljnimi cilji, v krajevnem merilu, deželne avtonomije s posebno avtonomijo za Tržaško ozemlje, nad splošno, carine prosto področje in nad uveljavitvijo organičnega načrta za gospodarski preporod.
Zato tržaški komunisti podčrtavajo potrebo konvergenc, ki so danes bolj kot kdaj nujne in očitne, med vsemi družbenimi silami, ki so prizadete zaradi gospodarske krize, v enotni borbi za skupne zahteve. Ponavljajoč obveznosti glede podkrepitve svojih zahtev, tržaški komunisti s tega, I. kongresa, naslavljajo svoj poseben poziv malim in srednjim indu-strijcem, obrtnikom, trgovcem malim in srednjim, svobodnim profesionistom, naj bodo solidarni z delavskim razredom Tržaškega ozemlja in naj tako prispevajo k močni uvrstitvi velike večine prebivalstva, ki bo sposobna vsiliti novo politiko v korist miru, družbene obnovitve in gospodarskega razvoja.
Komunisti in množične organizacije
10.	Kongres vabi vse tovariše, naj povečajo svoje delovanje v okviru množičnih demokratičnih organizacij, v katerih so včlanjeni : v zadružnem gibanju, in zlasti zato, da bo •— po veliki enotni zmagi — napredovala naloga, ki je bila sprejeta za dokončno demokratizacijo Delavskih zadrug ; v združenjih odporniškega gibanja zato, da bo med ljudstvom in zlasti v vrstah mladih pokolenj utrjen duh borcev za svobodo in demokracijo, v italijanskih in slovenskih kulturnih gibanjih in zlasti združenjih za kulturne stike s socialističnimi deželami, v razvedrilnih in Ijudsko-športnih združenjih, prispevajoč k avtonomnemu razvoju vseh teh organizacij in udeležujoč se vseh pobud za razvoj kulturne dejavnosti v tem smislu.
Problemi šolstva
11.	Komunisti morajo posvečati še posebno skrb odpravi vseh pomanjkljivosti, na katere se je naletelo dosedaj na področju šolstva in vzgoje mladine, kar je temeljnega pomena za demokratično prenovitev dežele.
Za številčno povečanje naše partije
12.	Pogonska in vodilna sila v borbi za prenovitev družbe, na napredek in preporod, mora biti vselej komunistična partija.
Neobhodni pogoj za uspeh v borbah je izboljšanje delovanja partije, učvrstitev m razširitev federacije kot sestavnega dela velike KPI, množične, nacionalne, enotne in demokratične partije Italijanov in Slovencev Tržaškega ozemlja.
Kongres je vzel na znanje napore, ki so bili napravljeni in napredek, ki ga je dosegla Avtonomna tržaška federacija KPI v preteklih dveh letih, to je od svoje ustanovitve dalje, za izpolnitev bistvene naloge, ki je bila postavljena pred tržaške komuniste v trenutku organske povrnitve v vrste KPI. Tržaška federacija je prva izmed vseh federacij KPI, izvedla 100% obnovitev včlanjevanja za leto 1959 in za leto 1960, in vanjo je na novo pristopilo več sto delavcev ; sekcije pa so se utrdile. Federacija je zmagovito vzdržala borbo proti revizionizmu in borbo proti vsakršnemu poskusu rušenja njene notranje enotnosti.
Kongres odobrava delovanje dosedanjih vodilnih organov za utrditev politične enotnosti federacije proti razbij aškim elementom.
Kongresisti poslušajo govor tov. Novelle.
Borba proti sektaštvu
Borba proti sektaštvu, ki je po drugi strani budnost proti vsakršnmu pojavu revizionizma, je še vedno, kljub napredovanju, ki je bilo dosedaj doseženo, temeljna naloga tržaških komunistov, zakaj sektaštvo predstavlja poglavitno oviro na poti utrditve in razširitve naših vrst, in popolne enotnosti v borbah.
Tržaški komunisti se zato obvezujejo, da bodo s konkretnimi akcijami z zaletom in čutom odgovornosti delovali za povečanje kampanje za izredno rekrutaci-jo v počastitev IX. vsedržavnega kongresa KPI, zato, da bodo ob tej priložnosti vpisali v svoje vrste tisoč novih članov na območju federacije.
Taka obveznost zahteva intenzivno delovanje v vseh organizmih partije in s strani slehernega člana. Neobhodno potrebno je, da učinkovito delujejo vsi sektorji, vse komisije federacije. Sekcije morajo postati aktivna središča političnih pobud, v rajonih in na vaseh, kot organizmi, ki so poznani in cenjeni med prebivalstvom zaradi zrelosti svojih članov in njihovega delovanja ter političnega vodenja množic. Celice morajo biti vedno bolj učinkoviti organizmi na bazi, središča razprav in kolektivne elaboracije ter konkretnih pobud.
Tudi po morebitnih zahtevah spremembe strukture sekcijških organizmov ali celic, ki se utegnejo pojaviti, v zvezi z razvojem novih rajonov, bo morala biti vedno omogočevana aktivnost in možnost pobud, povezava z vsemi sloji ljudskih množic.
Stiki s katoliškimi množicami
Posebna značilnost politike slehernega organizma federacije mora biti o iskanju stikov z vsemi delovnimi ljudmi, s skupinami in množicami, ki so pod vplivom krščanske demokracije in katoliških organizacij, s socialdemokrati, in z vsemi demokratičnimi elementi, ki pripadajo raznim političnim skupinam ali so neodvisni, na temelju vedno bolj konkretnih rivendikacij, ki se v jasni ali zmedeni obliki, na vedno širši črti pojavljajo na teh področjih, sporazumno z rivendikaci-iami, ki so jih že pred časom postavili komunisti.
Pogoj za uspeh naporov za realizacijo najširših borbenih konvergenc, mora biti enotnost delavskega razreda, bratsko sodelovanje, recipročno spoštovanje avtonomije med komunisti in socialisti, kot
partijama delavskega razreda, ki imata mnogo skupnih načel in skupnih ciljev. Politične in ideološke razlike, glede določenih problemov, ne morejo in ne smejo zavirati tega sodelovanja, katero se mora stalno izboljšavati v interesu vsega našega prebivalstva.
Problemi beguncev
Federacija se mora še posebno prizadevati, da odpravi ocenjevanje, ter da se postavi v pravo luč zapleten problem beguncev, ki so sestavni del ostalih Tržačanov. Potrebno je vzpostaviti politični dvogovor s temi državljani v rajonih in v tovarnah, v vaseh in uradih, na temelju problemov, ki jih lahko in morajo združiti z drugimi delovnimi ljudmi, z veliko večino našega prebivalstva v borbi za mir, za demokratično obnovitev in za gospodarski preporod.
Naš tisk
13.	Komunistični tisk spada med poglavitna sredstva za širjenje programa, borb in vsega delovanja partije, za širjenje stikov z množicami. Tržaški komunisti bodo morali posvetiti svojo največjo skrb dnevniku «Unità», ki je najučinkovitejše sredstvo v propagandi in borbi. Potrebno je izboljšati tržaško stran dnevnika KPI in predvsem povečanje širjenja lista, prek resne obveznosti sekcij, celic in vseh članov naše partije. Prav tako je potrebno prilagoditi list «Il Lavoratore» sedanjim potrebam, kar se pa tiče lista «Delo», kongres izraža željo, da bi čimprej sprejelo vlogo glasila vodstva KPI za slovensko manjšino, ki živi v italijanski republiki.
Kongres opozarja vse tovariše in še posebej kadre federacije, na potrebo izboljšanja uporabe periodičnih revij KPI, ki so važno orodje za ideološko in politično vzgojo.
Administracija naše partije
14.	Zato, da bo federacija razpolagala z denarnimi sredstvi, ki so potrebna za vzdrževanje nalog in borb, zlasti še v bližnjih volilnih bitkah, so potrebna nadaljnja prizadevanja za dosego zmanjšanja razlike med prejemki in izdatki in so potrebna prepričevalna dejanja. Zato \c potrebno, da so vsi tovariši v redu s članarino, da kupujejo podporno znamko partije, da se razširi krog podpornikov par-
tije med prijatelji in simpatizerji; potrebno je, da se vsi tovariši zavedajo pomena, ki ga imajo za vse organizme in za vse člane problemi administracije naše federacije.
Naš delež
v splošni borbi KPI
15.	Ta kongres voli, prvič po povratku tržaških komunistov v vrste KPI, delegate za IX. vsedržavni kongres partije. Ta dogodek podčrtuje udeležbo naše federacije v pripravah in v poteku kongresa ter se uvršča v vrsto drugih federacij partije, v okviru avtonomije tržaške federacije.
To zahteva posebno obveznost naše federacije, da seznani — prek odgovarjajoče akcije za popularizacija — množice tržaških delavcev in široko javno mnenje na Tržaškem ozemlju, s pomenom, cilji in perspektivami IX. kongresa in važnosti, ki jo ta dogodek ima za vso deželo in za Trst.
Od tu potreba po podčrtavanju in konkretnem uresničevanju povezave med takojšnje rivendikacij ske borbe za preporod Trsta in splošno borbo za strukturne reforme na vsedržavnem področju ; med borbo za celotno izvajanje ustave in borbo za socializem v Italiji ; med borbo za mir in borbo za demokratično prenovitev dežele.
Na tak način bodo perspektive naše politike, akcij delovnih ljudi in krajevnih ljudskih slojev, postavljene izven neprijetnih in zgrešenih meja provincializma in bodo pridobile širše perspektive, v okviru splošne borbe za novo italijansko družbo, od katere je odvisna tudi bodočnost Trsta.
Ideološka vzgoja
16.	V sedanjem položaju in spričo novih nalog, ki jih dogodki v svetu in v deželi postavljajo pred komuniste, zavzema poseben pomen ideološka vzgoja, trajno politično izpopolnjevanje vodilnega kadra in politično aktivnega članstva. Zato se postavlja z vso resnostjo problem vzgoje pred nove vodilne organizme federacije, kot zelo važen politični problem, od katerega sta odvisna politični aktivizem in demokratično življenje sleherne partijske organizacije.
17.	Temeljni problem, ki ga kongres postavlja pred vse komuniste je: realizacija gesla o novem napredovanju partije. Ža komuniste Tržaškega ozemlja pomeni to: realizacija obveznosti, ki so bile sprejete na ustanovnem kongresu Avtonomne tržaške federacije KPI ; to pomeni tudi na našem ozemlju vedno bolje uvajati značilnosti množične partije, partije delavcev in delovnih slojev, Italijanov in Slovencev.
Upravne in senatne volitve
Ta obveznost ima posebne značilnosti nujnosti tudi zato, ker bodo morali tržaški komunisti že v prihodnjih mesecih voditi važne volilne bitke za obnovo občinskih svetov v Miljah in na ostalem podeželju, za pokrajinski svet in za izvolitev tržaških senatorjev, in to bodo, nadalje prilike za favoriziranje realizacije in volilnih dejanj, ki bodo odgovarjale spremembi političnih usmeritev, ki so v evoluciji tudi na našem ozemlju.
Bližnja volilna bitka se predstavlja kot težka bitka, morda še bolj od prejšnjih, zakaj krščanska demokracija bo, s podporo in nezakonitim vmešavanjem vladnega aparata, podvladč in cerkvene hierarhije, osredotočila vse svoje napore in vsa svoja sredstva v borbi proti naši partiji.
Volilna bitka se začenja praktično že z današnjim kongresom. Zato naj bo ta kongres izhodišče za veliko mobilizacijo vseh tovarišev, za nove uspehe, ki naj utrdijo pozitivne rezultate, ki so bili doseženi v volilnih bitkah leta 1958 in v borbah leta 1959 !
OPOMBA — Točke, ki so v resoluciji obl j avl j ene v debel j šem tisku, je podčrtalo uredništvo. Tudi podnaslove je sestavilo uredništvo.
Poročilo političnega sekretarja naše Federacije
(Nadaljevanje z 2. strani)
preciznih aparatih, ki so izšli in tovarn, katerih inženirji so otroci kmetov in delavcev, katerih zastava je rdeča s srpom in kladivom, v delavnicah katerih bdi in čuva Marxov in Leninov lik.
Mac Millan ob nedavnem obisku v ZSSR med drugim izjavil :
«Vaše pridobitve vzbujajo v meni velik vtis in občudovanje. Bodočnost odpira pred sovjetskih narodom široka obzorja. Ritmi in kakovost vašega napredka so v resnici presenetljivi, in kolikor mi je znano, nimajo primere v zgodovini».
Zatem je tovariš Sema obširneje govoril o gospodarstvu v socialističnih deželah in predvsem o sovjetskem gospodarstvu, s posebnim ozirom na velikopotezne načrte sedanjega sovjetskega sedemletnega načrta. Pou. daril je, da so socialistične dežele politično čvrste, da jamčijo demokracijo in blaginjo narodom, da korakajo v socializem in v komunizem. V teh deželah obstaja globoka idejna in politična solidarnost, v okviru katere se uresničuje proletarski in-ternaeionalizem, z racionalno porazdelitvijo nalog, v popolnem spoštovanju suverenosti.
Ta del poročila, je tovariš Sema zaključil z naslednjimi besedami :
«Tako narašča sila sistema. Leta 1965 bo socialistični sistem prevladoval nad kapitalističnim in že danes se je zelo povečal ugled komunizma med delovnimi ljudmi, med srednjinj slojem in naprednimi izobraženci».
Zatem je prešel govornik na razpravljanje o kolonialnih pro. blemih. Med drugim je podčrtal zlasti naslednje :
«Kolonialni narodi, ki so se osvobodili, so bili deležni podpore socialističnih dežel. Te dežele so jim pomagale pri osvoboditvi, lahko jim pa pomagajo še nadalje, da se rešijo še poslednjih spon, ki jih predstavljajo ostanki kolonialnega izkoriščanja in ustvarijo nove družbene ustroje».
0 avtonomni deželi
Furlani j a-Julij ska krajina
Zatem se je govornik povrnil h krajevnim problemom in se ustavil najprej, pri problemu avtonomne dežele Furianija-Juli iška krajina.
Tudi v Trstu moramo gledati na deželno stvarnost, in ne več kot pred par leti ali par meseci. temveč z nujnostjo, s katero se v zadnjih časih postavlja zahteva po deželni avtonomiji v vsej republiki pod pritiskom ljudskih množic, da čim širše ogražene sile zavzamejo stališče v enotni obliki, da pokrajinske in občinske uprave izdajo enotno izražene pozive.
Dežela Furlanija - Julijska krajina, obmejna zemlja, opu-stošena po dveh vojnah, še vedno podvržena težkim vojaškim službam, odrezana z več strani po mirovni pogodbi, žrtev v vseh svojih ustrojih mučne povojne dobe in dobe hladne vojne, oropana svojih bogastev s strani velikih monopolov, občuti na ozemlju in v življenju svojega prebivalstva še bolj posledice politike, ki so je od leta 1947 vodile vlade KD, katere so podpirale industrijsko in finančno koncentracijo. Absorbiranje nekaterih industrij dežele s strani monopolov, nameni uničiti važne sektorje IRI v Trstu, Tržiču. Gorici, množični odpusti z dela, to so izrazi te politike. Posledice so toliko bolj resne, ker se dogajajo v deželi s šibkim industrijskim razvojem. z gospodarstvom, na furlanski strani, pretežno kmetijskim in to z zaostalim kmetijstvom zaradi izostale izvedbe zemljiške preosnove. izboliševal-nih del, namakanja, slabe razdelitve zemlje, z zastarelimi kmetijskimi pogodbami.
Naš osnutek statuta
O položaju Trsta, njegovega pristanišča, njegovih industrij smo že govorili, toda mi moramo videti to našo stvarnost v okviru- dežele, v kateri se kriza odbelovalne kmetije in neugodje delavcev težko odražata pri vseh drugih slojih in teža monopola pritiska sleherno možnost razvoja obrtništva, trgovine, male in srednje industrije pa celo velika podjetja, ki niso v okviru monopola.
Ker so se tako zaostrila vsa družbena nasprotja, si utira vedno bolj pot zavest o potrebi avtonomne dežele s posebnim statutom, ki jo predvideva re-
publiška ustava in proti kateri se že celo desetletje borijo vlade KD in njihovi desničarski zavezniki. Toda danes celo široke plasti katolikov, demokristjanov izražajo zahtevo po deželi in če se bo okrog te ustanove razširil enotni napor, se bo tudi to ustavno določilo moralo uresničiti.
Naša federacija je pozno vsto. pila v borbo za to zahtevo zaradi samega položaja Ozemlja ; toda tudi mi smo dali svoj doprinos, uspeli smo vzbuditi regionalistično zavest v tržaškem prebivalstvu, zavest, ki se je oblikovala z zakasnitvijo zaradi znanih dogodkov preteklosti. Dali smo našo pomoč pri izdelavi dobrega osnutka statuta in sodelovali pri izdelavi načrta pokrajinskega sveta, ki bi bil lahko dobra podlaga za združitev raznih osnutkov.
Naše akcije za deželo
Naša akcija in naše regionali, stične pobude, skupno z naraščajočim neugodjem delovnih množic so prisilile tudi KD v Trstu in omogočile iskreno regionalistico im silam v stranki, da si z večjo odločnostjo vzamejo k srcu to vprašanje.
Dežela s posebnim statutom mora dati :
posebno samoupravo Trstu in zakonodajno moč njegovemu deže* emu svetu. da lahko podpre tržaško gospodarsko obnovo in povrnitev pristanišču njegove funkcije ;
—	ustanovitev pokrajine Pordenone ;
—	izdati določbe in ukrepe za zagotovitev ne samo popolne enakosti pravic Slovencev, marveč tudi za ohranitev njihovega etničnega značaja, za kulturni in gospodarski razvoj, zagotoviti možnost bratskega sožitja v okviru dežele in s tem nacije.
Istočasno komunisti predlagajo naslednje ukrepe kot podla, go za program obnove :
—	načrt, ki ga je uresničiti s prispevkom države, za obrambo in okrepitev industrije IRI ;
načrt javnih investicij v kmetijstvu, za hribovita in gri-časta področja, za izboljševal-na dela, namakanje in zemljiško preureditev in regionalno kmetijsko politiko, ki naj izvede agrarno preosnovo, da zemljo tistemu, ki jo obdeluje in okrepi obdelovalno lastnino ;
—	ukrepe v korist zadružništva ;
— nov režim, ki naj odvzame oblast hidroelektričnemu monopolu SA DE ;
demokratični davčni režim.
Te pridobitve bi za Trst prak. lično predstavljale : ustanovitev proste cone s koristmi, ki smo jih že našteli, davčno razbremenitev za delovni srednji sloj, možnost razvoja obrtništva in industrije, nižje cene za električno energijo in za blago, ki ga dobavljajo monopoli, katerih moč bi bila omejena, okrepitev sektorja IRI in pristaniške dejavnosti, podprte po krajevni
zakonodaji, ki bi bila bolj občutljiva za te probleme.
Bistveni pogoj je, da se okrepi enotnost delavskega razreda in da postane ta razred središče najširše ljudske enotnosti. V tem smislu zavzemajo posebno važno vlogo skupine delavcev največjih industrijskih centrov in zlasti skupine podjetij IRI in GRDA v Trstu in Tržiču, okrog katerih se v deželnem okviru lahko sklenejo borbena zavezništva s kmečkimi množicami, z ostalimi delavskimi skupinami, s srednjim slojem.
Mi pozivamo vse prebivalstvo, vse politične sile, ki hočejo avtonomno deželo,množične organizacije, kulturne, gospodar, ska in strokovna združenja, da okrepijo regionalistično gibanje povzemajoč vse pobude, ki naj pomagajo najti tudi v parlamentu potrebne stične točke z vsemi, da se premosti vsaka ovira izvajanju ustave in se po tej važni poti pride do demokratizacije političnega in upravnega življenja države.
VIII. kongres je nakazal glavne obrise programa akcije in borbe za našo pot v socializem. Ugotovljena je bila možnost napredovanja po tej poti preko realizacije gospodarskih in političnih preosnov. ki jih predvideva ustava, obramba in razvoj demokratičnih inštitucij in napredovanje množičnega gi. banja slonečega na enotnosti delavskega razreda, na utrditvi zavezništva med delavci in kmeti in na razširitvi tega zavezništva do širokih plasti mestnega in kmečkega srednjega sloja.
Naša politika med Slovenci
Teze za IX. kongres ponovno poudarjajo načelo in politično dejstvo izredne važnosti v zvezi z izvajanjem in spoštovanjem ustave ; načelo, ki je eden od temeljev politike KPI. in sicer : «zaščita pravic vseh etničnih skupin na podlagi republiške istave in mednarodnih sporazumov».
2 milijona komunistov, 6 in >ol milijona glasov je tu z nami n sprejemajo obvezo za nadaljevanje te '""trajne borbe.
Nobena druga stranka v Italiji in izven Italije ne more v praksi sprejeti in držati te obveze.
Brez najmanjšega dvoma in brez prevzetnosti lahko trdimo, da smo stranka, ki je napravila, dela in bo napravila največ za Slovence, stranka, ki je sama napravila stokrat več katera ko-'i druga. Nobena žrtev ne bo nikoli prevelika za Partijo, za vse njene člane, za vse italijanske tovariše v obrambi vseh pravic Slovencev.
Smatramo se — in kar je Še najbolj važno ogromna večina Slovencev nas tmatra za glavno silo v tej akciji, ki pomeni obrambo, še bolj pa gonilno silo za gospodarsko, kulturno in politično življenje Slovencev : za juridično ureditev slovenske šole in za rešitev vseh ostalih problemov.
To je bilo storjeno na vseh stopnjah v drugih občinah in v Trstu, v pokrajinskem svetu, v parlamentu, povsod, kjer je le en sam komunist, proti sleherni zlorabi, proti vsakemu poskusu sejanja sovraštva med tu živečima narodoma, mobilizirajoč Slovence in Italijane v množičnih protestih, za uresničitev enotnosti na vse načine in na vseh možnih področjih.
In kot ne smatramo, da imamo monopol nad obrambo Slovencev. tako oporekamo vsakomur. ki bi to hotel, v kakršni koli obliki in pod kakršno koli krinko, pravico da si lasti monopol nad predstavništvom Slove ncev-
Vodili smo pravilno politiko na slovenskem področju, s kakšno napako, kakšno pomanjkljivostjo. kakšno ne prav jasno formulacijo pri problemu enotnosti ; zato pa tudi nismo še zadovoljni z našim delom in na današnjem kongresu obnavljamo obvezo, da bomo nadaljevali po pravilni poti, ki smo ji doslej sledili, z odpravo morebitnih napak, s pomočjo Sl oven. eem. da razširijo in utrdijo ter dvignejo svojo vodilno skupiti o sestavljeno iz delavcev, kmetov, mladincev, naprednih intelektualcev, političnih borcev. Zlati pa se bomo trudili za izboljšanje. pogostejše izhajanje, širo. ko širjenje našega «Dela», borbenega glasila naše Partije.
Tudi na slovenskem kulturnim področjem nismo napravili vsega kar bi želeli : na tem kongresu obnavljamo pred Slovenci Trsta iv vse dežele obljubo, da homo posvetili temu vprašanju večjo pozornost. da bi dali Slovencem ljudsko, demokratično, napredno kulturo.
Obnavljamo pa tudi kar najbolj iskren poziv vsem, ki se na tem področju čutijo sposobne, da kaj store ; predvsem slovenskim intelektualcem, ali ne samo njim. Kmetovalec ki se navdušuje za umetnost in kultur o, delavec, ki je zaljubljen v svet lepote, oba lahko dasta ne samo svoj doprinos, marveč se lahko postavita na čelo in postaneta voditelja. Pozivamo učitelje, profesorje, študente in študentke naj čutijo dolžnost, da prenesejo v praktično dejavnost bodisi svoje pridobljeno znanje kol svoj popolnoma upravičeni zdrav narodni čut.
Toda v trenutku ko priznavamo, da nismo popolnoma zadovoljni s tem, kar smo napravili, ogorčeno adklanjamo strupeno podtikanje tistih, ki obtožujejo Partijo, da ni hotela ali da ni dovolj napravila za Slovence. Odklanjamo obtožbo teh nepoštenih ljudi, ker ta obtožba ni izrečena v dobri veri, temveč v namenu, da zaseje neslogo med Slovence in razdvoji Slovence in Italijane.
Vedno sino se borili proti vsa. ki takšni spletki, proti vsakemu napadu proti enotnosti in še dalje se bomo borili, saj je to ena od naših osnovnih nalog.
Naše borbe
Na tem mestu se je tovariš Sema dalje pomudil pri obravnavanju borb ,ki so jih vodili komunisti na Tržaškem ozemlju v času po ustanovnem kongresu Avtonomne federacije. Dejal je:
Komunsti so se v prvi vrsti udeležili borb za delovne pogodbe, za obrambo industrijskega in trgovinskega bogastva, za gospodarski preporod. Neka. tere izmed teh borb so bile vzgledne in so imele avantgardni značaj. Tu je omenil borbo elektrovarilcev ladjedelnice Sv. Marka, nameščencev podjetja ACEGAT devetmesečno borbo delavcev GRDA in Tržaškega arzenala ter borbe v ške-denjski livarni IL-VA. Omenil je nadalje številne druge borbe, ki so jih vodile nekatere kategorije delavcev. Tu naj o-menimo borbo pomorščakov, pleskarjev in dekoraterjev, bančnih uradnikov, pristaniških' delavcev in tekstilcev. Te borbe so bile prepogoj za izboljšanje delovnih pogodb. V njih se je učvrstila enotnost, zmanjšal pa se je razkol. Doseženi so bili trajni pogodbeni uspehi. Te borbe so pripomogle tudi k obrambi in uspešnejšemu izvajanju pogodbene moči, k razbitju fronte veleindu-strijcev in vlade, h kljubovanju nolitične, sindikalne in ideološke ofenzive delodajalcev, učvr. stitvi zopetnega sindikalnega razmaha, povečanju ugleda enot. nih sindikatov in napredovanju pri volitvah v notranje komisije. Konkretni rezultati, ki so bili doseženi v Trstu pa so: akcijska enotnost, enotna terenska iniciativa, povečana borbenost. akcije solidarnosti itd.
Toda v teh borbah so bile tu. di resne pomanjkljivosti. Partija, ki je sicer dala velik doprinos, še je s težavo pripravno predstavi il a delavcem s svojo točno določeno usmeritvijo, z gesli, na razlikovan način kot pa sindikati. Nezadostna je bi la tudi ocenitev doseženih go spodarskih koristi.
KPI smatra, da so danes bob občutene takojšnje zahteve, k so jih sindikati samostojno po stavili in bodo deležne vse pod pore komunistov in to po zah levali časa in načinih, ki jih bodo določili sindikati sami Sem spada :
— akcija za dosego mezdnih |
in pogodbenih izboljšanj bo-; disi na ravni stroke, podjetja ali sektorja ;
Akcija za točno izvajanje ' zakona erga otnnes in proti delu z začasnimi pogodbami ;
uresničitev mezdne enakosti med moškimi in ženami ;
znižanje delovnega urnika za razširitev pridobitev, ki so jih dosegli na primer žele-zarji;
uvedba pravičnega razloga pri odpustih ;
reforma vajeništva ; juridično priznanje notra. njih komisij ;
povišanje podpore za brezposelnost ;
— nova politika na področju socialnega skrbstva;
proti nezgodam na delu Proti oblasti monopolov — Skupno z vsako teh zahtev in katere smo že omenili ali ki jih bomo omenili pozneje, predlaga KPI glavne ukrepe, ki naj omejijo oblast monopolov, in sicer:
a) okrepitev, kakovostno raz. širitev in razširitev smeri sektorja državnih industrii j, z večletnimi načrti, proizvodnimi cilji
IRI in ENI (GRDA. ILVA, AR-ZENAL, pomorske družbe PIN) nacionalizacijo virov energije
(S ADE);
strogo kontrolo nad monopoli Montecatini in sladkorja ;
sprememba proizvodnje vojaških tovarn v miroljubno proizvodnjo ;
h) politiko državnega kreditiranja in finansiranja, da se mala podjetja in obrništvo o-svobode nadoblasti monopola ;
e) splošno davčno reformo ; olajšave pri dololjevanju posojil za razvoj proizvodnega in potrošniškega zad ružništva Obširnost teh zahtev zapopa-da ves ustroj dežele in ta misel nas mora čedalje bolj voditi v stik z italijanskim ljudstvom in s samim razvojem njegovih borb.
Politika do srednjega sloja
Zaradi važnega doprinosa, ki gali sloji dajo gospodarskemu življenju mesta, zaradi problemov. ki jih imajo, moramo posvečati. čedalje večjo pozornost vsemu sektorju : pomislimo
da je malih in srednjih trgovskih. industrijskih, obrtniških, gostinskih podjetij v našem mestu preko 15.600 z okrog 50.000 nameščenci.
Potrebno je do dna proučiti razne probleme, način, na kateri se danes postavljajo v Trstu ne samo spričo resne krize, marveč tudi — in to je morda še bolj važno — spričo perspektiv, ki se odpirajo pred temi delovnimi ljudmi in njihovimi družinami ob gospodarskem in demokratičnem razvoju, ki ga komunisti predlagajo in obnovi mesta z bistvenimi ukrepi, ki jih je naša federacija izdelala.
Obrtniki, industrijci, trgovci trpijo zaradi posledic zatiral-nih ukrepov krivičnega in protidemokratičnega davčnega u. stroja ; veliki monopol jih izganja iz tržišča, jih prizadeva z visokimi cenami blaga, jih hoče končno izključiti tudi iz produktivnega procesa, potem
ko jim je postalo težko ali skoraj nemogoče preskrbeti si denarne sklade in posojila.
Uspeli so izvesti določeno akcijo pritiska, ko je njihov koordinacijski odbor stopil na pot borbe in našel podporo delavskega razreda.
Pomen
srednjega sloja
Že dolgo časa odbor molči, zelo verjetno je žrtev preve j a-nih pritiskov Confindustrie. ki na plečih malega podjetja izvaja svojo politično in ekonomsko akcijo.
Komunisti ne samo soglasmo z njihovimi zahtevami, marveč so jih tudi pripravljeni podpreti proti monopolu ; obstaja široka možnost sporazuma in sodelovanja s srednjim slojem.
Mi komunisti moramo razumeti njihove probleme in jim
istočasno pomagati razumeti, da noben od zahtev, ki jih mi postavljamo, ne takojšnja in ne v perspektivi, ne more predstavljati nevarnosti za njihov razvoj, njihovo pobudo in cilje njihovega življenja.
Nasprotno, mi s te tribune ponovno potrjujemo — kot jasno govorijo teze za IX. kongres in kot dokazuje izkušnja drugih dežel ljudske demokracije da «napredovanje v socializem in sama izgradnja socialističnega reda potrebujeta udeležbo srednjega sloja kot takega in da je srednji sloj vir energij, ki se ne smejo uničiti».
Naša borba za obnovo Trsta prispeva k zajamčenju razvoja večji podjetij, naša borba za so. cializem v državi bo dala največji razmah produktivnih silam, omogočila ho uporabo in razvoj vseh teh energij, ki jih danes duši monopol.
O problemih kmetijstva
Sektor ni velik na našem 0-zemlju, važen zaradi prisotnosti velikega števila delavcev slovenske narodnosti, gospodarsko ga ni prezreti :	okrog 18.000
hektarjev — 20.000-27.000 oseb —-	1.6-1,7 milijard prodanih
proizvodov letno.
Mnogo je problemov, ki se danes postavljajo, da se pomaga našemu kmetijstvu in družinam, ki od njega živijo v povezavi s politiko, ki jo vodi
vsa KPI.
Tržaški komunisti nakazujejo naslednje točke :
razširitev na Ozemlje zakona o hribovitih predelih ;
—	izboljšanje obdelovalnih pogojev na Krasu ;
razširitev in izpopolnitev vodovoda za namakanje ;
—	razvoj živinoreje ; izboljšanje travnikov in
pašnikov ;
ustanovitev kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom v Zgoniku ;
zaščita in valoriziranje tipičnih pridelkov;
pridobitev 3-400 hektarov za male kmetije specializira, no obdelovanje (1-2 milijardi stroška ) ;
kmetijske bolniške blaga j. ne, ki so bile razširjene šele lani in katerih volitve bodo letos, bodo morale pomeniti začetek novega položaja obdelovalcev zemlje, katerim že sedaj jamčilno potrebno pomoč* da bi v enotnosti pokrajinska bolniška blagajna predstavljala demokratično pridobitev.
Zatem je tovariš Sema obširneje razpravljal vprašanja v zve. zi istrskimi begunci. Med drugim je poudaril:
Mnogo stvari nas je držalo daleč od njih: njihova žalostna izkušnja, ostrost javnih in družbenih konfliktov v Trstu, zlorabljanje njihovega položaja s strani KD in nacionalizma, da bi jih odtegnili od demokratičnega življenja z izsiljevanjem na tisoč načinov, s hrano, stanovanjem, dokumenti, delom, šolo, podporami itd.
Toda položaj se spreminja tudi za begunce in mi sami postajamo močnejši in lahko z njimi obravnavamo brez kompleksa manjvrednosti. Begunci vstopajo v tovarne in se borijo in delajo skupno z našimi to-
variši ; v delavnici ni ozačje takšno kot v baraki ali silosu ; na podeželju živijo v stiku s slovenskimi tovariši in prebivalstvom, ki ni sprejelo provokacij — prvi korak velikanske važnosti — in čeprav šovinizem rovari, se ljudje združujejo, se bodo spoili in sestavili novo mešanico v mestu, ki že stoletja vrskava Istrane, Slovence, Furlane, in jih prilagaja v veliki izzušnji skupnega delovnega življenja.
Ni res, da so begunci samo fašisti in niti ne, da so bili fašisti Julijci samo ker so Julji-ci ali Italijani. Bili so delavci, kmetje, pomorščaki, ribiči, učitelji in študenje, socialisti in katoliki, fašisti in komunisti-kot v Trstu, kot povsod.
Ižola in Dinjan, puljski Arzenal in rudnik v Rasi, Rovinj in Buje, Piran in Pazin so imeli borbene delovne ljudi, socialistične krožke, knjižnice in komunistične celice, partizanske enote v jugoslovanski armadi in med garibaldinci.
K P v. Trstu, njena federacija, je velika in bogata na tradicijah, ker je združila Slovence in Italijane, ker je vcepila svoje borbe v žilo najboljše socialistične tradicije Pittonija in Učekarja ; velike tovarne, ki so privabile s podeželja in malih mestec tisoče kmetov, so jih spremenile v delavce in veljavne borce, in danes imamo čast, da delujejo v naših vrstah kot aktivisti.
Danes se nam kot federaciji, ponovno postavlja ta velika naloga ;
odvzeti tisoče beguncev diskriminacijski akciji Istrskega osvobodilnega odbora (CLN) raznih drugih ustanov in reakcionarnih sil;
navezati bratske in politične vezi z begunci in njihovimi družinami ;
—	privesti jih ponovno k najboljšim tradicijam njihovih krajev, ki niso bili le gnezda avstrijakantov ali fašistični domovi ali oblast duhovništva, temveč tudi delavska in kmečka središča odkrite in ilegalne borbe pod fašizmom :
—	pomagati jim rešiti njihove pereče probleme na razlikovan e načine in s posebnimi u-krepi in investicijami.
skih zvez, ženskega gibanja za emancipacijo žena, organizacije borcev in partizanov, bivših po. litičnih preganjancev, razvedrilnih, športnih in kulturnih združenj.
Komunisti podpirajo akcijo za enotnost, ki jo izvaja Nova ZDZ-CGIL in pristajajo na programsko linijo, ki jo je ta določila, to je linijo avtonomije in demokracije sindikata.
Komunisti bodo nudili vedno bolj aktiven doprinos k organizacijski okrepitvi in demokratični razširitvi življenja sindikatov.
Iste namene lahko potrdimo za delovanje komunistov in komunistk v ostalih demokratičnih organizacijah delovnih množic.
Komunistke se bodo nadalje borile za avtonomni značaj- e-
notne ženske organizacije Zveze demokratičnih žena, da bi prispevale k premostitvi nerazumevanj, ki so se pojavila v preteklosti in k razširitvi delovnega poprišča, na katerem so bili že doseženi pozitivni u-spehi.
Komunisti so in bodo prisotni v organizacijah partiza-v in bivših političnih preganjancev in bodo postali aktivni branitelji interesov članov, za obrambo enotnosti, avtonomije in neodvisnosti. Dejavnost, ki smo jo razvili v razvedrilnih in športnih organizacijah ter za vzgojo otrok, je bila dobra, toda smatrali jo moramo neprimerno potrebam in možnostim, dočim so dali komunisti občuten prispevek k impostaciji problemov v kmečkih združenjih in v zadružni-škem gibanju, v katerem je enotnost z drugimi silami omogočila, da si je demokratična lista pridobila ogromno večino 67,5%, s čimer je bilo dokazano, da ta lista na najboljši način predstavlja težnje članov proti komisarski upravi in protidemokratičnim navodilom komisarja Paiamare.
Kot prepričani zagovorniki avtonomije množičnih organizacij se komunisti udeležujejo njihovega življenja, da skupno z vsemi drugimi člani demokra. tično sodelujejo pri določanju linije in za dosego ciljev, ki jih predvideva statut, prispevajoč k največjemu delovanju članov in k razvoju demokracije v notranjosti teh organizacij.
Imamo že močno, strnjeno, združeno Partijo, ki se širi počasno a stalno, uživa čedalje večji ugled, nadaljuje najboljše tradicije tržaškega socializma in borb proletariata, se povezuje izkušnje antifašistične ilegale in osvobodilne borge, na žrtve v krvi in trpljenju našega prebivalstva, sloni na nez-rušljivi enotnosti med Slovenci in Italijani, predstavlja na vo-
litvah poštene, popularne kandidate, ki se držijo sprejetih obvez in programa Partije, je borbena in njeni člani so v prvih vrstah v vseh borbah ljudstva, ima dobre kadre, sposobne, izkušene v federalnih organih, v sekcijah celicah, množičnih organizacijah, med mladino m ženami, v tovarnah, na podeželju, med Slovenci in Italijani, je izšla zmagovita iz skrajno težkih preizkušenj, si je pridobila čvrsto volivno bazo, ki se razširja ter si je pridobila pravico, da se predstavi v sleherni trenutku in kjer koli, ker je spoštovana in priljubljena pri množicah. Toda problemi) ki se postavljajo danes so čedalje bolj obširni in zapleteni) v vedno hitrejšem razvoju, i° napraviti bomo morali nove korake naprej, ker smo še majhna Partija.
Postati moramo množična partija, kot KPI katere sestavni del smo, kot nam je bilo nakazano kot častna naloga s strani C. K. naše Partije. Moderna partija delavskega razreda i° ljudstva, ki se predstavlja ob vsaki okoliščini s svojim pravim obrazom nazionalne, demokratične, enotne partije.
Marksistična
partija
KPI je povezana v skupnosti rnarksistično-leninistične teorij6 s vsemi bratskimi partijami sveta, toda avtonomna v svoji politični liniji, izraz vsega naroda, vseh državljanov dane države ; enotna in združena, ker se bori za enotnost delavskega razreda in za sporazum med vsemi demokratičnimi silami, demokratična, ker je zavestna, organizirana predstraža delavskega razreda in slovenskih in italijanskih delovnih ljudi, spo*
(Konec na 5. strani.)
Kongresna diskusija
Vprašanja šole in kulture
Položaj kulture, šole. intelektualcev ni nič manj resen od že opisanega političnega in gospodarskega položaja našega mesta.
Bolj kot v preteklosti težijo značilnosti provincializma in oportunizma, ki ima svoj izvor v ozkem zaprtju krogov in klientel ; dokazano je že, koliko težav srečuje v Trstu nadarjen človek, ki se hoče uveljavi, ti v znanosti, umenosti, kulturi.
Naloga komunistov, vseh komunistov in ne samo malpga števila komunistov vseučiliščni. kov, profesorjev in učiteljev je, da nadaljujejo in razširijo z večjim zaletom stike z vsem tržaškim kulturnim in umetniškim svetom; vzbujati diskusije, debate in pobude za srečanja.
Tržaško razumništvo je mogoče ponovno pripeljati z ene strani na pot drugega preporoda, z druge pa k iskanju, k e-notnemu organskemu gledanju vsega kar je novo, k proučevanju novih pojavov ; tudi delavski razred lahko da svoj resen doprinos v tem smislu, s svojim večjim odprtjem, s silo marxizma. ki je njegova ideologija. z dokazovanjem resničnih zakonov razredne borbe, s prikavovanjem skupne osvoboditve izpod zakonov razredne borbe, s prikazovanjem skupne
človeka po človeku, izpod ideo-osvoboditve izpod izkoriščanja loškega suženjstva, ki ga vsiljuje veliki monopol in klerikalna pristranost, hoteč usuž-njiti napredek v svojo izključno korist.
S kulturnim delom, s proučevanjem problemov ideološke dejavnosti, ki se mora izboljšati, ter socialistično idejno propagando. ki je velikanske vrednosti za vzgajanje in osvoboditev.
Delovanje komunistov v množičnih organizacijah
Za politiko demokratičnega razvoja, za nastanek novih e-notnih političnih razporeditev na našem Ozemlju okrog programa obnove, napredka in miru, je potreben obstoj širokega demokratičnega množičnega gibanja. Veljava in moč ljudskih sil se morata povečati v teku borbe ,a tudi s širokim kakovostnim razvojem vseh ra zre* dnih in demokratičnih organizacij.
V tem smislu zadobiva naraščajočo važnost okrepitev enotne sindikalne organizacije, Nove ZDZ. kmečkih in zadružni-
Na našem prvem kongresu je bila diskusija zelo živahna in na mnogo višji politični višini kot na prejšnjih kongresih. V diskusijo je poseglo skupno 59 tovarišev, toda zaradi pomanjkanja časa niso mogli vsi govoriti in so nekateri izročili svoje zapiske politični komisiji. V današnji številki objavljamo izvle. čke govorov nekaterih tovarišev, nekaj jih bomo ob. javili tudi v prihodnji številki.
Govorila sta tudi : poslanec Franco iz Tržiča in 0-retti član federacije iz Pordenona.
LE Gl Š A ZORKA, delegate iz Devina, je v svojem govoru najprej orisala delovanje komunistov v občinski upravi devinsko, nabrežinske občine. Poudarila je med drugim, da je bil volilni program komunistov skoraj v celoti izvršen in to kljub številnim oviram, ki jih postavljajo nadrejene oblasti. Poudarila je. da si je občinska uprava, ki jo sestavljajo predstavniki naše partije. Neodvisne socialistične zveze, krščanskih socialcev in neodvisnih Slovencev, s svojim delovanjem, posebno kar se tiče utrjevanja sožitja med Slovenci in Italijani ter zbliževanja z ezuli, pridobila viden ugled. Iznesla pa je kritiko na račun po. krajinskih svetovalcev, ki jih — kot ona trdi v njihovi občini niti ne poznajo. V zvezi z bližnjimi pripravami na volitve je poudarila, da je treba zasledovati najširšo enotnost. Izrazila je tudi željo, da bi v enotnem okviru morala biti tudi
PST.
V nadaljevanju svojega govora je tov. Zorka poudarila, da so komunisti glavna gonilna si-
vence. Potrebno je tudi, da postane list glasilo, ne le tržaških marveč tudi goriških in beneških Slovencev. In v tem smislu naj hi bil list tudi prirejen».
Tovariš PEGAN iz sekcije Zgonik je govoril o občinskih problemih ter o delovanju domače občinske uprave. Po be-ženein pregledu delovanja te u-prave, ki deluje nesebično in v slošno korist vseh občanov ter je v času svojega delovanja dosegla velike pozitivne realizacije, je govoril tudi o potrebi po u-stanovitvi kmetijske strokovne «ole s slovenskim učnim jezikom, ki naj bi se čimprej o tvoril a v Zgoniku. Izrazil je priznanje našemu poslancu, ki je to zadevo ponesel tudi na pristojno mesto v Rimu. Govoril je tudi o ljudski kulturi in o potrebi, da se temu važnemu problemu posveti več pozornosti. Posebno skrb bi treba posvetiti pevskim zborom. V nadaljevanju je govoril o borbi za pravice Slovencev, ki jih tukaj šn j ie oblasti omalovažujejo,
Čitajte in širite
»DELO"
kljub določilam republiške u-stave in kljub jasnim mednarodnim dogovorom: kar je potrdil tudi primer prepovedi slovenske besede na tržaškem velikem trgu za časa volilne kampanje. Tudi tovariš Pegan se je zavzel za vprašanje nešega glasila ter naglasil potrebo, naj bi j «Delo» zopet izhajalo redno j vsak teden in naj bi, kot nekoč, la v izvajanju načel internacio- obširneje obravnavalo probleme
nalizma, enakopravnosti med Slovenci in Italijani, obrambe narodnih pravic kakor tudi gospodarskih in socialnih problemov. Govorila je tudi o potrebi enotnosti v vrstah demokratičnih žena in s posebnim ozirom na bližnje proslavljanje 8. marca ter poudarila, da bi morale biti te proslave povsem e-notne in naj bi zajele kolikor mogoče širši krog žena. Dober del govora pa je posvetila vprašanjem slovenske ljudske kulture. Poudarila je potrebo po poživitvi delovanja prosvetnih društev, ki pa bi morala hiti enotna. Spregovorila je tudi o vprašanju našega tiska in to s posebnim ozirom na «Delo» ter poudarila: «Potrebno je, da se list vsestransko izboljša, da postane bolj dostopen, ne le za člane partije ampak za vse Slo-
raznih vasi. Zagotovil je, da se bodo komunisti zgoniške sekcije potrudili za nadaljnje širjenje našega lista.
GALA BRI A, delegat sekcije Pončana, je govoril o pomenu povezave borb za gospodarski preporod Trsta s splošnimi borbami za dosego strukturnih reform v deželi. Poudaril je, da je potrebno te borbe vskladiti z borbami za mir in pomiritev v svetu, kajti le tako je mogoče, da se bodo razvile tradicionalne baze tržaškega gospodarstva. O-risal je nujnost temeljne borbe proti monopolom, povezujoč tozadevne akcije z onimi za okrepitev tržaškega prometa, za poživitev in razširitev podjetij IRI ter z onimi, proti politiki vlade, ki «pozablja» na Trst in na nje. gove potrebe.
Tov. Calabria je dal poseben
poudarek borbi za ustanovitev'
avtonomne dežele Furlanija-Jn*
lijska krajina, v okviru katere, naj ima Tržaško ozemlje še posebno avtonomijo. upoštevajoč specifične pogoje in razmere, ki na tem ozemlju obstajajo. Zato
pa je potrebno, tako je poudaril tov. Calabria, večje razumevanje problemov, več pobud partije na vseh nivojih, predvsem pa večja enotnost delovnih Ij11'
li in vseh proizvajalnih slojev*
RADIČU, delegat sekcije pri Sv. Jakobu, je govoril predvsem 0 delovanju CGIL. s posebnim o* žirom na zahteve, ki jih podpir*1 naša partija, zlasti kar se tiče socialnega skrbstva, pokojnine, zavarovanja proti nezgodam m proti boleznim. Poudaril je po* men. ki ga ima delovanje, ki na je opravil poslanec Vi d ali tudi na tem področju. Prikazal je možnost mobilizacije ljudskih množic okrog teh probi6' mo v ter poudaril, da se te možnosti v resnici velike. Tildi to delovanje, je dejal tov. Radieh. spadajo v okvir splošne borbe za demokratično obnovo dežele, z^ kar so komunisti dolžni se boriti.
Tov. Radieh se je v svojem ekspozeju dotaknil tudi probi6' mov učeče se mladine, katerim mora naša partija posvetiti vso svojo pozornost. Dejal je: T6' meljna naloga komunistov j6 * ** da se borijo za demokratično obnovo našega šolstva.
VERA ŽUŽEK. delegatka ekeije na Greti, je govoril1 predvsem o izkušnjah pri delu po okoliških slovenskih vaseh, zlasti med volilno kampanjo-Govorila je o pomenu elaboraci j e dobrih krajevnih volih nih programov, ki upoštevajo upravičene in občuten6 zahteve in potrebe prebivalcev* Naglasila pa je potrebo po izboljšanju stikov med volilei in izvoljenimi. V nadaljevanju je obravnavala vprašanja, ki so v zvezi z našim tiskom in zlasti
problemi širjenja tega tiska-Poudarila je tudi potrebo P° razširjenju našega glasila ter željo, da bi DELO postalo glasih’ KPI za Slovence, ki žive v Lejah italijanske republike.
Tov. Vera je nadalje govorih*
potrebi povečane borbe proti sektaštvu ter med drugim prl' kazala, da obstajajo velike možnosti za razširitev naše partij6* zlasti na podeželju. Posebn0 pažnjo pa je treba posvetit1 vprašanjem žena ter odpravit1 sektaške pojave pri nekaterih tovariših, ki še vedno podcenj11* jejo pomen delovanja žena tak6 v partiji kot v raznih množičnih organizacijah.
Pojdi
mo
;t
naprej
Poročilo tov. Seme
(Nadaljevanje s 4. strani)
"X da uveljavi hegemonijo Savskega razreda kot novega 'žilnega razreda v državi.
. ^ogoj za naglo napredovanje f zavestna politična enotnost, '' je bila dosežena in ki jo je daniti in utrditi.
^a tem kongresu se predstavno močnejši, enotni, števil-Xi in to dejstvo nas navdaja ponosom in zadovoljstvom <lradi dobljenih bitk. Izhajamo ■ (lolge in trde borbe proti re-'^enizmu ; in zmagali smo v 'j lutki, ki nam je omogočila,
k
smo zavrnili napadna enot-'lllst Partije, vodilnih organov, . enotnost med Slovenci in 'mjani. ki je temeljna stvar ^■e federacije, naš naj dragoceni kapital.
borili smo se proti revizio-"ni in smo ga premagali; ‘tPagan v notranjosti Partije, ,staja glavna nevarnost v de-kem gibanju,, iz razumlji-( razlogov resna nevarnost na , Xlju in v naši deželi ; na* žuje rešitve, ki zatemnjujejo J^spektive revolucionarne bor-socializem, skušajoč a^Vojiti delavski razred in de-"kratično gibanje, tržaški komunisti se bodo i °eno borili proti vsem tistim, bodo skušali zmanjšati *r’Vrženost Sovjetski zvezi, priz. X njene vloge v socialistič-ri1 svetu, občutek hvaležnosti . Xelo, ki je bila zibelka so-i. b.stične revolucije ter za Jl|(Jstvo, ki se je skoro trideset samo borilo in žrtvovala bi moglo zgraditi socia-Pt" ; po svojih izkušnjah osta, n' ^SSR odločilna sila v mcd-| °dnem delavskem gibanju. v Za*ki komunisti, tržaški slo-. nski in italijanski demokrati bili s svojim zaupanjem
eviztonizem
KULTURA IN ZNANOST
^n° blizu tej veliki deželi.

njenih najtežjih trenutkih tem bolj so ji blizu danes, ko ^ "jene žrtve z dneva v dan ,e,)1injajo v najbolj čudovite ^ y°bitve znanosti in tehnike prehaja v komunistično
Mo.
bi mogli premagati revi-
l^lzem je potrebno spoznati,
ese jih
"e, ki
in rešiti nove prepoj avl j a jo z raz-
naj ho sad skupnega prizadevanja vseh tovarišev, da bomo razširili povezavo z vsem ljudstvom, povišali odstotek vpisanih v razmerju s številom prebivalstva in volivcev.
Predvsem v tovarnah, ker smo Partija delavskega razreda, ker obstojajo možnosti in je dolžnost, da pritegnemo v vrste Partije vse delovne ljudi, ki se čutijo že idejno povezane; pritegniti moramo tudi list delavce, ki jih je tudi v Trstu precej. kateri so prišli v tovarne v obdobju največje delodajalske diskriminacije, toda postali so zavednejši v trdih borbah zadnjih let.
Mod ženami, ki predstavljajo v našem mestu večino volivcev, toda ne samo zaradi tega ; ženske množiče, ki so jih spodbudile spremembe življenjskih pogojev in običajev, čutijo danes večjo potrebo po modernem življenju. Njihova volja po emancipaciji jim daje veljavo velike demokratične in obnovitvene sile Partija jim mora pomagati v njihoveh posebnih borbah in jih vedno bolj povezovati z borbo vsega demokratičnega gibanja.
Med mladino:	pridobitev
mladine je resen problem za vso družbo in ne samo v naši deželi. Idejna in organizativna pridobitev mladine ne more biti poverjena samo ZKMI. marveč je to naloga vse Partije, vseh tovarišev in vseh tovarišic.
Kot Partija, tako mora tudi mladina iskati vedno nove oblike in iniciative v skladu s položajem, da se poveže z drugimi mladinskimi' silami, da mobilizira mladino v tovarnah šolah, mlade brezposelne, okrog njihovih problemov, ki se v mestu različni in resni. Ti problemi so:
pridobitev dela,
—	«moslitev brez vsake diskriminacije,
zaščita osebnega dostojanstva mladinca,
moderna ureditev vajen-
štva,
—	pridobitev pravice do študija in demokratične šole,
t — moderna in sedanjim potrebam primerna strokovna izobrazba.
Makrobiotika ali umetnost Za večjo učinkovitost f podaljšanja . antibiotičnih sredstev
človeškega življenja
>
►
Kdo najdalj živi? Ugotovitve dr. Hufelanda Kako se da doseči dolgo
življenje ?
Makrobiotika se zadnje čase spet vrača v modo. Prav za prav ni odkar so jo spoznali stari Egipčani nikoli izgubila svoje veljave.
Ozrimo se nekoliko v njeno zgodovino. Da bomo kaj več izvedeli o njej, pobrskajmo po knjigi dr. Hufelanda, ki nosi naslov «Makrobiotika ali umetnost podaljšanja človeškega življenja». Ta knjiga je stara skoraj dvesto let.
« Kdo najdalj živi? Morda je to kaj v zvezi s poklicem?» Tako se glasi eno izmed vprašanj.
«Cesarji in kralji, če začnemo pri vrhu, se nikoli niso odlikovali glede dolgoživosti. Zato tega poklica ni mogoče priporočati tistim, ki bi radi dočakali visoko starost. Enako tudi visoki duhovski stan ni imel v tem pogledu posebno sreče. Izmed tristo papežev jih je samo pet doživelo ali preživelo
X razredne borbe, otresti se
X
!jdogmatizma in sektaštva,
X
vir
jo še ovira,
vedno za da bi
mogli
*tati množična partija ; izraža
h
t Se
Slvs.
različne načine: etn v odporu proti široki s*alni akciji za rekrutacijo, h Pridobitev stotin in tisočev
Nh
Partilo.
članov za Jorej nismo napravili kora Ì »aprej?
'ir ™
S
v
no jih napravil in poročilo dovolj go-
0 tem, toda napraviti mo-0 se nove korake naprej.
tvi korak bomo napravili, ^Onio priznali, da obstojajo >j hapake, jih bomo karakteri-h izsledili objektivne in Jektivne vzroke, da jih
%
Prvini,
jjv *°t pretvezo ali izgovor ker nismo premagali in odpra-
o in ne da jih pridrži-
vili.
h9 ttl° nočna Partija, zato poz-vrednost samokritike. i>i(^ eninistiČna Partija, zato sPosohni in znamo pošteno l(0 41,1 b napake in šibkosti, tali^ Priznanje nas še okrepi, [lr°Liiki nas zato še bolj -Kjo vzgaja nas, uči nas f>,lln°sti in premišljevanja, iijMa nam postati taka Par-^ ^ot j° danes potrebna, taji^ ^arrija, kot jo množice. Mn° Mnenje, delavci in kmetje zahtevajo in današnje narekujejo ; lahko
Delovati moramo za razvoj najboljših pogojev za diskusijo in debato, za dvig kulture in ideologije. da preprečimo ločitev med kulturnim delom in ideološko dejavnostjo ter med teoretsko obvezo in praktično uresničitvijo linije, ki je bila določena in osvojena.
Tako izboljšano kulturno in ideološko delovanje se mora razširiti izven Partije, postati mora stalna, mnogovrstna akcija socialne propagande, ki naj podčrta tehnične in gospodarske uspehe ter pridobitve socializma, toda vključuje naj predvsem idejno bitko za pridobitev vedno širših množic idealom komunistov, vsestranko višje družbe, ki je pa predvsem no-siteljiea novega človeštva, drugačnega človečanskega čuta, višjega od vsakega drugega, ki zajema velik del kulturnega, znanstvenega, umetniškega življenja našega ljudstva.
80 let. Vreden pomisleka pa je filozofski stan. Fi li zofi so se vedno odlikovali po visoki starosti, zlasti pa tedaj, ko sc je njihova filozofija z naravo uvarja. la in jih je pri odkrivanju številnih pomembnih resnic grela in vzpodbujala. Najuspešnejši so bili v tem stojki in pitagorejci. Pa tudi novejši filozofi so se mogli z dolgini življenjem tolažiti. Kepler je n. pr. umrl zelo visoke starosti. Newton, ki je vse zabave in užitke s skrajnim premislekom uporabljal, tako da je svojo nedolžnost, kakor zatrjujejo nekateri, v grob ponesel, je dočakal devetdeset let.
Znamenito mesto v zgodovini dolgega življenja so imeli številni pesniki in drugi umetniki. Skratka : tista srečna bitja, ki so neprestano z igricami domišljije prevzeta in ki redko iz svojega, v lastnih možganih ustvarjenega idealnega sveta ven pridejo in katerih vse življenje so ene same velike sanje. Zlasti trdoživi so gledališki igralci. Že v starem Rimu je neka Luceja, ki je še zelo mlada stopila na gledališke deske, še v 112 letu svojega življenja na njih igrala.
Vendar pa srečujemo najvažnejše primere dolgega življenja med tistimi sloji, ki oh napornem telesnem delu na prostem zraku svoje življenje, preprosto, skromno in blizu naravi živijo. Tako ljudje kmečkega, vrtnarskega, lovskega vojaškega in mornarskega stanu. Samo v teh poklicih človek 140 in celo 180 let življenja doseže».
Tako trdi zgoraj omenjeni dr. Hufeland v svoji knjigi in tako-le nadaljuje :
«Neki mož, po imenu Draa-kenberg, doma nekje na Danskem, je do enajstdevetdesetc-ga leta za mornarja služil in je bil več pot petnajst let v naj hujšem turškem ujetništvu. V stoenajstem letu svojega življenja si je privoščil zasluženi počitek. Tedaj se je odločil, da se poroči z neko šestdesetletno žensko, ki jo še preživel. Ko je bil star 130 let se je zaljubil v neko mlado kmetico, ki pa ga je zavrnila. Iskal je srečo pri
drugih ženskah, a zaman in tako je ostal vdovec še celih 16 let».
«Kako pa se da doseči dolgo življenje?»
Evo kaj pravi o tem vprašanju dr Hufeland :
« Vsi zelo stari ljudje navadno več nego enkrat zakonsko vzezo sklenejo, pogost orna v visoki starosti. Ni pa znan noben primer. da hi samec visoko starost dočakal. V tem pogledu m je dal najlepši vzgled Francoz De Lonqueville. Ta je živel 110 let in je imel deset žena. Zadnjič se je poročil, ko je bil star točno 99 let in zadnja žena mu je čez dve leti še zdravega sinčka povila...».
Anten Pavlovič Cehov:
Po dolgotrajnih raziskavah so iznašli metodo za učinkovitejšo uporabo antibiotičnih sredstev v tem smislu, da se poveča njihova koncentracija in podalj. ša čas, v katerem delujejo v organizmu. To je kombinacija znanih antibiotikov, na primer streptomicina in neomicina s solmi,, ki imajo velike molekule. Po tem postopku dobijo preparate, imenovane antibio-limfini.
Češkoslovaški zdravniki Ma-lek, Herold, Hofman in Holz, znanstveni sodelavci praškega inštituta za proučevanje antibio. tikov, so sporočili, da novi preparat zagotavlja dolgotrajnejšo ' koncentracijo antibiolimfinov v limfnih vozlih, «arzenalu» organizma za boj proti bolezen-
Sporočilo štirih
češkoslovaških
zdravnikov
tudi koncentracija ni bila zadovoljiva. Fiziološke karakteristike antibiolimfinov privlačijo ta preparat k limfnim vozlom.' kjer ostane delj časa skupaj s koristnimi antibiotiki.
Češkoslovaški zdrvaniki so pri teh svojih poskusih zaznamovali še drug uspeh. Posamezni antibiotiki dosežejo v krvnem obtoku visoko koncentracijo, zato pa je ta koncentracija zelo majhna tam, kjer so potrebni, torej v imenovanih vozlih. Antibiolimfini pa r gira j o prav nasprotno in se kon
skim klicam. Poprej so priba- [centrirajo na potrebnem mestu
j ali antibiotiki po krvnih žilah do limfnih vozlov, vendar so tam ostali le nekaj ur, pa
Zdravniki pravijo, da imajo an tibiolimfini znatno manjši tok sični učinek kot pa antibiotiki
Pogled v porotniško posvetovalnico
so vreme, čas in neprijazna porotniška posvetovalnica.
Pisanje igre je potem pomenilo zame eno samo obupno borbo proti preobilici vtisov in nadrobnosti. Kar imajo porotniki povedati o demokraciji, pravičnosti, socialnih obveznostih in o pritisku časa, ki bremeni ljudi, je, mislim, bolj pomembno kot je moč povedati v okviru televizijske igre.
REG1NALD ROSE
Nilski konj
Hippopotamus je nekoč živel tudi v evropskih deželah
da ljudje kot taki, tudi
■i,| l r°tuiki, zahtevajo
% ftS’ prav zaradi tega \ !e*rij°- Neki tovariš iz 9r.jt je povedal ,1a
mnogo ker Ar-
f)^ Vsaka naša najmanjša na-
Moderna partija
'' tudi človeška in težko
°dpustijo. Hoteli hi, da
p0P°l"i ; da
L ’ vsi
hi le tako
(j	imamo svoje napake,
Vs’ ljudje: sovražimo, lju-
X •
X ’ 'mamo svoje Nt^1110 v nepravilnosti
4
estljiva
V vsdi velikih bitk
ljudsl
strasti, in
živa sila, človeška odločilni ele-delov-
\ t ‘Judstva. Zato lahko gre-\sj i<lProj tudi pri nas v Trstu. ptedpogoji so dani.
^itno X vrste
l
moramo intenzivno riitCj0 prepričevanja in 'Vanja novih članov, ki
Z boljšim izkoriščanjem dolgoletnega starejšega in mladega kadra, s primernejšo in boljšo razdelitvijo nalog, funkcij, odgovornosti bo delo aktivistov manj naporno in večje število oseh bo začutilo željo, da nam pomaga pri naših nalogah.
Nova Partija, moderna, prožna, ki ne zaostaja za časom, marveč ga prehiteva, Partija živih sil dežele ; taka Partija pa potrebuje velika sredstva, ki nam jih dajeta solidarnost tovarišev in finančne kampanje, katere morajo hiti v bodoče daljše, da bodo zagotovile solidno delovanje vsem sektorjem dela :	organizaciji, tisku in
propagandi, da bomo kos političnim in volilnim borbam, ki se porajajo na obzorju.
S tem orodjem borbe, vedno močnejšim in boljšin, vedno bolj aktivnim in za pobude sposobnim, stopamo v bodoče kampanje, da o držimo občine, ki so v naših rokah, utrdimo naše glasove na pokrajinskih volitvah, da povišamo število glasov in pošljemo v senat našega kandidata, da bomo dali naš doprinos v napredovanju vseh borb delavskega razreda in delovnih množic, da bomo utrdili enotnost med Italijani in Slovenci ter osvojili demokracijo, mir in socializem.
Če
Razen slona in nosoroga sodi nilski konj (hippopotamus amphibius) med največje in najbolj mastne kopenske živali. Doma je iz Afrike. Do začetka 19. stoletja so živeli nilski konji na vsem področju od gornjega Nila do izliva v Sredozemsko morje, zdaj pa jih je najti le še na redko naseljenih afriških področjih. Zanimivo je, da so povodni konji živeli pred nekaj tisoč leti tudi v Evropi, kar dokazujejo številni prazgodovinski fosili, ki so jih našli med drugim v Svici.
V začetku naše dobe so se nil ski konji spet pojavili v Evro pi, toda to pot so jih iz Afri ke pripeljali kot jetnike. V sta rem Rimu je zbral cesar Avgust veliko menažerijo z več sto levi, tigri, leopardi in drugimi zvermi, med njimi pa se je znašel tudi nilski konj. Potem niso Evropejci dolgo niče-car vedeli o teh živalih.
Leta 1616 je italijanski anatom Fabio Colon a prvič seciral povodnega konja, šele mnogo kasneje pa so pripeljali prve nilske konje v sredjeevropske živalske vrtove. V Pariz je prišel prvi nilski konj leta 1853, kjer je zbujal v lardimi des Plantes veliko zanimanje. Tri leta poprej je neki indijski paša poslal v London nilskega konja. Ime mu je bilo Obaiš, ker so ga leta 1849 ujeli na istoimenskem otoku v Belem Nilu. Za prevoz so morali zgraditi posebno ladjo.
V Kairu, kjer so varovali tela konja čez zimo, so imeli celo čredo koz in več krav, da so ga hranile z mlekom. Maja leta 1850 so ga v spremstvu arabskega čuvaja pripeljali v London.
Sredi p rej šj n ega stoletja je dobila tudi Amerika prvega po vodnega konja, ki so ga občinstvu predstavili kot «žival krvavim znojem». V Afriki, domovini nilskih konj, pripovedujejo vrsto zgodb o čudni krvavitvi. Ponekod v Južni Afriki pravijo, da si povodni konj zaradi debelosti v določenih časovnih presledkih sam pušča kri, in sicer tako, da si kožo razreže ob kakem ostrem pred-
metu, na primer ob skali, si hoče kri spet ustaviti, se valja po rečnih naplavinah.
Ta skrivnostna krvavitev temelji na biološkem dejstvu. Na suhem zraku izloča povodni konj skozi znojnice na skoraj vsem telesu rdečkasto slinasto tekočino: znoj, ki nima s krvjo nobene zveze. Znojénje ni znamenje kake bolezni, marveč le varuje kožo pred izsušitvijo in uravnava toploto. Pri pritlikavem povodnem konju je ta znoj brez barve.
Pričujoči sestavek smo povzeli iz Gledališkega lista «Drame SNG» iz Ljubljane, ki je izšel ob priliki gostovanja v Trstu.
Igra o dvanajstih porotnikih temelji na nekem mojem osebni doživetju. Približno mesec dni, preden sem se kot pisatelj te teme resno loti, sem sodeloval kot porotnik v sodnem procesu proti nekemu morilcu na vrhovnem sodišču v Neww Yorku.
Ko sem prejel poziv, sem pre. klinjal in vzdihoval : «Moj bog, v tem mojem mestu stanuje nič manj kot osem milijonov ljudi, pa so se morali zapičiti natanko in prav vame.» Tudi vsi moji sotrpini, ki sem jih prvi dan procesa srečal v čakalnici na sodišču, so bili imenovanja prav tako «veseli» kot jaz.
Toda ko sem stopil v razpravno dvorano, da hi prisegel, sem se znašel iz oči v oči s tujim človekom, čigar usoda je bila
od tega trenutka dalje tudi v mojih rokah. V trenutku, kot bi me preblisnilo, se je v meni nekaj izpremenilo.
Globoko me je pretresla tesnobna tišina v dvorani, kot maska neprizadeti obraz predsednika sodišča, vsa na videz tako pomembna in slavnostna obrednost uvodne procesualne procedure, predvsem pa nepre klicna dokončnost odločitve, ki So jo zahtevali od mojih soporot-nikov in od mene po končanem procesu.
Med razpravo mi je prišlo na misel, da nikoli nihče ne izve zen udeležencev, porotnikov seve kaj se dogaja v posvetovalnici za porotnike. Dejal sem si, da bi dogajanje, ki se odvija za zaklenjenimi vrati porotniške sobe, moralo pomeniti pretresljivo in močno doživetje tudi za ljudi, ki sicer ne vidijo za kulise. To me je
Izvrstna predstava ljubljanskih
umetnikov v Trstu
V soboto 23 t m. je ljubljanska Drama predstavila v Avdi-torju igro «Dvanajst porotnikov». To delo je originalno napisal za ameriško televizijo Re-ginald Rose in jo nato priredil za oder nemši dramaturg H or st Budjuhu. Delo je tehnično odlično napisano, tako da je prav gotovo igralcem v resničen užitek. Predvsem pa j c prekrasno podana zanusr < dtda, njegovo globoko človečansko jedro : skrb za človeka, čut soodgovornosti za njegovo usodo ;n spoštovanja njegovih vrednot.
Predstavniki osrednjega slovenskega dramskega gledališča igralci, ki so v delu nastopali so virtuozno pred nami preživeli vso notranjo borbo med težko odgovornostjo, ki jim je bila poverjena ter občutkom nepravičnosti krute obsodbe sočloveka in osebnimi predsodki vsakega posameznega nastopajočih. Jasno je bila namreč zarisana duševna podoba, mentaliteta, poklic in okolje vsakega 12-tih porotnikov. Naj toliko v vednost naštejemo imena porotnikov: Zupan, Souček, Cesar, Furijan, Kurent, Sever, Potokar, Sever. Kovič, Jerman, Valič, PreJ i'c. Seveda gre prav posebna pohvala tudi režiserju Slavku Janu. Inscenacija Vladimirja Rijavca je bila odgovarjajoča in jasna.
Naj ob tej priložnosti ne po-
zohimo omenil’ -e ari’c n ja naše publike. Delo lahko štejemo med težja je pravzaprav diskusija med dvanajstimi porotniki, a vmes ni niti okraskov, ne efektov ali režiserskih trikov a ljudje so z napetostjo siedili, skorajda hm je bilo še odmora žal in so nastopajoče pozdravljali s toplimi, Tiavdu-šeni m i hvale *+ii mi in dolgimi a-plavzi. To nas je tudi prav posebno razveselilo, ker nam je v dokaz, da naši ljudje znajo
Žaganje za živinsko krmo
Američani skušajo uporabili primerno spremenjeno žaganje v živinsko krmo. V ta namen obsevajo žaganje hojkovine z a. tomskimi žarki. Znano je. da vsebuje žaganje okoli 60 odstotkov ogljikovih hidratov v obliki celuloze. Želodec prežvekovalcev pa ne more spremeniti večjih količin celuloze v sladkor. Znanstveniki menijo, da jim bo z radioaktivnim obsevanjem uspelo spremeniti celulozo v užitno krmo za rogato živino.
Nekaj poskusov se je že z stilo. Žaganje, ki so ga nasul v škatle, so obsevali v atom
vzpodbudilo, da sem napisal televizijsko igro «Dvanajst porot- j skem reaktorju z žarki gama
nikov».
Štirje faktorji so vplivali na moje vedenje kot porotnika in soodločali o mojem odnosu do stvari, Tudi pri pisanju so mi bili stalno pred očmi :
izpovedi prič kot so jih razumeli in razlagali posamezni porotniki (razlike so bile prav neverjetne) ; vedenje in odnosi porotnikov drug do drugega v situaciji, ko je šlo za smrt ali življenje ;
emocionalna struktura posameznih porotnikov ; reakcije porotnikov na čisto fizične zunanje vplive kot
Pri drugem poskusu so polnil z žaganjem poljetilenske vreč ke in jih obsevali z žarki beta Na ta način obdelano surovino so dali v umetni želodec oziro ma v posodo, napolnjeno z že lodčnimi sokovi prežvekovalcev Ugotovili so, da prebavi ta že lodec tretjino ogljikovih hidra tov, obsevanih z žarki gama in okoli dve tretjini z žarki beta obsevanih hidratov.
Strokovnjaki upajo, da bo njihovo delo že v bližnji prihodnosti kronal uspeh.
pravilno oceniti.
S. A.
ZA
VSAKOGAR
NEKAJ
«Ali bi lahko ljubila moža, ki te vara?»
«/Ve, lahko pa bi varala moža, ki me ljubi.»
* * *
Pogovarjata se dva cirkuška direktorja.
«Imam senzacionalno točko: komaj 30 centimetrov visokega pritlikavca.»
«Smešno/ Kaj pa moj, ki je zadnjic, ko je obiral jagode, padel z lestve?»
Silna moč vodnih kapljic

Dež pri hitrosti 3200 km na uro drobi najtrše predmete, celo diamante
Angleški fizik Bowden je nekoč v predavalnici poslal s posebno napravo vodni curek s hitrostjo 3200 km na uro. Voda je razbila na kosce ploščo iz plastične snovi.
S poskusom je Bowden nazorno pokazal poslušalcem, da so deževne kapljice največja ne. varnost za letala, ki zmorejo veliko hitrost.
Dež hi zdrobil radarske kupole in raztrgal kovinske robove kril, kakor da so iz sira, če bi letalo pri hitrosti 3200 km na uro prišlo v deževni oblak. Opisani poskus je napravil fizik na univerzi v Glasgowu.
O Ljubezni
( Odlomek)
Anton Pavlovič Čehov, mo]>ter novele in črtice, se je rodil 17. januarja 1860, umrl pa je 15. julija 1904. Ta «umetnik brez primere», kakor ga je označil L. Tolstoj, je začel svojo literarno pot z drobnimi humorističnimi podlistki, da je lahko kot siromašen slušatelj medicine v Moskvi s honorarji preživljal sebe in svoja dva brata. Že prva dela so opozorila javnost na darovitega pripovednika in izvrstnega opazovalca življenja. Zato je kmalu zaslovel ne le v Rusiji temveč tudi v drugih deželah sveta.
«Ugotovili smo», jc rekel Bowden, «da dež pri hitrosti 32000 km drobi najtrše predmete, celo diamante. Preizkušali smo vse kovine, rezultat je bil pri tej hitrosti povsod e-nak.»
Čeprav bodo letela nadzvoč-v normalnih razmerah nad deževnim delom zemeljskega o-zračja, bodo tudi tam naletela na viharje, ki jih letalski strokovnjaki omenjajo kot veliko nevarnost.
pogovarjati o
Začeli smo ljubezni.
«Kako nastane ljubezen», je dejal Aljohin, «zakaj se Pel agi j a ni zaljubila v koga drugega, ki bi ji bil primernejši po duševnih in telesnih lastnostih, temveč se je zagledala ravno v Nikanorja. to čeljust tudi pri nas mu nihče ne reče drugače kakor gobec — koliko so za ljubezen pomembna vprašanja osebne sre. če vsega tega nihče ne ve in o vsem tem se da pogovarjati. kakor se komu zdi. Doslej je bila o ljubezni izročena ena sama nesporna resnica. da je namreč Velika skrivnost’, vse drugo, kar so pisali in govorili o ljubezni, pa ni bila rešitev vprašanja, temveč samo ugotavljanje stanja, vprašanja pa so še naprej ostala nerešena. Razlaga, o kateri hi človek lahko dejal in po mojem je najbolje, da vsak posamezen primer pretresemo posebej, ne da bi ga skušali posplošiti. Treba je. kakor pravijo učenjaki, individualizirati vsak posamezen primer.»
« Čisto pravilno», je pritrdil Burkin.
«Mi Rusi. povprečni ljudje, čutimo posebne nagnjenje za vprašanja, ki jih ni mogoče rešiti. Po navadi ljubezen poetizirajo. jo krasijo z rožami in slavčki, mi. Rusi. pa izbiramo med njimi najmanj zanimiva. Ko sem bil v Moskvi še študent, sem imel življenjsko tovarišico, ljubeznivo žensko, ki je vselej, kadar sem jo imel v objemu, premišljevala o tem. koliko ji bom dajal na mesec in po Čem je zdaj funt govedine. Tako si tudi mi, ko ljubimo, ne nehamo zastavljati vprašanj : ali je to pošteno ali ni, ali je to dobro ali ne, a da nas to moti, ne zadovoljuje, draži — to vem.»
Videti je bilo, da hi rad nekaj povedal. Ljudje, ki žive na samem, imajo vedno na srcu kaj takega, kar hi radi povedali. V mestu hodijo samski nalašč v kopališča in restavracije, samo da bi malo poklepetali. Včasih pripovedujejo kopališčnikom ali natakarjem zelo zanimive zgodbe. Na deželi pa po navadi izlivajo dušo svojim gostom.
Zdaj je skozi okno gledalo sivo nebo in drevje, mokro od dežja. V takem vremenu ni bilo mogoče nikamor in ni preostalo nič drugega, kakor pripovedovati in poslušati.
«V Sofjinem živim in se že dolgo ukvarjam z gospodarstvom», je začel Aljohin. «Že od takrat, ko sem končal univerzo. Po vzgoji seni delomrznež, po nagnjenju pa kabinetni človek, toda na posestvu je bilo. ko sem prišel sem, veliko dolgov. Ker pa se je moj oče zadolžil deloma zato, ker je veliko porabil za moje šolanje, sem sklenil, da ne pojdem nikamor, temveč bom delal, dokler ne poravnam dolgov. Tako sem se odločil in začel tukaj delati in priznam, da je šlo pri tem za precejšen odpor.
Koj prva leta so me tu izvolili za razsodnika. Včasih jc bilo treba oditi v mesto in se udeleževati porote in okrožnega sodišča. To me je v resnici zabavalo.
V mestu so me sprejemali gostoljubno. Rad sem se seznanjal z ljudmi. In izmed vseh znanstev, je bilo zame najboljše, in da bo pravici povem, najprijetnejše poznanstvo z Luganovičem. ki je bil namestnik predsednika okrožnega sodišča. Da povem samo en primer: Bilo je ravno po znameniti obravnavi zoper požigalce, proces je trajal dva dni. Bili smo že utrujeni. Luganovič me je pogledal in rekel :
«Veste kaj? Pojdiva k meni na kosilo.»
To je bilo nepričakovano, ker sem se z Luganovičem bolj slabo poznal. Prav za prav sva se poznala samo uradno. Samo za trenutek sem odšel v svojo hotelsko sobico, da sem se preoblekel in sem odšel na kosilo. In tani je naključje hotelo, da sem se seznanil z Ano Aleksejevno, Luganovičevo ženo. Takrat je bila še zelo mlada žena. Stara je bila kvečjemu kakih dvaindvajset let in pol leta pred tem se ji je rodil prvi otrok. Zdaj je že vse za menoj. in imel hi težave, ko bi hotel ugotoviti, kaj je bilo na nji, pravzaprav tako nenavadnega, da se mi je tako prikupila. Takrat pri kosilu pa mi je bilo vse tako jasno kakor beli dan. Videl sem mlado žensko, lepo, deliro, razumno, očarljivo, kakršne poprej še nikoli nisem srečal, in pri priči sem začutil v nji sorodno bitje, že znano, kakor da sem ta obraz, te ljubeznive, pametne oči že videl kdaj v mladosti, v albumu, ki je ležal na komodi pri moji materi.
* * *
Poskusi kažejo, da grozijo pi. lotu nadzvočnega letala hude poškodbe, čeprav letalo samo ne utrpi posebne okvare. «Deževne kapljice bi razbile zunanjo zaščitno plast iz plastične snovi in prodrle tudi v notranjost letala. Drobci razbitih kovin bi ranili pilota,» je ugotovil dr. Bowden.
In kadar sem se pripeljal v mesto, sem vsakokrat iz njenih oči razbral, da me je čakala. Tudi sama mi je priznala. da ji je bilo nekako drugače pri sreu in da je uganila, da -bom prišel. Na dolgo sva se pogovarjala, a nisva drug drugemu odkrila svoje ljubezni, temveč sva jo skrivala plaho, ljubosumno. Bala sva se vsega, kar bi moglo nama samima odkriti najino skrivnost. Ljubil sem jo nežno, silno, a sem se razsodno spraševal, kam neki bi mogla pripeljati najina ljubezen, če bi nama pošle moči in bi se jih nič več ne upirala. Dozdevalo se mi je neprijetno, da bi ta moja tiha, bridka ljubezen, na lepem pretrgala srečni tok življenja njenemu možu, otroku, vsej tej hiši, kjer so me imeli tako radi in kjer so tako zaupali vame. Ana bi bila šla z menoj, toda kam? Kam bi jo neki mogel odpeljati? In kako dolgo bi trajala najina ljubezen? Kaj bi se ji zgodilo v primeru, če bi zbolel, umrl ali preprosto, ko bi se nehala ljubiti?
* * *
Na srečo ali nesrečo ni v našem življenju ničesar. k<.r ne hi imelo prej ali slej konca. Napočil je čas ločitve. Lu-
•ohičt
vo.
L
ganovič je bil premeščen. Treba je bilo prodati po konje, poletno vilo.
Ano Aleksejevno smo spremljali v veliki gruči. Ko so se tam v kupeju, najini pogledi srečali, so naju oba duševne moči zapustile. Objel sem jo. Ona se je z obrazom prižela na moje prsi in solze so ji privrele iz oči. Poljubljal sem ji obraz, ramena, roke, mokre od solz a kako sva bila nesrečna ! ! in izpovedoval sem ji svojo ljubezen in s sklelečo bolečino v srcu spoznal, kako nepotrebno, malenkostno in kako slepi j ivo je bilo vse, kar nama je branilo ljubezen. Doumel sem, da moraš, kadar ljubiš v svojih presojah ,ljubezni gledati z višjega, pomembnejšega gledišča, ko pa je sreča ali nesreča, greh ali čednost v navadnem pomenu besede.
J
KORAKAMO NAPREJ Z VELIKIM ZAUPANJEM
novi, demokratični in socialistični družbi naproti
UMKEUBIEEHMI j|^gBjjj^j^g[B|^niBgKnBnniDliroMBKMWBiBMBMHBWBMBWPf""wltI*u,lllll"ll,i;,f,iTfMg*rM’glll^™r"1^ »--f»»—* tfBMHHMBiWWinmillMHBMBKfcm i ■IIBimilHIT—IM^———B———
Nadaljevanje govora, ki ga je imel tov. Novella na kongresu naše Federacije
(Nadaljevanje s 1. strani)
človeški vesti in velikokrat se ljudje tega niti ne zavedajo. So dejstva, ki s svojo silo, z nadmočjo svoje logike, s svojo jasnostjo vplivajo na manj zavestnega človeka in katera končno določajo nova stališča v odnosu do tistih sil, ki so nekatere zmage dosegle s svojo ideologijo, z vpogledom na družbo, in organizacijsko silo. Očividno je napredovanje utrjevanja demokratičnih sil v naši državi, čeprav je to napredovanje povezano s težavami, pomanjkljivostmi in kontradikcijami. Kljub temu mi moramo napredovati in sicer z vedno hitrejšimi koraki, četudi na manj občutljivejši način, kakor je napredovanje mednarodne situacije. Danes se v protikomunističnem delovanju opaža kriza, ki je dovolj razvidna v primeru položaja na Siciliji in v dolini Aosta, kriza, ki se odraža v strankah takoimenovane laične «tretje sile» in ki jo vidimo uveljavljati se v številnih dejstvih občin, provinc, kakor tuti v delavskih socialnih organizacijah.
V delovanju protikomunistične razvrstitve obstoja kriza, ki deloma daje elemente ideološke usmeritve, toda ki je prav gotovo že načela tiste zamisli notranje, zunanje in gospodarske politike, ki pa s tem nudi italijanskemu političnemu razpravljanju novega oddiha, ki odpira nove poti v napredovanju demokratične politike, bolj odgovarjajoče delavskim interesom. Morda bi kdo skušal določiti med napredovanjem sil miru in pomiritve ter med napredovanjem sil demokracije v notranjosti naše države, tesno, neposredno, takojšnje in mehanično sodelovanje. Mi želimo poudariti, da edino resnično sodelovanje, ki obstoja med tema dvema velikima dogodkoma t. j. razvoju politike pomiritve in krize protikomunističnega delovanja v notranjosti naše države, izhaja iz borb ljudskih množic vsega sveta in naše države, in vseh onih dežel, ki želijo mir, boljše življenje, svobodo in demokracijo. Vsa druga sodelovanja so lahko posredna. Nedvomno je, da ta dva dogodka, ta dva procesa, ki sta v polnem razvoju na mednarodni in vsedržavni ravni pripisujeta različne položaje. Izven vsakega dvoma je n. pr. da se politika pomiritve utrjuje in napreduje, predvsem zaradi odločilne vloge, ki jo ima Sovjetska zveza in z njo socialistične dežele, v borbi za mir. Sovjetska zveza je tista ki s svojo silo in s svojimi ustvaritvami, s tistimi ustvaritvami, zagotovi j a zaupanje v nadaljnje napredovanje na ppdročju ekonomskih in socialnih zmag, katere zagotavljajo pravilne usmeritve ljudi v pravilnem ocenjevanju vzvišenosti socialnega sistema. Vsekakor, v naši deželi gremo naprej, zahvaljujoč se vplivu politike, miroljubnih ekonomskih in socialnih ustvaritev Sovjetske zveze, katerih se naš delavski razred zaveda. Brez dvoma je, tovariši, da naše konkretno, napredno delovanje gre naprej in da so zmage, ki jih komunistična partija dosega v odnosu do razvrstitev, proti katerimi se že leta bori, izhaja predvsem iz borbenosti italijanskega delavskega razreda, iz pravilne politike ter borbenosti Komunistične partije Italije.
Mi danes vidimo razlike, ki se odkrito izražajo tudi v pozicijah vodilnih skupin naše dežele, kakor tudi v drugih državah v zvezi z vprašanjem mednarodne in notranje politike. Toda ne moremo reči, da vrh italijanskega vodilnega razreda na isti način reagira na vprašanja pomiritve ter na vprašanja notranje demokracije, na razvoj notranjega demokratičnega življenja ali nove ekonomske politike.
Glede vprašanja mednarodne pomiritve, so brez dvoma pojavi naj večje razcepitve v sestavu glavnega vodilnega razreda, kamor lahko postavimo, poleg predsednika Gronchi j a, kateremu smo želeli skorajšnje okre-
vanje in možnost pozitivnega zaključka njegovega obiska v Sovjetski zvezi, tudi Ottavianija, Segnija ali Pelle. Tako, kot obstojata na mednarodni ravni Adenauer in Eisenhower.
Glede vprašanja pomiritve in mednarodnih odnosov, obstoja med vrhovi vodilnih skupin buržoazne kapitalistične družbe stanje globoke krize v razlikovanju in različnih ocenjevanjih.
S tem nočem reči, da se predsednik Gronchi strinja s Fello glede na demokratično politiko ali na gospodarsko politiko. Nočem reči, da obstaja enakost v stališčih glede na valutacijo tega, kar predstavlja Komunistična partija Italije v življenju naše dežele, njene vloge in njenih nalog.
Vendar pa obstaja naj večja enotnost na tem področju, ko pride do potrebe, da se presodi, če mora biti Komunistična partija Italije prisotna ali ne, če mora i-meti svoj aktivni delež v političnem vodstvu naše dežele. Tu je lahko mnogo razlik, toda konec koncev obstaja še danes v vrhovih italijanskega vodilnega razreda globoka enotnost gledišč v smislu, da je treba Komunistično partijo Italije, kljub temu kar že predstavlja duhovno in idejno, kot politična in materialna organizirana sila, smatrati za silo,
ki jo je treba odrezati od italijanskega demokratičnega življenja.
To, da podčrtamo različnost v gibanju in razvoju položaja, da podčrtamo, da ni avtomatizma in mehaniciz-ma pri prenašanju pomirjevalne politike v notranjosti raznih držav. Kajti za nas so velikega pomena na primer — poleg odpora, ki ga pomirjevalna politika srečuje tudi na vrhu vladnega vodilnega razreda — odkrito protidemokratična stališča, kot se pokazujejo v Franciji ali v drugih deželah. Pomirjevalni proces na mednarodni ravni spremlja lahko proces zakrknjen j a vodilnih razredov v notranjosti vsake države proti napredovanju sil dela in demokracije. Ta zakrknjena stališča se pa vendar lahko porazijo s pravilno politiko, z borbenostjo in enotnostjo delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
Zato vidimo mi v obeh pojavih, v obeh procesih, ki se razvijajo na mednarodnem in narodnem področju, določene stične točke zlasti kar se tiče osnovne sile, ki jih je porodila, to je volje ljudskih množic po miru in blaginji. Vidimo tudi razlike, ki jih poraja moč vodilnih kapitalističnih skupin ter sposobnost in moč delavskega razreda in partij, ki ga vodijo.
Kriza v K. D.
V naši deželi lahko gledamo z zaupanjem ne samo na mednarodni marveč tudi na notranji položaj. Ne samo na vlogo, ki jo lahko italijanski ljudski razredi še igrajo pri uveljavljanju politike pomiritve, marveč tudi na vlogo, ki jo lahko igrajo italijanski ljudski razredi pri uveljavljanju nove gospodarske in nove demokratične politike.
Še vedno pa je potrebna akcija in borba. Pobiramo sadove naše politike in naše akcije, sadove borbenosti, požrtvovanja in junaštva i-talijanskih delovnih ljudi. Na terenu razvoja italijanske politike moramo nadaljevati po poti te borbe, po poti, ki nam jo je posebno jasno nakazal 8. kongres naše Partije.
Kadar podčrtujem, tovariši, da je na vrhu italijanskega vodilnega razreda glede na notranje probleme države in zlasti glede na zadržanje, ki ga je imeti do naše Partije, več enotnosti kot pa pri problemih odnosov s Sovjetsko zvezo in socialističnimi deželami, nočem zmanjšati vrednosti in važnosti krize, ki izpodkopava italijanske vodilne politične sile v njihovih temeljih, krize, ki izpodkopava Krščansko demokracijo in njene' množične organizacije. Kriza v K. D. obstaja in je globoka, dotika se vrha, ko se razpravlja o načinu pobijanja Komunistične partije, ko gre za izbiro linije tipa Fanfani ali linije tipa Segni ali tipa De Gasperi. Tedaj so tam nesoglasja; ki se vrtijo vedno okrog načina kako nevtralizirati in izključiti Komunistično partijo iz demokratičnega življenja naše dežele. Obstaja globoka kriza na bazi, v srednji vodilni skupini Krščanske demokracije, tudi glede tega vprašanja, v smislu, da velik del baze Krščanske demokracije, vmesne vodilne skupine K. D., ki je bolj povezana s socialnimi zahtevami delovnih množic, z njihovimi zahtevami po miru in svobodi izvaja pritisk, da se spremeni zadržanje tudi do Komunistične partije. Do te Komunistične partije, ki jo po tolikih letih borbe imajo pred seboj močnejšo in bolj kot kdaj koli prepričano v svoje možnosti, da napreduje do uresničenja svojih ciljev.
Na tej podlagi, tovariši, postavljamo danes z veliko odločnostjo skupno s ciljem mednarodne pomiritve tudi cilj pridobitve nove demokratične večine. Čeprav ugotavljamo določeno zamudo v premikih na vrhu italijanskega vodilnega razreda in odpore, čeprav opažamo tra-
janje starih konservativnih stališč in pripravljanje novih, bolj spletkarskih stališč reformističnega ali celo psevdoreformističnega tipa, kot je Fanfani j evo, čeprav vidimo ta stališča in jih znamo individualizirati in zelo dobro razvrstiti po njihovi vsebini, ki je v bistvu ista, pripisujemo veliko, ogromno vrednost temu, kar se dogaja na bazi Krščanske demokracije, v množičnih organizacijah, ki so pod vplivom te velike stranke, v sindikatih, v organizaciji katoliških delavcev (AGLI), v zadružništvu in tolikih drugih.
Nova
demokratična
večina
Vi vsi veste, kot jaz, da Krščanska demokracija končno ne odklanja ideje nove večine, premaknjene na levo, da se KD ne brani sprejeti obveznosti, da pretrga vezi s politično desnico v parlamentu in da nasprotno odločno, spretno in zelo hinavsko vzpodbuja Socialistično partijo, da pristopi v vlado. KD trdi in ponovno proglaša svojo željo, da sestavi novo vlado, da sprejme socialiste v novo vladno formacijo in, naravno nadaljuje ta govor z zahtevo preloma med PSI in KPI. S tem jasno pokazuje psevdo demokratično vsebino svoje usmeritve za novo vlado in novo večino, psevdo demokratično vsebino, ker se danes nobena vladna formacija v naši deželi ne more smatrati za demokratično, resnično, globoko, pošteno demokratično, če nadaljuje svojo borbo proti KPI, če vztraja na stališču izključitve KPI iz nove večine.
To ni, tovariši in tovarišice — in to smo izjavili v naših tezah in prek govorov naših voditeljev — problem parlamentarne alkimije, ne gre za razdelitev ministrskih listnic, ne gre za priznanje ugleda tega ali onega voditelja delavskega gibanja, gre za bistvo stvari.
Problem, nove demokratične večine je problem nove politike na področju demokracije, gospodarstva, zunanje politike. Ni mogoče ločiti problema nove demokratične večine od problema demokratične politike na gospodarskem in socialnem področju, na področju notranje in mednarodne politike. Izkušnja preteklosti jasno dokazuje, da so se parlamentarne in vladne spletke, ki so se vršile brez jasne demokratične vsebine, vedno
končale slabo in to so drago plačale tiste politične skupine, kot socialdemokracija in republikanska stranka, ki so vstopile v vladne formacije brez jasnih programskih obvez.
Toda poleg preteklosti obstajajo tudi stvarna dejstva, ki jih v političnem, življenju ni mogoče prezreti. Stvarno dejstvo je, da potrebuje uresničitev demokratične politike na gospodarskem področju in na področju političnih struktur naše dežele borbeno sodelovanje delavskega razreda. Stvar jev tem, da nova gospodarska politika, nova demokratična politika zahtevata omejitev oblasti mono-
polističnih skupin, omejitev gospodarske in politične oblasti najmočnejših skupin italijanskega kapitalizma • industrijskega, agrarnega in finančnega. Omejitev te oblasti se mora izvršiti s podržavi j en jem a tudi z aktivno politiko obširne industrializacije dežele, ki naj sloni na razvoju malega in srednjega produktivnega podjetja v industriji in kmetijstvu in na razvoju državne industrije; ki naj sloni na tesni povezavi, na pozitivnem potisku produktivne dejavnosti državne ter male in srednje industrije. Ne gre samo za nevtraliziranje negativne sile nacionalnega go-
spodarskega življenja, kot so monopoli, gre za nadomestitev negativne sile monopolov s pozitivno silo vseh tistih energij, ki 'imajo v naši deželi še verno funkcijo gospodarskega napredka in razvoja in te sile se danes, v konkretnem položaju naše države, našega luga, v deželnih položajih Toscane, Umbrie, Marche — v položaju industrije ter malo in srednje proizvajalno podjetje. To pomeni, da borbe za uresničitev te gospodarske politike ni mogoče voditi in ne zmagati brez prispevka velikega dela delavskega razreda, ki sledi Komunistični partiji Italije.
Nova demokratična večina ni mogoča brez KPI
In ko pravijo, da nočejo KPI v novi demokratični vzporeditvi, pravijo dejansko, da nočejo nove gospodarske politike, ker se nočejo poslužiti tistih sil, ki so res zainteresirane in imajo ideološko, organizacijsko in borbeno sposobnost, da vodijo naprej to veliko bitko za novo gospodarsko politiko. Nova politika je za nas politika zaposlitve, odprave brezposelnosti ; pomeni uspeti vzporediti politiko zaposlitve in politiko mezdnih izboljšanj s premostitvijo socialno najbolj zaostalih položajev, ki jih predstavljajo dežele na Jugu. Bitke za gospodarski in socialni napredek, za uveljavitev resnično demokratične linije v naši državi ni mogoče dobiti brez sodelovanja velike sile, ki jo predstavlja KPI.
Ko govorimo o novem demokratičnem življenju, o novi demokraciji v naši državi, vemo, da to pomeni naglo izvedbo deželnih ustanov, vstop delavskih sindikatov, vseh sindikatov, v gospodarsko in socialno življenje naše države z njihovim aktivnejšim sodelovanjem v vseh organizmih, ki odločajo o gospodarski in socialni politiki, to je s sklepi, ki naj juridično in dejansko omogočijo delavskemu razredu in delovnim ljudem, da izvajajo svoje možnosti in sposobnosti pritiska, kot jih danes obilno, brez meja in z vsakim sredstvom izvajajo monopolistične skupine in stari vodilni razredi. To pomeni povrniti parlamentu vse njegove prednosti, obči-
nam in pokrajinam možnost, ko poguma, da jo najdejo, da delujejo na avtonomen Komunistična partija pravi način, da avtonomno uprav-1 tako-le :	Tržačani morajo
ljajo svoje krajevne finance. 1 imeti pogum da uresničijo Ko pomislimo na sovražni- konvergence prizadetih kori-ke, ki se zbirajo in zdru- sti, ki so potrebne za premo-žujejo, na oblasti, ki jo ima-, stitev paraliziranega politič-jo sovražniki teh zahtev, teh nega položaja delovnih mno-demokratičnih uresničitev v j žic in tržaškega prebivalstva, nacionalnem gospodarskem za obrambo njihovih koristi
življenju, ko pomislimo kaj predstavlja danes v Italiji opozicija proti napredovanju v novo bolj demokratično
in njihove bodočnosti.
Nahajamo se pred situacijami, ki so popolnoma nove. Kako je mogoče danes
mirnodobskega trgovskega tekmovanja. Lotil se bo teh problemov z zaupanjem, da se bo uveljavil v tekmi z vsako državo, v vsemi svojimi energijami in sposobnostmi tudi na področju gospodarskega tekmovanja. Trstu ni treba gledati ljubosumno na nikogar; s pravilno politiko lahko napreduje tudi v pravilnem tekmovanju na podlagi demokratične gospodarske politike.
Jasno je, da je Tržaško ozemlje zelo zainteresirano pri razvoju državne industrije, ki naj pomeni sprostitev od vpliva monopolov in opustitev vsake iluzije, da je državna industrija sama zase lahko pozitivna. Treba se je zavedati, da je državna industrija pozitivna samo v okviru demokratične gospodarske politike in predvsem —- n. pr. — v okviru politike, ki bo uresničila ustanovitev dežele in kar se tiče Tržaškega ozemlja, dežele s posebnim, statutom, ki ga zahtevate.
Mislim, da o tem vprašanju ne more biti razlogov za razlikovanje. Z velikim zadovoljstvom sem bral resolucijo Krščanske demokracije iz Furlanije in Trsta, v kateri se vse pokrajinske organizacije KD ugodno izjavljajo za takojšnjo ustanovitev
življenje, ko vemo vse to, te- ostati še pri 1945, 46, 47 in daj moramo zaključiti, da je silam demokracije potreben tisti del delavskega razreda, ki ga predstavlja KPI.
48? Danes, ko ni več nikogar, ko ostane v vsem svetu morda samo še Adenauer in kak njegov hlapec ; danes,
Ko se odrinja KPI od bor-j^o rnenja Eisenhower, menja
Mac Millan in ko menjajo voditelji angleške ter francoske buržoazije, ko menjajo vsi. Zakaj se ne bi nekaj vanj za uresničitev teh de- spremenilo tudi v Trstu, v
be za te uresničitve, ko se odrinja KPI od sistema zavezništev in političnih prijateljstev, od političnih sodelo-
dramatičnem položaju kot živi in kot so njegovi izgledi?
mokratičnih ustanov, teh organizmov demokratičnega življenja, pomeni, da se zavestno noče do tega priti. Na-
ravno je, da v teh pogojih j Trst m vprašani e
spletke KD. Naravno je, da j p0miritV6_
PSI postavlja, kot delamo j mi, probleme programa in ne probleme vladne alkimije, probleme bistva in ne probleme desne ali leve.
V naši državi imamo zelo zapletene vozle v gospodarskem in demokratičnem življenju, v zunanji politiki : treba je razvozljati te vozle.
Nova demokratična večina ima svoj smisel le, če hoče prerezati te vozle in odpreti pot tistim energijam, ki hočejo v resnici napredovati proti ciljem miru, svobode, gospodarskega in socialnega napredka.
0 tržaških vprašanjih
Pri tej točki si moramo postaviti vprašanje. Oprostite mi, če bom nekoliko posegel v položaj Trsta, če pazljivo proučimo poročilo o delovanju federacije Partije v Trstu. Delavske zbornice-CGIL zadrug, množičnih demokratičnih organizacij, moramo brez dvoma potrditi, da imamo pred seboj pozitiven obračun irt da se je na področju borbe za gospodarsko obnovo Trsta, za obrambo industrije, ustanovitev dežele, vodilo pravilno politiko in beležimo junaške borbe.
Tona nobenemu izmed nas ne bo — po mojem mnenju
—	težko ugotoviti, da obstoja nesorazmerje med stanjem depresije mesta in tržaškega področja, trajanjem te depresije - gre dejansko že za kronično stanje
-	in med tem kar se je uresničilo. Proces združevanja koristi, ki so bile prizadete po politiki monopolov in vlade, ni sorazmeren s težkim položajem pretežne večine prebivalstva in dramatičnostjo perspektiv. Imamo namreč pretekli in sedanji položaj, ki je težak ter prihodnost, ki ne obeta rešitev. Preprosto povedano ; položaju,, ki je nekako kot na Siciliji, ne odgovarja rešitev «sicilskega tipa». Položaj je seveda dosti bolj zapleten, toda zakaj je tako nesorazmerje? Nočem delati opazk federaciji Partije, ker sem že upošteval dosežene pozitivne rezultate.
Poiskati j c treba vzroke nesorazmerja, ki je med stanjem, kronične depresije, brez perspektiv rešitev in
med procesom združitve in razvoja borbe prizadetih koristi. Za pripadnike delavskega razreda ni težko najti enega dd razlogov, ki je teme-Ijnjega pomena, to je vključitev v tržaški položaj subjektivnih elementov, ki i i h v drugih pokrajinah Italije ni, položaj nastal po osvoboditvi, napihovanje nacionalizmov. To je povzročilo velik zastoj in je, po mojem j mnenju, eden od osnovnih e-lementov, ki dajo razlago za zakasnitev. Toda ko smo to povedali, mislim, da lahko rečem še nekaj vsem, Tržačanom, Italijanom in Slovencem, delavcem in drugim ; vsem Tržačanom, ki so prizadeti zaradi politike monopolov in vlade :	ali morajo
res vedno delovati, ali morajo delovati večno subjektivni in negativni elementi, ki so nastali z načinom in oblicami, po katerih je prišlo do osvoboditve Trsta in razvojev tik po osvoboditvi? Ali mora biti Trst definitivno obsojen zaradi obstoja omenjenih negativnih elementov? Ali ni mogoče najti poti za premostitev? Ali v Trstu, kjer smo, kjer ste v enakem in morda celo slabšem položaj kot na Siciliji in v dolini Aoste, prav nič ne morejo služiti izkušnje teh pokrajin?
Čas je, da se postavi to vprašanje, ker je jasno, da stoje stvari prav v tem smislu. Gre za to, da se v Trstu premosti nemogoč položaj, da se najde pot, edino pot, ki lahko zagotovi Trstu mirno bodočnost, in rekel bi, skoro procvit. To je edina pot, ki tudi obstoja. In Tržačani morajo imeti toli-
Danes imamo pred seboj vprašanje pomiritve. Jasno je, da je Trst zelo zainteresiran, da pride do čim hitrejšega razvoja politike pomiritve, njene uveljavitve in utrditve, prek sistema prijateljstva med državami z vsemi sistemi, ki naj potrdijo možnost uresničitve politike mirnega sožitja.
Trst je med italijanskimi mesti najbolj zainteresirano pri politiki miru, ker je obmejno mesto, ker je bilo vedno velik mednarodni empori; in ker je njegova bodočnost odvisna še vedno od poživitve njegovih tradicionalnih dejavnosti, ki so ustvarile iz Trsta veliko mesto, ga uveljavile ne samo v Italiji, marveč tudi v svetu, kot veliko trgovsko mesto in mesto mednarodnega pomorskega prometa. Rekel bi, da je Trst predvsem mesto miru in da je zato najbolj naravna stvar, da so vsi Tržačani sporazumni v zahtevi po politiki pomiritve, borbi proti nevarnosti povratka hladne vojne, v zahtevi politike mirnega sožitja med državami. Če obstoja v Italiji mesto, ki bi se moralo odlikovati v tej akciji, je to prav Trst, ki bi se moral odlikovati po enotnosti svojega prebivalstva. V preteklosti je Trst vršil mednarodno vlogo, ki je — zaradi mednarodnega značaja njegovega prometa — poznala zahteve po avtonomiji tudi do italijanske države. Danes je način postavljanja te zahteve in lastna osebnost mesta in Ozemlja v tem, da postane avantgarda akcije za pomiritev, da v tem smislu prenese svoje zahteve po lastni mednarodni fiziognomiji, mednarodni vlogi, da . to uveljavi s stališčem avantgarde v borbi za pomiritev.
Sodelovanje z zaledjem
Trst je zainteresiran na politiki prijateljstva z Jugoslavijo, češkoslovaško, Avstrijo, Madžarsko, obema Nemčijama, z vsemi državami, ki so zainteresirane pri pomorskem prometu tržaške luke. V novem položaju bo Trst s pravilno politiko brez dvoma lahko načel z zaupanjem vse probleme, ki se porajajo iz
dežele. Toda nato pravijo, da nočejo imeti nič skupnega s komunisti. Vemo da hočejo komunisti ustanovitev dežele, kot jo hočemo mi toda z njimi nič skupnega. Mi pa pravimo, da je to najboljši način, da ne pride do ustanovitve dežele. Če hočejo Tržačani in vsi demokratični prebivalci, ki so prepričani o potrebi deželne tvorbe za Furlanijo in Julijsko Benečijo, v resnici doseči ta cilj, se morajo usmeriti na pot konvergenc sil. Konvergenca sil nikakor ne pomeni sprejeti ali podreči se impozicijam drugih ; to je sporazumna in domenjena konvergenca o zadevi, ki zadolžuje obojestransko za akcijo, ki mora privesti do istega cilja. Ne razumem zakaj ni mogoče najti, prav posebno v Trstu, tudi o tem vprašanju konvergenco za akcijo. Če tega nočejo, potem smo prisiljeni povedati, da iz naivnosti ali zlonamernosti nože j o delati s silami ki lahko dajo važen doprinos za uresničitev dežele. To pomeni, da bosta Trst in vsa dežela Furlanija-Julijska krajina nosila posledice te zakasnitve ; te posledice so težke za gospodarsko, socialno in upravno področje, posebno če pomislimo na vse obstoječe probleme, ki jih bo mora-a nova dežela rešiti.
Za zmago so potrebne združene sile
Če hočemo res rešiti omenjene probleme, če ne smatramo deželo kot nekaj abstraktnega, kot rešitev ju-ridičnega . in teoretskega vprašanja, ki se ga lahko reši danes ali jutri, marveč če v resnici vidimo deželo v vlogi problemov, ki se tičejo kmetijstva, industrije, uprav, če hočemo izbojevati bitke, ki jih je treba začeti za rešitev teh problemov, je treba izvesti konvergence vseh sil. Vse sile so potrebne za zmago v tej bitki.
Zato je treba imeti danes oogum tudi o tej točki, ne smemo zaostali za pet, deset let; ozreti se je treba naokrog in videti, da vsi korakajo naprej, vsi menjujejo. Zakaj bi se tudi o tem ne spremenilo nekaj v Trstu? Zakaj bi se ne gledalo bolj na prihodnost kot pa na preteklost?
To so vprašanja o katerih bo moral — po mojem mnenju — vaš kongres dati j pozitiven in odločilen doprinos. Videl sem poročilo tovariša Sema in dokumente, ki se tičejo problema. Problemi so postavljeni, predlogi izne-šeni, morda jih je treba še nekoliko izpopolniti in nato odločno, povesti partijo na pot iskanja konvergenc, ki so neogibno potrebne če hočemo, da bo mesto — ne partija — napravilo korake naprej, da jih bo napravilo Tržaško ozemlje, italijanski in slovenski delavci, katerih obstoj, blaginja in izboljšanje življenjskih pogojev so odvisni od rešitve težkih problemov Tržaškega ozemlja.
Partija gre naprej
Internacionalistični duh, ki preveva delovne ljudi Trsta Ine daje nobenih dvomov o njihovi odločni akciji za mir, prijateljstvo z vsemi narodi, za nov položaj, ki naj postaci prijateljske odnose sode-! lovanja s socialističnimi deželami. Zaupam v vašo bor-ibo in v naše uspehe. Mislim da je doprinos, ki ga daje v tem trenutku vam in vsemu italijanskemu delavskemu razredu, predkongresna diskusija naše partije, zelo važen in da predstavlja naš IX. kongres, za katerega boste vi poslali delegate, zelo važno etapo za napredovanje naše akcije.
Naš bodoči kongres bo nov dokaz naše moči, dokaz, da je nemogoče izruvati našo partijo iz najglobljih in najširših plasti italijanskih ljudskih množic. Kongres bo dokaz zrelosti naše partije, ki smo jo pridobili z razume-
V	soboto 30. januarja ob 21. uri na stadionu «1. maj». Vrdcljska cesta 7
Ples
Glasbene
Matice
igral bo
orkester RTV iz Ljubljane pod vodstvom.
BOJANA ADAMIČA ❖ ❖ ❖
Vabila in rezerviranje miz v Tržaški knjigarni, ulica Sv. Frančiška 20, t. 61.792
❖ ❖ ❖
V	nedeljo 31. januarja ob 21. uri
v Avditoriju
Revija zabavne glasbe in popevk
pri kateri sodelujejo
ORKESTER
pod vodstvom B, Adamiča in priznani pevci :
MARJANCA DRŽAJ BETTY JURKOVIČ MIRKO NOVOSEL MOJMIR SEPE
* * *
Vabila so na razpolago v Tržaški knjigarni ter dve uri pred pričetkom prireditve v ul. Roma 15, II.
in premagali ter premostil' vse ovire, uresničili sri° bistveno enotnost v vrstah delavskega razreda, ki i6 vedno večja. Danes lahko gl6' damo na bodočnost z za°' panjem, ker nas dobri m°c’ ki jo dajejo uspehi kom11' nistične partije v drugih d6" želah. To priznavamo in P° vemo brez obotavljanja, tud1 če bi bili enaki drugim ita’ lijanskim strankam, ki s° brez vsakega oklevanja h'3' lile uspehe ameriških strank uspehe francoskih in neh1’ ških ter skrivale neuspeh6 strank, ki vodijo kapi?16 listično družbo. Hvaležn1 smo napredovanju kom11' nističnih partij v drugih d6' želah in jih tudi valorizir3' mo, kot valoriziramo doka26
ki jih dajejo o konkret"1 stvarnosti, katero predsU vlja komunistična ideol®' gija, ustvarjalna sposobno51 marksizem-leninizem, ki P°! stavi j a na laž vse tiste, ^ hočejo videti v socialistični11 in komunističnih idealih d6-lavskega razreda samo uj° pijo. V rokah imamo sil zgodovine, vemo, da stop3 mo. po velikih stopinjah zg0' dovine, ki jo označujejo usp6 hi delavskega razreda v pr° težnem delu sveta, uspehi A. si jih je priboril dela'-razred tudi v naši deželi. K0-rakamo naprej z zaupanje1*1: naproti novi demokrati0*! družbi, naproti novi družb6 ki naj izvede načela usta', in ustvari pogoje za še bo. obnovljeno družbo, da bom0 tako še hitreje stopali soci-* listični družbi naproti.
vanjem stvarnosti sindikalnih in socialnih borb ter politike naše dežele.
Stalno smo korakali naprej, partija italijanskega delavskega razreda, njegova naj-j večja stranka, ne pozna od j osvoboditve dalje niti trenutka zastoja v svojem pohodu, niti n. pr. takrat, ko je sindikalno gibanje nekoliko zaostalo.
Partija je šla naprej, ker je bila zavest o njenih nalogah in, njenih političnih vlogah vedno zelo jasna, kot je bil vedno zelo jasen vpogled na perspektive italijanske politične borbe. Naša partija je šla vedno naprej, kljub temu, da se je proti njej osredotočil križni ogenj vseh baterij konservativnih in reakcionarnih sil. Šli smo naprej
Občni zbor
Pogrebno-podporno društvo Bazovica, vljudno va* bi svoje članstvo na 38. redni občni zbor, ki se b° vršil v Presi j evi dvorani? v nedeljo 31. t. m. ob uri.
Tečaj ruskega jezika
Združenje Italija-ZSSE organizira dopisovalni tečaj ruskega jezika. Tečaj sloni na sodobni metodi poučevanja in je vsakomur dostopen. Tozadevn21 pojasnila dobite na sedež11 pokrajinske sekcije v Trstu, ul. San Nicolò D’ II. nastropje, tel. 29-403-
v TRGOVINI
s ČEVLJI
<Bmda
LARGO BARRIERA VECCHIA
Velika izbira štedilnikov
peči na premog, plin in elektriko
zaloga tekočega plina in postrežba na dom
BRUSINI CARLO
zastopnik ”F L AMIN AG AS „
TRST - Ul. Cesare Battisti, 20. - Telef. 29-0^