SLOVENSKI
VES1M
CELOVEC PETEK 16. JUNiJ 1989
Letnik XL!V. Štev.43 (2466)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Cena:7šil.
1000 din
P. b.b.
Srečanje na vrhu v Karavanškem predoru
Ob priliki uradnega preboja cestnega predora skozi Karavanke bo danes prišio do poiitičnega vrha med Avstrijo in Jugoslavijo. Avstrijski kancler dr. Franz Vranitzky in predsednik jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta dipl. inž. Ante Markovič se bosta sestala kar dvakrat - na Brdu pri Kranju ter ob uradni slovesnosti v predoru. Cestni tunel skozi Karavanke je bil prevrtan v rekordnem času, sedaj se začenjajo finalna dela, gotov bi bil leta 1991.
ZSO in NSKS: ,,Od Haideqa se ne pustimo razdvajati!"
Tako je Koordinacijski odbor obeh osrednjih organizacij koroških Siovencev odgovorit v tiskovni izjavi in s tem novega dežetnega gtavarja nedvoumno obvestit, da bo vsak tovrsten poskus tudi v bodoče neuspešen.
Negotovost o usodi (Ihirja: ostri protesti proti ukinitvi!
Nad 200 zaposlenih v Tovarni celuloze Obir in njihove družine, vodstvo podjetja, prebivalci doline Bele ter sosednjih občin so pred negotovo bodočnostjo. Novi deželni glavar Haider je v sredo namreč napovedal, da bo proizvodnja celuloze s koncem junija ukinjena.
Njegoviizjaviso takoj sledila jasna stališča vodstva podjetja kot tudi drugih institucij, s katerimi so jo zavrnili oz. zoper njo ostro protestirali.
Direktor tovarne dipl. inž. Feliks Wieser je takoj po Haiderjevi napovedi dejal, da je treba to izjavo sicer temeljito analizirati, da pa napoved ukinitve pomeni poskus pritiska na Slovenija papir, da bi kupil tovarno celuloze v Mag-dalenu, ki pa je trenutno „ekonomski invalid". Zato si Wieser tudi ne more predstavljati, da bi se Slovenija papir in partnerji za to odločili.
Wieser je pri tem navedel,
da je imela tovarna celuloze v Magdalenu lansko leto iz tekočega poslovanja 111 milijonov šilingov izgube, letos pa ustvarja - kot je to v začetku tedna javno priznal sam Haider - vsak dan 200.000 šilingov izgube, medtem ko Tovarna celuloze „Obir", posluje pozitivno.
Haider lahko brez dvoma vsak trenutek zapre tovarno v Magdalenu, saj je predstavnik lastnika te tovarne, opozoriti pa ga je treba, da tega
pri Tovarni celuloze Obir ne more izvesti tako gladko. Obstajajo namreč različni zakonski predpisi in pravne možnosti, ki poslovodstvu Obirja omogočajo, da se takim samovoljnim poskusom upre. Vsekakor pa bo potrebno, da skupina Slovenija papir, Leykam AG in Hamburger AG čimprej sprejme jasne in natančne odločitve.
K Haiderjevim očitkom, da tovarna „Obir" premočno
onesnažuje okolje, je direktor Wieser poudaril, da onesnaževanje zraka iz tovarne v celoti ustreza trenutnim predpisom in da so bile težave okrog novega leta odpravljene s tem, da so v tovarni zmanjšali proizvodnjo celuloze. Glede rečice Bele pa ima „Obir" obratovalno dovoljenje, čeprav se v tovarni zavedajo, da ob taki stopnji onesnaževanja ne morejo obratovati v nedogled, je izjavil Wieser.
Tovarna Obir je že veiiko investirata v zaščito okoija
Vodstvo podjetja Obir na	okolja s prahom, zmanjšalo je	pred leti vložilo finančni in
Rebrci se je že od vsega	količinsko proizvodnjo čelu-	tehnološki koncept, kipaga-
začetka zavedalo potrebe po	lože, uvedlo pa je tudi boljši	zaradi manjkajoče pomoči s
zaščiti okolja. Doslej je dalo	in sprejemljivejši postopek v	strani zvezne in deželne vlade
vgraditi elektrofiltre za	kuhalniku. Za celostno sana-	-še ni moglo uresničiti,
zmanjšanje onesnaževanja cijo pa je vodstvo tovarne že	sMte. Mohar
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV vabi na tradicionaino
tovariško srečanje
vseh demokratov in antifašistov v nedeljo, dne 25. junija 1989 ob 14. uri pri
Peršmanu v Podpeci
Srečali se bomo vsi bivši partizani, aktivisti in demokrati treh dežel, Slovenije, Italije in Avstrije.
Ker je letošnja proslava posebnega pomena, seje bodo udeležili tudi visoki predstavniki borčevskih organizacij s področja Alpe-Jadran ter predstavnik Dokumentacij-i skega arhiva avstrijskega odpora na Dunaju.
Poleg govorov bo tudi kulturni spored. Za popestritev bo igrala godba na pihala iz Šmihela.
Prosimo, da se tega tradicionalnega srečanja udeležite vsi koroški Slovenci, ki ste trpeli pod nacifašizmom in doprinesli svoj delež v borbi proti fašizmu in za osvoboditev Avstrije.
Prav tako vabimo vse borce, ki so se v času nacizma borili na Koroškem. Pripeljite s seboj tudi vaše sosede in prijatelje. Posebno vabimo mladino, da bomo skupno demonstrirali našo življenjsko voljo za skupni boj proti spet porajajočemu se fašizmu in za obstoj dvojezične šole.
Za hrano in pijačo bo poskrbljeno.
Predsednik Siovenija papirja Miro Varšek: ,,/zg/eda, Ja Jomo na ReJrc/ predi na proizvodnjo /sovine, Jo M/:rat pa Jo tekZa proizvo Jnya ce/aZoze. To /e rcznJa; včerap injega pogovora. OJir Ji deže/a zapria Ze v prdnem, če wi ne Jiprevze/i oJeJ tovarn. Torey. mi smo oJ/očeni oJJ-ržaJ /oJaci/o na ReJrci, Mag-Jaien pa /e zgoi/ .s/var ekonomike. "
Direktor dipl. inž. Feliks
Wieser: „.S'am Ježe/ni giavar OJir/a ne more zapreti Jo konca ynni/a, /cer oJ.sta/a več pravniJ možnosti, ^ /c a te rimi se mn /aJ/co opiramo. V resnici ye /VaiJer/eva napovej pos/etts pritis/ca na .S/ovenJa papir in partner/e, Ja Ji v najkrajšem časn spreje/i nekatere oJ/očitve, morJa tndi z žeijo, Ja Ji eno aii drago proizvodnjo dejansko nkinii."
Župan dr. Dieter Haller:
„Zaprtje OJir/a Jrez ustreznik nadomestnik Je/ovnik mest Ji pomendo vekko kata-strojo predvsem za deiavce v naši, že tako strukturno šiJki regiji. Skupaj z zaposienimi na ReJrci se Jom vsekakor Jori/ proti takim radika/nim posegom. Vse stranke pa Jom opozori/ na oJ/juJo, da se Jodo zavzema/e za okranitev de/ovnik mest na ZZeJrci."
Predsednika obratnih svetov Josef Plautz in Norbert Schlie-ber: ..Haiderjeva napoved in današnje poročanje medijev so zapos/ene v O Jirju g/o Joko prizade/e in povzroči/e resne skr Ji za eksistenco. Zaprtje Ji pomeni/o, da Ji de/avci in nastav/jenci OJirja na mak izguJiZi svoja deZovna mesta, ne da Ji Ji/o prej poskrJZjeno za nadomestna deZovna mesta a/i za ustrezno socia/no varnost. 7o je v nasprotju z oJ/juJamipredstavnikov vsek trek deže/nozJorskik strank, ki so v stevi/nik pogovorik in na pogajanjik vedno spet oJZ;aJZ/aZi, da Jodo zagotovi/i deZovna mesta na ZZeJrci. OJratni svet pod noJenim pogojem ne Jo prista/, da Ji našo tovarno ce/u/oze s 30. junijem zapr/i, ne da Ji JiZi zagotov/jeni omenjeni ukrepi, in de/avci JiZi vk/ju-čeni v pogajanja o nada/jnji usodi."
Proti radikalnemu postopanrju!
Zzjuvu deže/negu g/uvurju ZVaiderju, da Jo 30. junija zadnji dan dovo/jena proizvodnja ce/u/oze v tovarni OJir na Bedrci, je si/ovito odjekni/a. Pos/ovodstvo tovarne, oJratni svet pa tudi kape/ski župan so v svojik prvik ^ZaZižčiJ ostro oJsodi/i tako ravnanje in napoveda/i, da se Jodo apr/i taki „radikaini rešitvi". Brez dvotna pa Ji tudi preusmeritev proizvodnje na Zeso-vino povzroči/a zmanjšanje stevi/a de/ovnik mest vsaj za 700, kar Ji ime/o prav v industrijsko siaJo razvitem okraju negativne pos/edice za vso regijo.
Teh negativnih posledic se zavedajo tako delavci kot tudi kmetje, ki Obirju prodajajo svoj les, pa tudi domači politiki, saj bi tudi občina močno občutila izgubo delovnih mest na Rebrci. Skupnost južnokoroških kmetov v posebni tiskovni izjavi ugotavlja, da „zaprtje tovarne ne bi imelo obupnih posledic samo za zaposlene v Obirju, temveč da bi prizadelo tudi veliko število manjših kmetov, ki lahko ohranjajo svoje kmetije le z dodatnimi dohodki od prodaje lesa Obirju". Zato SJK od deželne vlade zahteva, „da v prvi fazi ohrani in zagotovi vsa delovna mesta v Obirju, in da končno zagotovi tudi podporo iz javnih sredstev za sanacijo in nadaljnjo preureditev podjetja na ekološko zadovoljivo raven."
Haiderjevo napoved sta seveda z ogorčenjem sprejela
tudi obratna sveta v tovarni Obir. Predsednika Josef Plautz in Norbert Schlieber v tiskovni izjavi pravita, daje ta napoved vzbudila seveda tudi strah za eksistenco pri vsakem posameznem delavcu. ..Situacija tovarne Obir glede na popolno ekološko sanacijo je bila v zadnjem času mnogokrat predmet razprav in pogajanj. Tudi Slovenija papir se je trudil za izvedbo sanacijskega projekta. Toda v zadnjem času je podjetje
kazalo pripravljenost za prevzem celulozarne v Beljaku in hkrati za uresničitev projekta proizvodnje lesovine na Rebrci."
K Haiderjevi napovedi, da namerava v primeru negativnega rezultata pogajanj med Koroško deželno vlado in Slovenija papirjem ukiniti obe tovarni celuloze, pa obratni svet Obirja ugotavlja: „To bi pomenilo, da bi delavci in nameščenci Obirja preko noči izgubili svoja
delovna mesta, ne da bi politiki poprej poskrbeli za ustrezna nadomestna delovna mesta pa tudi na ustrezne socialne storitve".
Obratni svet tudi meni, da je tak način ravnanja tudi v nasprotju s stalnimi zagotovili vseh v deželnem zboru zastopanih strank, ki so predstavnikom zaposlenih v Obirju stalno obljubljali, da zaprtje tovarne brez omenjenih ukrepov ne pride v poštev.
Zato obratni svet Obirja tudi izjavlja, da „na noben način ne pristane na nameravano zaprtje tovarne s 30. junijem 1989", ampak zahteva, da morajo deželni politiki v razpravo o nadaljnji usodi tovarne na Rebrci kot enakopravne pogovorne partnerje vključiti tudi zastopnike zaposlenih.
Tudi kapelški župan dr. Dieter Haller je v prvi reakciji
ostro obsodil ..radikalno rešitev" in napovedal, da se bo kot najodgovornejši v občini skupno z zaposlenimi v Obirju boril proti njeni realizaciji. Toda že v radijskem pogovoru ni izključil, da bo morda le prišlo do ukinitve tovarne. Za ta primer je sicer ugotovil, da bodo najbolj prizadeti delavci in kmetje v regiji, hkrati pa je napovedal, da bo pač potrebno iskati nove možnosti za nastanitev drugih podjetij.
Delavskemu svetu in komunalnim politikom ostaja torej upanje, da bi na politični ravni le še dosegli umik „radi-kalne rešitve". Sicer pa bo zaposlenim v Obirju, vsem dobaviteljem lesa, občini in tudi drugim ustanovam ostala le ena možnost: da bodo s strnjenimi silami izbojevali nadaljnji obstoj tovarne, s tem pa tudi bodočnost celotne regije.
Andrej Mohar
KSOO: Protest prod ukinitvi,,Obuja"
V	izjavi za tisk je Klub slovenskih občinskih odbornikov ostro protestiral proti zaprtju Tovarne celuloze Obir na Rebrci, še posebej zaradi tega, ker je vodstvo tovarne pripravljeno izpolniti potrebne naložbe v zvezi z varstvom okolja.
V	izjavi je rečeno, da zaprtje ne bi prizadelo samo najmanj 100 delojemalcev, temveč tudi pripadnike slovenske narodnostne skupnosti, ki bi bili prisiljeni, da si poiščejo delo drugod. „Posle-
dica pa bi bila asimilacija, kar dokazujejo tudi socialno-znanstvene raziskave".
Predsednik Kluba občinskih odbornikov Mirko Kumer nadalje opozarja na dejstvo, da bi zaprtje tovarne Obir ogrozilo tudi obstoj kmetijskih obratov, saj kmetje ne bi imeli več možnosti prodaje lesa. Ob koncu izjave pa Kumer meni, da je nerazumljivo, da naj bi Obir postal žrtev zgrešene gospodarske politike v Magdalenu.

LeZa 7937 so OJir/evi de/avci proZesZira/i na Dona/o; proZesZ Jo Zudi zda/ poZreJen/
UngewiBheit uber Obir-ScMcksa!: Scharfe Proteste gegen Schtiebung
/l/.s <?/nen tvnzM/J.ss/gcr; Ver.sMcA Je/- DrncAaM^JAnng aM/^/o-ven//a papir a/!J .^e/nc Parker LeyAa/n /IG ar;J Dam&Mrger /IG Aeze/cAnete Jer D/reA/or Jer ŽeJsto^aAr/A ,,GA/r" Dip/.-/ng. PeAA.s W;e.ser /n einer er.ster; 5te//MngnaAme J/e AaAJaJ/-gMHg von Aar;Je.sAaap/waan Dr. Jorg //a/Jer, J/e Ze//.s/q//pro-JaAJoA! /m WerA OA/r /a PecAAerg m/f EnJe Jei Monat.s Van/ e/nzn^teJen.
Tudi pomoč za ..skupno rešitev" še ni zagotovljena!
Deželni glavar Haider ni samo najavil, da namerava s 1. julijem zapreti tako Obir kot tudi Magdalen, če ne bo sprejeta „pametna rešitev" (torej tudi za prevzem večine še neporavnanih dolgov za že izvedene investicije v Magda-lenu), temveč je na skupino interesentov	(Slovenija
papir, Leykam AG in Hamburger AG) skušal izvajati pritisk tudi s tem, daje zagrozil, da na Koroškem pač ne bo več imela proizvodnih enot, oziroma da bo sploh težko našla drug kraj v Evropi, kjer bi lahko proizvajala celulozo ali pa namestila papirno tovarno.
Na vprašanje, ali pričakuje skupno rešitev za Magdalen in Obir, je Haider dejal: „Si-cer nisem prerok. Izhajam samo iz dejstva, da nisem pripravljen, da bi s fušem, ki so ga zakrivali v prejšnji periodi deželne vlade, blokiral delo v deželi."
Tudi v zvezi z morebitno deželno pomočjo pri ustvarjanju „pametnega projekta" (očitno tovarne celuloze v Magdalenu in proizvodnje lesovine na Rebrci) se Haider ni izjasnil. Dejal je le, „da dežela v projekte, ki niso povsem jasni, ne bo vložila niti šilinga več, to pa tudi pomeni, da v primeru, če ne bo prišlo
do skupne rešitve, ki bi bila zasnovana na realnih temeljih, v bodoče ne bosta obstajala niti Obir niti celulozama v Beljaku.
S tem svojim stališčem je Haider očitno hotel skupino interesentov prisiliti, da bi -ob dejanskem interesu za ohranitev obeh podjetij - pač le prevzela glavnino neporavnanih obveznosti v Magdalenu.
Prav pri tem vprašanju pa so se stališča na pogovoru v sredo očitno najbolj razhajala: skupina interesentov je odklonila prevzem starih dolgov, saj so tudi še potrebne investicije dosti večje kot so bile predvidene. Kot namreč izkazuje predračun, bi samo za dodatne investicije za zaš-to okolja v Magdalenu morali vložiti 1,5 milijarde šinlingov, in ne le predvidenih 900 milijonov. Obir pa, če naj bi proizvajal lesovino, bo potreboval več kot milijardo sredstev - in sicer samo za preusmeritev proizvodnje ob hkratni zavesti, da bi od sedanjih 220 ohranil le še kakih 70 do 100 delovnih mest. Postavlja se torej vprašanje, zakaj se Haiderju pa tudi finančnemu referentu Rauscherju tako mudi. Mar hočeta celo preprečiti rešitev?
-ma
„Haider kann zwar sofort Magdalen zusperren, da er als Landeshauptmann Eigen-tumervertreter ist, nicht je-doch Obir, denn hier besteht eine vollig andere rechtliche Situation", betonte Wieser der in diesem Zusammen-hang von einer Reihe von Moglichkeiten sprach, die der Geschaftsfuhrung und dem Eigentumer zur Verfu-gung stehen.
Zu Haider fuhrte Direktor Wieser ferner aus, daB dessen nunmehrige ultimativen An-kundigungen offensichtlich dahin ausgerichtet seien, Slovenija papir dazu zu drangen, daB sie die Zellstoffabrik Vil-lach in St. Magdalen kaufe, obwohl dieses Unternehmen allein im Vorjahr aus dem laufenden Betrieb rund 111 Millionen Schilling an Verlu-sten aufwies und - nach den Aussagen Haiders - derzeit jeden Tag einen Verlust von rund 200.000 Schilling ma-che.
Von der Interessenten-gruppe Slovenija papir, Ley-kam AG und Hamburger AG verlangte der Direktor des Zellstoffwerkes Obir, daB diese in moglichst kurzer Zeit einen konkreten neuen Vor-schlag erstellen moge. Die In-teressentengruppe hatte Mittwoch ihr Angebot, 500 Millionen Schilling Schulden des Werkes Magdalen zu ubernehmen, mit dem Argument zuruckgezogen, daB nicht - wie geplant - weitere 900 Millionen Schilling an
U mweltschutzinvestitionen fur Magdalen notwendig seien, sondern 1,5 Milliarden Schilling!
Die Ankundigung der SchlieBung von Obir durch Landeshauptmann Haider im Radio, sowie die Pressemel-dungen haben innerhalb der Belegschaft der Zellstoffabrik „Obir" tiefste Betroffen-heit und echte Existenzsor-gen hervorgerufent
„Nach dem Radiointerview des Landeshauptmannes ist von diesem beabsichtigt, fur den Fali des Scheiterns der Verhandlungen zwischen dem Land Karnten sowie Slovenija papir sowohl das Werk in St. Magdalen, als auch das Zellstoffwerk Obir zu schlie-Ben. Dies wiirde bedeuten, daB die Arbeiter und Ange-
Der Klub slowenischer Gemeinderate protestierte scharfstens gegen die von LH. Haider angekundigte SchlieBung des Zel!stoffwer-kes „Obir" in Rechberg, be-sonders, da die Werks!eitung bereit ist, alle notwendigen Umwe!tschutzauflagen zu er-fullen. „Die SchlieBung trifft nicht nur die mindestens 100 Arbeitnehmer, die in ihrer Existenz bedroht sind, sondern auch die Angehorigen der slowenischen Volksgrup-pe, die wiederum gezwungen sind, aus dem zweisprachigen Raum auszupendeln, was in
stellten von Obir von heute auf morgen ihre Arbeitsplat-ze verlieren wiirden, ohne daB entsprechende Aktivita-ten in Form von der Bereit-stellung von Ersatzarbeits-platzen einerseits, sowie ei-nes entsprechenden Sozialpa-ketes andererseits gesetzt werden.
Der Betriebsrat der Zell-stoffabrik Obir nimt daher unter keinen Umstanden zur Kenntnis, daB eine SchlieBung des Werkes mit 30. Juni 1989 in Betracht gezogen wird, ohne daB die Arbeiter und Angestellten in diesen EntscheidungsprozeB in ent-sprechender Form integriert sind. So gesehen ware es nur fair und korrekt, den Betriebsrat in die laufende Ent-wicklung miteinzubringen und entsprechend zu infor-mieren."
Auch die Gemeinschaft der Sudkarntner Bauern/ Skupnost južnokoroških kmetov (SJK) spricht sich ve-hement gegen die SchlieBung des Zellstoffwerkes Obir aus.
der Folge zur Assimilierung fuhrt", heiBt es in einer Pres-seaussendung des Klubs.
Weiters wird angefuhrt, daB durch die Stillegung des Werkes Obir in Rechberg auch bauerliche Betriebe in ihrer Existenz bedroht wur-den, da keine groBere Zulie-ferung des Holzbestandes mehr moglich ist. Man sehe auch nicht ein, meinte der Obmann des Klubs sloweni-scher Gemeinderate, Fric Kumer, warum „Obir" ein Opfer der verfehlten Wirt-schaftspolitik von Magdalen sein soli.
„Werden gegen
RadikaHosung
ankampfen!"
Der „zutiefst betroffene" Burgermeister von Eisenkap-pel, Dr. Dieter Haller, er-klarte in einem Gesprach mit unserer Zeitung, daB „al-le gehofft haben, daB die Ar-beitsplatze in Rechberg er-halten werden konnen." Auch habe Slovenija papir zuletzt die feste Absicht be-kundet, eine Holzschliffanla-ge zu errichten.
Haller erinnerte in diesem Zusammenhang die Ver-anwortlichen aller Parteien daran, daB sie in vielen Ge-spriichen immer wieder zuge-sagt haben, „eine langfristige Losung im Sinne der Erhal-tung von Rechberg zu su-chen". Ein Zusperren von „Obir" ware „schlechthin eine Katastrophe. leh werde jedoch mit den Bediensteten von Obir gegen eine solehe RadikaHosung ankampfen!"
Sc/ion mebrma/s bezeugfe das Gnfer/and /n e/ndrucAsvo//en Demonsfraf/onen se/ne So//dar/faf m/f der Fuhrung und der Be/egscbaff des Ze//sfoffwerAes „Ob/r".
Ktub s!owenischer Gemeinderate vehement gegen SchiieBung des Zei!stoffwerkes „Obir"
4 16. junij 1989
Kultura
Politika
16. junij 1989 5

Zentratverband und Rat: „Lassen uns von Haider nicht spaiten!"
Die Volksgruppe wird sich von Haider nicht spalten las-sen, heiBt es in einer Erkla-rung des Koordinationsaus-schusses der beiden Zentral-organisationen der Karntner Slowenen.
Die Spaltung der Volksgruppe in gute und bose Slo-wenen, in sogenannte „hei-mattreue Windische" und be-wu8te Slowenen gehorte im-mer zum Repertoire jener, die der Volksgruppe feindlich gesinnt waren. Die Taktik Haiders, den Rat der Karntner Slowenen und den Zen-tralverband slowenischer Or-ganisationen gegeneinander auszuspielen, wird daher Schiffbruch erleiden. Auch Haider wird zur Kenntnis nehmen mussen, daB die beiden Zentralorganisationen der Karntner Slowenen seit der Unterzeichnung des Staatsvertrages als legitime Vertreter des slowenischen Volksgruppe in Karnten ge-meinsam gegenuber allen osterreichischen Regierun-gen aufgetreten und aner-kannt worden sind. Daran wird sich auch in Zukunft nichts andern.
Der Landeshauptmann solite vielmehr Uberlegun-gen anstellen, den Artikel 7 des Staatsvertrages nach Geist und Buchstaben zu er-ftillen. Das heiBt z.B. Grun-dung einer offentlichen, zweisprachigen Handelsaka-demie am Bundesgymnasium fur S!owenen, zweisprachige Kindergarten im gesamten Siedlungsbereich der Volksgruppe, sowie eine verstarkte kulturelle Forderung, um nur einige Forderungen aufzuzei-gen.
Im tibrigen bietet der Be-richt der osterreichischen Rektorenkonferenz zur Lage und Perspektive der osterreichischen Volksgruppen gentigend klare Hinweise, um die Situation der sloweni-schen Volksgruppe wesent-lich zu verbessern. Dazu ge-hort auch eine klare Distan-zierung Haiders vom Grenz-landjahrbuch und der Ideolo-gie, die dahinter steht, heiBt es abschlieBend in einer Er-klarung des Koordinations-ausschusses der beiden Zentralorganisationen der Karntner Slowenen.
AK-Wah< '89: FSC iegte noch zu, OAAB von Freiheitiichen „ha!biert"...
Die Sozialistischen Ge-werkschafter Karntens konn-ten mit ihrem Spitzenkandi-daten Prasident LAbg. Josef Ouantschnig bei der AK-Wahl '89 ihre absolute Mehr-heit sogar noch ausbauen.
Die ungunstigen Prognosen der Meinungsforschungsin-stitute und der anders gela-gerte Trend bei den Land-tagswahlen kamen nicht zum Tragen, so daB die Sozialistischen Gewerkschafter pro-
zentuell noch zulegen und ein zusatzliches Mandat gewin-nen konnten.
Kiinftig werden in der Hauptversammlung der Karntner Arbeiterkammer die Sozialistischen Gewerk-sclialter mit 49 (+1) Mandaten vertreten sein, der OAAB mit 8 ( — 11) und die Freiheitlichen mit 13 (+10). Wie bei der Landtagswahl am 12. Marž wurde die OVP-Li-ste von der FPO in den Keller gedrangt.
„Grenz!and-Jahrbuch '89" der FPO: Strafanzeigen gegen LH Haider
Die ,,/niharive Karu mer KhusJer n n J Infellekfaeller gegen Ja.s G reu z lan J/c/ h rh a c A 19k9 Jer FFD" te;7te am Dlen^fag /m Rahnten einer 1+e.s.sekon/ereuz in K/agen/art mit, Ja/1 gegen Jen nenen /. a n J e.s h a ap trn an n Dr. Jorg 7/alJer, seine beiJen .SVeiirertreter 2. LanJiag^pra^iJenJn KriemhllJ TraHnig nnJ Klahohmann Dlpl.-7ng. hrean.sehlag, NR/lbg. Herbert Haapf, -Sehrl/l/ahrerln /n ge b org 7'annluger, .s o tv i e Jie beiJen čirenzianJbneb /lt^toren Z?erJ Betrei anJ 7o.se/ Aicbborn .S7ra/anzeige bei Jer hšaa/.sauuah.seha/l Kiagen/nrt tvegen Je.s* TerJaebte.s Jer TFieJerhefaligang anJ Verberriicbnng Je.s Na-t i o n a is o z ia i i.s m n .s er.stattet tvnrJe.
Wie Rechtsanwalt Dr. Sepp Brugger in der Presse-konferenz mitteilte, habe der Oberste Gerichtshof in meh-reren Entscheidungen kon-kret ausgefiihrt, daB nicht nur das ausdriickliche Guthei-Ben, sondern auch eine Ver-herrlichung von NS-Einrich-tungen, NS-Zielen und des AnschluB-Gedankens eine Wiederbestatigung im NS-Sinne darstellen.
Die FPO mit ihrem Ob-mann Dr. Jorg Haider und als Herausgeber des „Grenz-land-Jahrbuches '89" mache sich nach Ansicht Bruggers deshalb mitschuldig, weil sie verpflichtet gewesen ware, die Veroffentlichung der Artikel (angesprochen sind die Beitrage von Betrei und Aichhorn - Anm. d. Red.) zu verbieten bzw. die Veroffentlichung hintanzuhalten.
SLOVENSKI VESTNIK
SLOVENSKI VESTNIK
JVagrada
BacAmann
V okviru Tedna srečanja bo v Celovcu potekalo tudi 13. tekmovanje za pomembno literarno nagrado Jngeborg Ba-cbmann. Zanjo se potegujejo pisci iz vsega nemškega kulturnega prostora. Posebnost tekmovanja je v tem, da je javno, da ga lahko spreml/a vsakdo, saj bo tokrat vse dogajanje prenašala televizija /SAT 1/, posnetki pa bodo tudi na avsfrtjski televiziji.
Na tem literarnem spektaklu, za katerega je žirija izbrala skupno 21 plsafel/evlz A vsfrl/e, Švice, Zvezne republike IVem-čije in Nemške demokratične republike, bodo Koroško zastopali Norberf Gsfrein, Franz Meisei, Gernof Ragger in Aiois Schopf.
Tekmovanje bo v javnem studiu ORF v Celovcu in sicer v dneb od 27. junija do 1. julija letos.
Koroški Siovenci, niste sami!
Razstava: „Sknta umetnost"
Tako je v svojem literarnem besedilu zapisal pisatelj Sebe-styen, ki je zelo kritično pretresel položaj manjšin v Avstriji in obsodil sleherno nacionalno mržnjo in podčrtal, da so narodne manjšine obogatitev za Avstrijo in ne obratno. Žal sam Sebestyen, ki je bil pobudnik nastopa štirih dunajskih „čušev" v Celovcu, zaradi obolelosti ni mogel sodelovati, zato je njegovo besedilo prebral Janko Ferk.
V imenu prirediteljev je goste z Dunaja pozdravil vodja Mohorjeve založbe dipl inž. Franc Kattnig, medtem ko je pisatelje številni publiki, ki je prišla na vrt Mohorjeve, predstavil Janko Ferk. Robert
Ljubitelje tamburaške glasbe seznanjamo z novico, daje v teh dneh izšla nova kaseta tambu-raškega ansambla iz Loč ob Baškem jezeru, ki je pod vodstvom Erike Wrolich posnel zanimiv spored. Kaseta ima naslov Ob zvokih tamburic in zajema skupno 13 znanih melodij, prirejenih za tamburaški zbor. Razveseljivo je, da sta melodije za ansambel priredila naša domača glasbenika Aleksander Černut in Hanzi
Schindel, Pavel Kohut in Milo Dor so brali iz svojih, deloma še neobjavljenih del, in pri občinstvu zbudili veliko pozornost. Literarna prireditev, ki jo je z nastopom sklenil ansambel „4J" je vsestransko uspela, kar je ne nazadnje zasluga prireditelja (Mohorjeve in Krščanske kulturne zveze), seveda pa je tudi publika pokazala svoj pozitiven odnos do sodobne avstrijske literature.
Prireditev pa je tudi pokazala, da „dunajski Čuši" prispevajo pomemben delež k avstrijski književnosti, ki bi bila brez teh pisateljev, ki sicer vsak sodi k drugi (ne nemški) narodnosti, mnogo revnejša.
Gabriel. Izbor je zelo posrečan saj gre za popularne melodije, kot so na primer Tam dol na ravnem polju, Glejte, že sonce zahaja, Lipa zelenela je, Marica rožica, Tiha noč in druge. Kaseto lahko kupite pri loškem tamburaškem ansamblu, SPD Jepa-Baško jezero in v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu, po ceni 139 šilingov.
S!ovenski vestnik dvakrat tedensko!
Nova kaseta tamburaškega ansambla Jepa-Baško jezero
Od 10. junija je na gradu Strassburg odprta zanimiva razstava, ki naj bi bila nekakšna mala sestra velike Emine razstave. Gre torej za „Skrito umetnost", ki bo obiskovalcem dostopna do 26. oktobra letos in sicer vsak dan od 9. do 17. ure.
V sedmih razstavnih prostorih znamenitega gradu v krški dolini so na ogled težko dostopni zakladi sakralne umetnosti s Koroške. Pri tem gre za najstarejša umetniška dela iz romantike, vendar so
razstavljeni tudi primerki sodobne umetnosti.
Na predstavitvi razstave je škof dr. Kapellari dejal, da bodo grad Strassburg, v katerem je bil 600 let sedež Krške škofije z ustreznimi sanacijskimi posegi obnovili in tako rešili pred razpadom, ki mu je grozil vsa povojna leta. Sedanji razstavi bo prihodnje leto sledila razstava „ Rešene dragocenosti", s katero naj bi predstavili ogroženost in obnovitev umetnostnih dobrin.
,,Domus slovenica" - umetniški večer
Redek umetniški užitek je pripravil „domus slovenica" svojim prijateljem ter ljubiteljem glasbe in nevsakdanjega nakita: Ob otvoritvi (prodajne) razstave nakita umetnice Miše Jelnikarjeve, je art direetor domus slovenicae Feliks J. Bister presenetil z dodatno senzacijo: kot gostjo je pozdravil svetovno znano pevko Marjano Lipovškovo, ki je vernisažo olepšala s petjem slovenskih narodnih pesmi. Lipovškova -dobitnica letošnjega grand prix francoske gramofonske zveze za svoje posnetke R. Strausovih
pesmi - je navdušila navzoče obiskovalce s svojim izbranim in ta čas verjetno najboljšim mezzosopranom na svetu. Se to leto - tako je dejala sodelavcu našega lista - bo posnela gramofonsko ploščo z izključno slovenskimi narodnimi pesmimi.
Ljubljančanka Miša Jelnikar, ki trenutno kot svobodna umetnica živi v Londonu, razstavlja na Dunaju prvič. Njeni srebrni izdelki nakita so na ogled in naprodaj v domus slovenica, v prvem dunajskem okraju, Plan-kengasse 4 še do konca meseca.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA razpisuje
Mteramo nagrado mladih ustvar jalcev za slovensko prozno besedilo
Pogoji za sodelovanje: avtor/ica mora biti bodisi rojen/a na Koroškem ali pa mora imeti vsaj deset let stalno bivališče na Koroškem.
Starost: Letnik 1954 in mlajši/a. Tema: po izbiri Besedilo mora biti še neobjavljeno. Rok: 31. avgust 1989
Besedilo pošljite na Slovensko prosvetno zvezo (Vida Obid), Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt in ga označite s šifro. Obenem pošljite na isti naslov pismo z osebnimi podatki, ki naj vsebuje tudi šifro. Odprli ga bomo po odločitvi žirije. Žirija bo izbrala besedila za literarne nagrade in bo izbor pismeno utemeljila. Podelitev nagrad bo 23. septembra 1989 na X. srečanju pisateljev na Obirskem. Slovenska prosvetna zveza ima pravico, da prejeta besedila objavi.
Nagrade: 1.15.000,2. 7.000 in 3. nagrada 3.000 šil.
"Grenztand-Jahrbuch '89": vložena kazenska prijava
Knjiga „Grenz/anJ-Jahrhach '#9" koroške .svobodnjaške .stranke je povzroči/a že peto kazensko prj/avo. ,,/ntciatt'va koroški/ ametnikov in inte/ektna/cev" je namreč na tiskovni konjerenci obvestila javnost, Ja je bila vložena kazenska prijava zoper novega deželnega glavarja Haiderja, vrsto svobodnjaških politikov ter dva avtorja prispevkov v tej knjigi zaradi suma ponovnega ndejstvovanja in poveličevanja nacionalsocializma.
Kot je na tiskovni konferenci dejal dr. Sepp Brugger, je avstrijsko vrhovno sodišče v več razsodbah konkretno navedlo, da ponovno udejstvovanje v smislu nacionalsocializma ne pomeni samo odobravanje, temveč tudi poveličevanje nacističnih ciljev ter miselnosti „anšlu-sa". Po Bruggerjevi interpretaciji je svobodnjaška stranka s predsednikom Haiderjem kot izdajateljica knjige
Brigiffe Steiner, predstavnica iniciative koroških umetnikov in inte/ektua/cev
„Grenz!and-Jahrbuch" sokriva, ker je dolžna preprečiti objavo člankov s tako vsebino. Brugger je še dodal, da se nihče od navedenih politikov FP, „ne Haider, ne Freun-schlag, ne Trattnigkova ne kdo drugi" ni ogradil od vsebine teh člankov, tako da obstaja upravičen sum, da se naznanjeni organi FPO strinjajo z linijo zbornika ter tudi z mnenjem, ki je izraženo v teh prispevkih".
Brigitte Steiner pa je na tiskovni konferenci predstavila obsežno strokovno mnenje devetih avstrijskih znanstvenikov o strukturi, jeziku in ideologiji knjige „Karntner Grenzland-Jahrbuch '89". V povzetku znanstveniki med drugim ugotavljajo,
#	da je v nekaterih prispevkih več primerov povsem jasnega antisemitskega, nem-škonacionalnega ter nacionalsocialističnega propagandnega jezika,
#	da so vsebovani bistveni koncepti manipulativne tehnike desnoekstremne ideologije
#	ter da je iz nekaterih prispevkov razvidna posebna sorodnost s (para)nacistič-nim jeziku, miselnostjo ter zgodovinsko zavestjo.
Avstrijski znanstveniki,
med njimi ugledni in priznani germanisti, zgodovinarji, jezikoslovci, slavisti in politologi, tudi ugotavljajo, da v zborniku sploh ni kritičnega odnosa do nacionalsocialističnega režima, medtem ko se bohoti nekritično poveličevanje nekdanjih vojakov nemške vojske. V nekaterih prispevkih pa zbornik svobodnjakov daleč presega spek-trum liberalno-svobodnja-škega svetovnega nazora ter predstave o politiki ter tradicionalne ostanke nemškona-cionalne miselnosti v Avstriji in posebej na Koroškem.
Celovški univerzitetni docent dr. Klaus Amman pa je na tiskovni konferenci dejal, da se po vseh dogodkih v zadnjih tednih boji leta 1990, ko bodo na Koroškem slavili 70-letnico plebiscita. „Ta jubilej bodo zagotovo zlorabili za dodatno sredstvo razdvajanja", je poudaril Amman.
Drugačni radio za Koroško
UKW 100,5 MhZ * Nedetja, 18. junija ob 13.30
17. junij-dan beguncev
Koroška iniciativa umetnikov
Deiavska zbornica: Haider "Požri" ijudsko stranko
Ponovna senzacija pri vo/nvah na Korošcem, ponoven kaia-.stro/a/en poraz /pvJ.she stranke. To /c povzetek neJe/jsk/h in poneJe/jkovih voiitev v Jeiavsko zbornico na Koroškem. -Svobodnjaška stranka /e — kot pri Ježe/nozbor.skih volitvah 72. marca /etos - prehitela 1/ttJsko stranko in /o potisnisla na tret/e mesto, medtem ko ye socialistom tokrat ttspeio ne le obbdržati absoiatno večino, temveč celo pridobiti dodaten mandat.
Socialistični sindikalisti (FSG) z glavnim kandidatom in predsednikom delavske zbornice Josefom Quant-schnigom so namreč dosegli 49 sedežev v občnem zboru in si ponovno zagotovili mesto predsednika zbornice. Prvič po vojni pa je postala druga najmočnejša frakcija svobodnjaška AFA, ki je Zvezi avstrijskih delavcev in nameščencev (OAAB) „požr!a" kar 10 mandatov, tako da imajo 13 sedežev v občnem zboru. OAAB pa je po katastrofalnem porazu zdrsnil na tretje mesto in ima le še 8 mandatov (prej 19).
Zaskrbljujoča pa je bila tudi volilna udeležba, saj jih je od 124.000 volilnih upravičencev volilo le nekaj več kot 70.000 ali okrog 55 odstotkov.
Katastrofalen poraz pa je v
***
ljudski stranki že izzval diskusijo o krivcu. Glavni kandidat Fuchs je še isti dan obtožil koalicijo ljudske stranke z Haiderjem na deželni ravni in s tem v zvezi govoril o „zelo veliki napaki", ki jo bo le težko popraviti.
AppeH zur Emigkeit
Sehr geehrte Damen und Her-ren!
Wir, die Fakultatsvertretung der geisteswissenschaftl:chen Fakultat, beschaftigen uns schon seit geraumerZeit mit den Problemen der s!owenischen Volksgruppe in Karnten. So ver-anstalteten wir im April 1987 ein Symposion im Albert-Schvveit-zer-Haus zum zweisprachigeri Schulvvesen, im IVIarz 1988 er-stellten wir ein Videodokumen-tation uber die an der Universitat Wien stattfindenden Tagung der Osterreichischen Rektorenkonferenz mit dem Thema „Volks-gruppen - ein Teil von uns selbst".
Umso besorgter macht uns die Entvvicklung der letzten Tage in Karnten. Mit der heutigen Be-stellung des sattsam bekannten „Padagogen", Prof. Hugo Rein-precht, zeigt sich einmal mehr, daB die Dialogbereitschaft die von erklarten Feinden der slowe-nischen Volksgruppe singnali-siert wird, blanker Hohn ist. Ein „Landesvater" Haider ist nicht nur eine demokratiepolitische Katastrophe, sondern auch ein Signal dafur, daB die bescheide-nen Rechte der s!owenischen Volksgruppe in Gefahr sind.
In den Pressemeldungn der letzten Zeit muBten wir zu unse-rem Bedauern feststellen, daB die „Ewiggestrigen" und Deutschnationalen die Strategie der Spaltung der s!owenischen Organisationen vehement fort-setzen und anscheinend auch noch Erfolg damit haben. Auf in-fame VVeise werden die beiden Organisationen (NSKS und ZSO) differenziert und gegeneinadner ausgespielt. In den ublichen Kommentaren und Berichten der Karntner Presse kann man die Aufgliederung in „gute" (=Rat) und „bose" (=Zentralverband) S!owenen lesen. Jede polemi-sche Auseinandersetzung, die Rat und Zentralverband mitein-ander fuhren, schwacht die Slo-wenen essentiell, und leistet nur den Ambitionen Haiders Vor-schub, endlich ein „freies und deutsches Karnten" zu schaffen.
Daher appellieren wir an Sie: Treten Sie in der Čffentlichkeit uber alle politischen, religiosen und personlichen Praferenzen bzw. Vorbehalte hinweg vereint und einig auf. Es ist im Interesse der Volksgruppe, wenn sich Rat und Zentralverband der deutschnationalen Diffenzeirung durch Einigkeit und Solidaritht mit der jeweils anderen Organi-sation entziehen.
Alfred Praschl, Vorsitzender der Hochschulerschaft an der Universitat Wien
G/avn; kand/daf soc/al/sf/č-n/b slnd/ka/lsfov Josef Quan-fschnlg bo fud/ nas/edn/';d pel /el predsednik Delavske zbornice za Koroško.
Občni zbor NSKS: Apovnik, Pipp v novem predsedstvu?
Na rednem občnem zboru Narodnega sveta koroških Slovencev v nedeljo, 18. junija v Slomškovem domu v Celovcu bo po zadnjih informacijah vendar prišlo do nekaterih bistvenih sprememb v predsedstvu te organizacije.
Tako je pričakovati odstop dolgoletnega podpredsednika in bivšega tajnika mag. Filipa Wara-scha, ki se hoče posvetiti le še gospodarstvu, ter za-
menjavo na mestu osrednjega tajnika. Namesto Warascha bo za novega podpredsednika predlagan dr. Pavel Apovnik, sedanjega tajnika Huberta Mikla, ki se bo baje vrnil na Dunaj, pa naj bi zamenjal „Dunajčan" Marjan Pipp, sedanji poslovodja Informacijskega centra narodnostnih skupnosti na Dunaju ter osebni svetovalec državnega poslanca Zelene-Alternative Karla Smolleja.
LESERBRIEFE/TRIBUNA BRALCEV
Janez Weiss -osemdesetletnik
/VlAr/ll n/ 6// v /ro/vlJ/lA prcJ.sL/tv/liA/A vrs/a/? r/MŠ/A /;aror7/rlA org^r/lz^cf/, vcnrlar ga c.s/ pozaawo /a ^//oA///<?wo, say /c c/7cr: lzwcd rK/lA, A/ z	yrccw ž/Tl/o /a <r/clayo v pr/77 aa.še
r/arcJrrc ^At/p/;o^7l. V /r;L7/7/ lw///r;o Vaacza IVcl.s.sa, A/ Lo v ^oLofo, 27. /7/r/ly?/ s la c/7 .svo/ <80. ž/\'//cr;/.sAl /;/L/7c/.
Štab dan, kotegi?
Slovenski novinarji na radiu in televiziji že dalj časa z nelagodjem spremljamo javne verbalne spopade med kolegi pri Vestniku in Tedniku, ki gotovo ne večajo ugleda slovenskega časnikarstva. Potem, ko so opravili s Tednikom, (nepodpisani) kolegi z Vestnika sedaj solijo pamet še slovenskim ORF-urednikom.
Pavšalne negativne ocene sporeda bi človek še akceptiral, ker se po dveh mesecih televizije še ne počutimo tako suverene kot Vestnikovi kolegi, nekole-gialne parole tudi, ker ima vsak človek pač svoj značaj in drugače sodi o drugih dosežkih kot o svojih.
Potem, ko je Vestnikov sodelavec Igor Schellander v „Vo!ks-wille" že pred prvo oddajo napovedal, da bo slovenski televizijski spored folklorističen in je slovenske ORF-urednike označil kratkomalo za politično sumljive, Vestnik nadaljuje kampanjo in manipulira bralce z izmišljenimi citati, „da so televizijski prispevki usmerjeni v periferijo"...
Tako, kot Vestnik ne želi nagovarjati samo tako imenovanih demokratov, si more seveda ORF še manj dovoliti, da naslavlja svoj spored (ki ga oblikuje skupaj z duhovno elito koroških Slovencev) določenemu, omejenemu krogu gledalcev in poslušalcev. Zato seveda tudi kritičnih prispevkov ne manjka. Sicer pa velja, da v tele-
viziji ne bomo ustvarjali radia za gledanje, da bomo dnevno-aktualno problematiko še naprej obravnavali v radiu, da slovenski ORF-uredniki, kot nekateri drugi pisci, ne nosijo svoje narodnostne zavesti na jeziku, da se, nasprotno, aktivno in ne zgolj verbalno naprezajo za sprostitev narodnostnih krčev.
Pri poročanju po kriterijih ORF-zakona (objektivnost, izravnanost) anonimnih kolegov z Vestnika ne smatramo za tako poklicane strokovnjake, da bi jih klicali na pomoč.
Mirko Bogataj, ORF, vodja slovenskega sporeda
Ob takem odgovoru na č/a-neA, v katerem odgovorni č/ovek za te oddaje v/d/ samo kampanjo, neko/eg/a/ne paro/e, manipulacijo bralcev (v članku naveden citat na žalost n/ /zm/šljenlj ter vmešavanje anonimnih (morda celo komunističnih 2) kolegov, ne da b/ razmišlja/ tud/ o morebitni konstruktivni kritičnost/ članka k problematik/ slovenskih tv-oddaj, je težko najt/ besede.
Sprejemamo v vednost, kolega Mirko Bogataj, da - v nasprotju s skoraj vsem/ drugim/ Vašim/ koleg/ v nemško/ezlč/i/ aktualni služb/ In v drugih oddelkih, k/ so Izpostavljeni res ostri, večkrat celo brutalni kritik/ s stran/ dnevnikov - ne prenesete nit/ dvomesečno, dobrohotno In konstruktivno kritiko uredništva slovenskega časopisa.
Za uredništvo Slovenskega vestnika Ivan P. Lukan
Ko se v teh dneh okrog njega zbirajo prijateiji in znanci ter mu za rojstni dan izrekajo najboijše želje, Janez zamahuje z roko in pravi, naj ga nikar tako ne častimo. Vemo, da so te besede iskrene, prav to pa je odraz njegovega značaja, zaradi katerega ga cenimo in ga imamo radi, ker vemo, da je le malo tako plemenenitih mož, ki svojo potrditev iščejo le v delu, tovarištvu in ljubezni do svojega naroda in kulture.
Takega smo Janeza Weissa srečevali kot odličnega krojaškega mojstra v Šentjanžu v Rožu, kjer si je postavil svoj dom in podjetje, ki ga je kasneje razširil še na Celovec, kjer je bil kot odličen krojač iskan in cenjen tudi med takimi, ki našemu narodnemu življu niso bili naklonjeni. Weiss svojega narodnega izvora nikoli ni prekrival, čeprav se je zaradi tega izpostavljal hudim napadom in
čestokrat utrpel tudi gospodarsko škodo.
Svojemu narodu je bil zvest tudi v najtežjem obdobju naše zgodovine, v času fašizma, ki je naš narod obsodil na smrt. Podpiral je uporniško gibanje, bil partizanski kurir in kot parlamentarec prispeval k temu, da se je v Bistrici v Rožu druga svetovna vojna končala že 6. maja, ko so se okupatorjevi vojaki predali partizanski vojski.
Po vojni smo Janeza srečevali na raznih področjih našega narodnega gibanja. Bil je predsednik šentjanške posojilnice, pozneje predsednik SPD ..Bisernica" v Celovcu, dolga leta je bil predsednik nadzornega odbora Slovenske prosvetne zveze, še vedno pa je član glavnega odbora ZKP. Povsod je in še uživa spoštovanje - in kadar svarilno povzdigne svoj glas, najde spoštljiv odziv.
Zadnja leta, odkar je upokojen, vsako leto organizira
___t
potovanja Zveze koroških partizanov in našim rojakom razkazuje lepote drugih dežel ter njihove zgodovinske pomembnosti. Skupaj z njim so prepotovali vzhodno in zahodno Evropo in celo del Azije.
Janez Weiss je za svoje požrtvovalno delo prejel več odličij in priznanj, med njimi zlati znak Osvobodilne fronte, Drabosnjakovo priznanje SPZ, priznanje ZSO in medaljo za osvoboditev Avstrije.
Veseli nas, da Janez Weiss svoj visoki življenjski jubilej praznuje zdrav in še poln zanosa. Želimo mu, da bi ostal še dolgo čil in zdrav in da bi svoje znance in prijatelje še popeljal v to ali ono deželo, pač tja, kamor jih bo vodila želja po novih odkritjih in spoznanjih.
Zvestemu bralcu za 80. rojstni dan iskreno čestita tudi uredništvo Slovenskega vestnika.
Literarna
nagrada
Slovenska prosvetna zveza razpisuje literarno nagrado za prozno besedilo. Pogoji: avtor/ica mora biti rojen/a na Koroškem ali pa mora vsaj deset let stalno bivati na Koroškem. Sodelujejo lahko vsi od letnika 1954. Besedilo mora biti še neobjavljeno.
Besedilo pošljite do 31. avgusta 1989 na Slovensko prosvetno zvezo (Vida Obid), Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec in ga označite s šifro. Obenem pošljite pismo z osebnimi podatki in šifro.
„Z/Lv/fa/ ne «eš, kam boš dren /ege/, ne, kdo fe yzdram/, ko zapreš oko;
— —	/tac/ars/SKO//mdfag/mvfo/tosege/,
nemara s/ za do/go trže/ s/oyo."
Sporočamo žalostno vest, da nas je v sredo, 14. junija 1989, v 50. letu starosti, za vedno zapustil naš dragi oče, brat, stric, svak in nečak, gospod
Joško Tischier
Našega blagega pokojnika bomo pospremili k zadnjemu počitku v soboto, dne 17. junija, ob 10. uri na farnem pokopališču v Žrelcu.
Celovec, dne 14. junija 1989
V tihi žalosti: hčerki Angelika in Eva
brat Janko in sestri Marjeta in Anica z družinami teta Lena
v imenu vseh sorodnikov
Slavljencu /e čestita/ tud/ predsednik nadzornega odbora ZSO /n podpredsednik ZKP Lipe/ Kolenik
Ivan Dolenc
Za doiar čtovečnosti
K mizi se povrne Francka. Pripelje jo njen plesalec. Vsa zasopla je in prepotena. Smeji se.
Tudi Stipe se smeji. Z rokami ploska v taktu plesa.
Dvorana se ziblje dalje v hrupnem kozaškem poskoku.
Kanadska Ukrajina. Ukrajina v Kanadi.
Poslovimo se šele po polnoči.
Sobota je prišla naglo. Pogled skozi zamegleno okno mi je povedal, da zunaj spet sneži. Okrog poslopja
tuli veter, kot bi zavijal volk.
Trije ali štirje moji sostanovalci so že vstali. V naglici so se opravljali in govorili o nekakšnem posvetu, ki ga imajo dopoldne v mestu z Nemci, svojimi rojaki. Nisem se menil za podrobnosti, žive) sem že v pričakovanju ponedeljka in svojega prvega zaslužka na kanadskih tleh.
Pri zajtrku mi je zašel v misli Stipe. Ni mi šlo v glavo, kako je mogel pozabiti vse, kar je bit pusti) doma. Uganka mi je bilo tudi njegovo samotno življenje v tujem svetu - ati je sploh mogoče, da mo-
re človek, naš človek, životariti tako sam zase in tako dolgo vrsto let. V obraz se mi je zdel še kar srečen. Iz česa neki izvira to njegovo zadovoljstvo? Iz obilne hrane, iz njegove posesti, iz tiste, ki jo je omenil, iz denarja, ki ga zasluži? Priznal sem si čez čas, da s temi vprašanji ne pridem nikamor. Stipe mi je ostal velika uganka. Nisem mu prišel do dna. Odrinil sem ga torej na stran in se povrnil v današnji dan.
Rade je bil mož beseda. Proti poldnevu je prišel pome in mi povedal, da imava skozi mesto samo pol ure hoda.
„Naša zima je suha in zato zdrava," je rekel, ko sem ga vprašal, kako je zunaj na cesti.
Francka se nama je pridružila. Hotela se je na vsak način izogniti gospodu P. Trdno je bila prepričana, da pride ponjo.
..Telefoniral mi je doktor,"
je počasi začel Rade na poti v mesto. ..Sporočil mi je, da pri njegovem sinu ni nič prostega. Vsaj ta mesec ne." Besede je valil počasi, kot da bi mi hotel prizanesti z njimi. „Sicer pa to podjetje ni edino v mestu. Videl boš, kako bo v ponedeljek, ivlogoče pa ostaneš nekaj časa pri bananah."
Francka vso pot ni spregovorila.
Ustavili smo se pred nizko cerkvijo. Napis mi je povedal, da stoji tam za Madžare. V prikletni dvorani je bilo toplo. Rade je pozdravil visokega moškega, ki je bil oblečen kot trgovski potnik. Očividno sta se poznala. Tujec mu je prijazno odgovoril, nekajkrat je pogledal na naju, ki sva stala ob strani in se nisva vedela kam dejati. Nič nisva rekla, še pogledala se nisva s Francko, menda sva se oba počutita kot prosjaka pred kotlom vrele juhe.
V dvorani so ob dolgi steni
stale mize, na njih pa so ležali visoki kupi perila in obleke. Tisti dan so se mi ti kupi zdeli pravi biseri, tako sem prezebel na poti. Lačen sem gledal po njih in čakal.
Upravnik tega bogastva je končno zamahnil z roko, nekaj je dejal v vabilo, in potem sta mi oba z Radetom začela na roke nalagati vse, kar se jima je zdelo, da mi bo prav: tople volnene srajce, dolge severnjaške spodnjice, velike sive nogavice, debele kot podplat, visoke gumijaste zimske škornje, ušesnice, yukonsko kučmo. Ko sta mi z vsem tem zagrnila razgled, sta obstala in gledala naokrog. Kmalu sem spoznal, kaj sta iskala. Odložiti sem moral svoj tovor, sleči svoj poletni površnik in si za poskušnjo obleči dva, tri podložene suknjiče, ki sem jih dotlej videl samo v ilustriranih romanih iz življenja v sneženih zametih na divjem severu. (/7////cpr/7[or7///lčj
TV AVSTR!JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA
TEDN!NATELEV!Z!J!
9.05 Bavarsko sodišče; 10.30 Beli šejk; 13.40 Otroški spored; 15.30 Oddaja za najmlajše; 18.00 Mi; 18.30 Knight Rider; 19.17 Novo v znanosti; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Primer za dva; 21.20 Ljubček Kreuz-berg; 22.05 Pogledi s strani; 22.15 Trailer; 22.45 Bataljon izgubljenih; 0.20 Aktualno; 0.24 Miami vice; 1.10 Poročita.
16.45 Dediščina Guldenburgov; 17.30 Arhe Noah; 18.00 Bavarsko sodišče; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki;
20.00	Kulturni žurnal; 20.15 Svet na Dunaju; 21.20 Znanost specialno;
22.00	Čas v sliki; 22.25 Šport; 23.10 Umetnostni komadi; 2.00 Poročila.
16.35 A. C. Doy!e: Vrnitev Sherlocka Holmesa; 17.30 Leteči cirkus Mon-tyja Pythona; 18.05 Poročila; 18.10 Spored za otroke: Nevarni zaliv: poblazneli medvedi; Gorska folklora: Poljska; Ringaraja; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.15 V hribih se dela dan...; 21.00 Kriminalna zgodba; 22.00 Dnevnik; 22.15 Vrnitev Sherlocka Holmesa.
9.05 Raj živali; 9.30 Angleščina;
11.00	Ljubček Kreuzberg; 14.20 Pozna ljubezen; 16.00 Otroški VVurlitzer; 16.00 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Šport, atletika; 19.00 Pregled tv sporeda; 19.30 Čas v sliki;
20.00	Šport; 20.15 Kdor reče A;
22.00	Ultimat; 23.55 Aktualno; 0.00 Zakleti; 1.15 Poročila; Ekslibris.
15.25 Tedaj; 15.30 9x Avstrija; 16.00 Visoki zbor; 17.00 Srečna družina;
18.00	Bavarsko sodišče; 18.30 Magazin Alpe-Jadran; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Daddy, Daddy;
22.00	Šport; 22.30 Soap; 22.55 X-Large specialno; 23.40 Glasbena scena 89; 0.25 Aktualno; 0.30 Ekslibris.
16.15 A. C. Doyle: Vrnitev Sherlocka Holmesa; 18.05 Poročila; 18.10 Spored za otroke: Robin in Rozi: imena; Bendji; Tisoč idej za naravoslovce; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.20 Žrebanje; 20.30 Tik pred zdajci; 22.20 Dnevnik 22.35 C. D. Heymann: Uboga mala bogataši-nja; Samo bedaki in konji; 1.35 Videostrani.
9.05 Narodni parki Evrope; 9.50 Uni-verzum; 11.00 Ura tiska; 13.55 Komična opera; 14.05 L'nnocenza; 15.35 Spored za otroke; 16.10 Otroški spored; 17.00 X-!arge; 18.00 Slika Avstrije; 18.30 Knight Rider; 19.30 Loto; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Primer za ljudskega pravobranilca; 20.15 Mašenka; 21.55 Vizije; 22.15 Don Carlos; 1.30 Poročila.
9.05 Kulturni tednik; 9.30 Morilec Dimitrij Karamasov; 12.45 Literatura na ladji; 13.00 Dober dan, Koroška; 13.30 Sliki iz Avstrije; 15.00 Športno popoldne; 17.00 Klub seniorjev; 17.45 Avtomobilske dirke; 20.15 The Sting; 22.25 Clockvviese - v zadnji sekundi; 23.25 Šport; 0.05 Miami vice; 0.50 Poročila.
8.30 Otroška matineja: Živ žav; Nevarni zaliv; 9.45 Šentviški pevski tabor '89; 10.50 Pesem od rojstva; 14.45 Šentviški pevski tabor '89; 15.55 M. Zinnerova: Zapisani šoli;
17.00	Dnevnik; 17.10 Na zahod;
19.00	Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Miodrag Karad-žič: Djekna še ni umrla; 21.35 Zdravo; 23.05 Videostrani.
9.05 Raj živali; 10.30 Clockvviese-v zadnji sekundi; 14.00 Spored za otroke; 15.30 Zanajmtajše; 18.00 Mi; 18.30 Knight Rider; 19.17 Znanost danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.08 Mojstri kuhajo; 21.15 Dempsey in Makepeace; 22.00 Pogledi s strani; 22.10 Senca okrevanja; 23.50 Miami vice; 0.35 Poročila.
16.55 Tedaj; 17.00 Čudežna trava; 17.30 LlndenstraBe; 18.00 Bavarsko sodišče; 18.30 Wurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Gozdarska hiša Falkenau; 21.08 Mojstri kuhajo; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Živali v vojni; 23.10 Srečanje 89; 0.10 Aktualno.
16.30 C. D. Heymann: Uboga mata bogatašinja; 17.25 Samo bedaki in konji; 18.00 Dnevnik; 18.10 Zrcalo tedna; 18.40 Spored za otroke: Radovedni taček; Tisoč idej za naravoslovce: 19.20 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 E. Werdin: Samohodec; 21.05 Osmi dan; 21.45 Dnevnik; 22.05 C. D. Heymann: Uboga mala bogatašinja; Videostrani.
Bratje Mam na divjem zahodu
Nedelja, 18. 6. 1989, TV LJ1, 17.10 - Divji zahod je divji že brez bratov Marx, če pa se tam znajdejo še znameniti komiki, ne manjka kaosa, zapletov, razpletov in seveda smešnih situacij. Poieg tega pa pri fitmu „Na zahod" sodeluje še scenarist Irving Brecher. Tako je nastat fitm, v katerem ni prizora ati dogodka, ki ga bratje Marx ne bi postaviti na gtavo, oziroma ga spremeniti v smešnega. Tako pri tem fitmu tudi ne boste priča besnega divjanja betcev proti Indijancem. Šata je botjša -vetja vsekakor (na žatost) te za brate Marx.
Najvišji vrh
Petek, 16. 6. 1989, TV LJ1, 20.15 - Peta epizoda v seriji „V hribih se deta dan" je posvečana tepotam in ptaninski zgodovini najvišjega stovenskega vrha - Trigtava. Spoznamo pa tudi Trigtavski muzej v Mojstrani.
Nova ljubezen
Ponedetjek, 19. 6. 1989, TV Al, 22.10 -
Sovjetski fitm obravnava staro temo, a z novimi problemi: 20 tet trajajoči zakon Nadje in Vasje je ogrožen, ko gre Vasja na okrevanje in tam spozna novo tjube-zen. Je rešitev možna?
Nič novega: ona kot moški
RADIO KOROŠKA
18.10-19.00
Petek, 16.6.
Jezikovni pogovor (J. Messner) Koroški tiki (R. Vospernik) Dvojezična komunikacija (F. Merkač)
Sobota, 17.6.
Duhovni nagovor (Stanko Olip) Voščila
(M. Hartmann) Nedetja, 18.6.
Slovenci v Italiji -Zveza slovenskih kulturnih društev in problemi slovenske narodnostne skupnosti danes
Ponedetjek, 19.6.
Nogometno prvenstvo je končano - bilanca
Do&er dan, j&Mvš&a
Spored za 18.6.1989, ob 13.00, TV A2
Kontaktna !eča/Kontakt!inse '89
Visoke cilje so si zastavili mladi prireditelji niza interkulturnih prireditev na slovenski gimnaziji: doživljanje skupnosti celovških dijakov obeh jezikov v kreativnem in estetskem smislu, ustvarjanje osebnih odnosov, ki naj bi doprinesli do boljšega razumevanja, sporazumevanja in sodelovanja. Teden srečanj, brez vsakih parol. Mladi za mlade. Slovensko uredništvo Avstrijske radiotelevizije s kolažo s tega mladinskega festivala pripravlja prvo dvojezično oddajo za mlade s težiščnim jedrom. Snemalec je bil Miha Dolinšek, tonski tehnik Mario Podrečnik. Oddajo sta na ORF-centru na Dunaju z najmodernejšo tehniko pripravila Daniel (montaža) in Mirko Bogataj (urednik).
Petek, 16. 6. 1989, TV LJ1, 0.00 - Mtada, spo sobna novinarka ne dobi zapostitve, ker je ženska. Urednik išče urednika za šport. Zato se dekle preo-
bleče v moškega.
Največji rop
Nedelja, 18. 6. 1989, TV A2, 20.15 - Mali roparček Johnny Hoo-ker (Robert Redford -na sliki) krade le denarnice. Toda nekega dne jo je potegnil iz suknjiča gangsterskega velikana. Ko veliki gangster da umoriti Hookerjevega prijatelja, roparček sklene, da se bo maščeval...
Datum	Kraj	PRtREDtTVE	Prireditelj	
				
Petek	Kutturna tabema	Zvočnost stovenskih pokrajin	Kuitumo	
16.6.	Pri Joktnu,	koncert TriaTertep.	društvo Pri	
20.00	Cetovec		Joktnu	
Petek	GostitnaWei-	VSEBINA PEŠČENIH UR Z LEKSIKONOM	Dunajski	
16.6.	dinger, Dunaj,	Janko Ferk; predstavitev knjige: uvodne	krožek	
19.00c.t.	4. okraj,	besede: mag. Neva Šlibar (Ljubljana)		
Petek	Zavod šolskih	ZAKLJUČNA PRtREDtTEV Spored: nastop šotskega zbora (vodi		
16.6. in	sester	mag. Jože Ropitz); pozdrav; „tn jutri": titerarni prispevek učenke;		
so. 17.6.	Šentpeter	izrazni ptes v režiji Marjana Stickra; veseioigra ..Prebrisana norica"		
		(Lope de Vega), režija Peter Sticker. Čas: v petek ob 19.30, v soboto		
		ob 14.30.		
Sobota	pri Ptorijanu,	POLETNA NOČ Za pies igra: ansambet	Mešani pevski	
17.6.	Vogrče	Boutique. Čakajo veseia presenečenja.	zbor Podjuna	
20.30				
Sobota	gostitna Trkt,	ZVENEČA ALPSKA DEŽELA Nastopajo:	Atpski ktub Obir	
17.6.	Seie-Borovnica	ansambe! „Fantje z vseh vetrov" (Novo mesto),		
20.30		Fotktorna skupina iz Se). MoPZ SPD Bitka iz Bitčovsa, Tercet Rož,		
		..Schuhptatttergruppe ReiOeck Buam".		
Sobota	priMiktavžu,	Seminar: „10. OKOTOBER1920 IN	Detovna	
17.6.	Bitčovs	POSLEDICE"	skupnost	
14.00		Prijave sprejema B. Perchinig (tel.:	Koroška 1990	
		(0463)514300-72.		
Sobota	farna cerkev,	ORGELSKt KONCERT Nastopajo: prof Bergant in pevci		
17.6.	Žetezna Kapta	ljubljanske opere.		
19.00				
Nedelja	farna dvorana,	..KAPLAN MARTIN ČEDERMAC" (France Bevk) Igra: Oder Rož.		
18.6.	Šentjakob	režija: Marjan Sticker.		
20.00				
Nedelja	Mtadinskidom	MRTVAšK! PLES (koiaža) - gtedanje na smrt iz raztičnih vidikov.		
18.6.	Cetovec	tgra: gtedaiiška skupina KSŠŠ v Gradcu (Ciika Hudobnik,		
21.00		Rezika Kanzian, Štefan Merkač).		
Nedetja	pri Lenčiji,	PEVSKO SREČANJE Sodelujejo: Škofjeloški	SPD Herman Vetik	
18.6.	na Bajtišah	oktet, družina Lipuš, Moški zbor SPD Borovtje, Trio Drava, Miadinska		
14.30		skupina SPD Herman Vetik. Po prireditvi bo družabno srečanje.		
Nedetja	Stomškovdom,	SLAVNOSTNA AKADEM! JA	NSKS	
18.6.	Cetovec	40 let Narodnega sveta koroških Slovencev -10 let smrti dr. Joška		
13.30		Tischterja.		
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 14.6.1989
	dobite (šii.)		piačate (šii.)
za 1 ameriški dolar	$	14,00	14,60
za 1 angleški funt	Z	21,10	22,30
za 100 franc, frankov	f	203,00	213,00
za 100 ital. tir	Lit	0,95	1,00
za 100 dinarjev	DIN	0,07	0,13
za 100 švic. frankov	sfr	805,00	825,00
za 100 holand. guldnov Hfl		618,00	634,00
za 100 nemških mark	DM	694,50	711,50
Posredujeta: Posojitnica-Bank
Zveza-Bank, Celovec
RAZSTAVE
Celovec
-	Kulturna tabema Pri Joklnu: Heinz Ortner, grafike, „Und immer wieder die menschliche Figur". - Galerie Carinthia: (do 24. 6.): Sebastian Holzhuber, Neue Bilder. - Karntner Landesgalerie: (do 2. 7 ); Gustav Januš, dela iz novejšega obdobja. - Prostori AUSTRIA TABAK, Šentpeterska c. 7: (do 30.6.) Alois Kochi, Sedem scenskih zaves za Bert Brechtov „Die sieben Todsunden der Kleinburger".
-	Kunstierhaus Klagenfurt, Kleine Galerie: (od 14. do 24. 6.) Barbl Kopr, Reaktionen auBen innen - innen auBen.
-	Karntner Landesgalerie: (do 9. 7.) Isabella Ban. Installa-tionen: Blauer Domitian, Fruhmuller in der Disco, Bon voya-ge.
Tinje
-	Galerija Tinje: (od 19. 6. do 5. 9.) - Iška Rano, slike.
Pliberk
-	Falke-Galerie (Libuče) - Hermann Falke, Smrt se ne spominja. Razstava bo odprta do 23. 6.
Rožek
-	Galerija Roiek (do 18. junija) Lilo Schrammel, keramične skulpture in reliefi (terakota).
nobene šestice ..........................
4 petice z dodatno štev......... 928.869-
359 petič ...................... 15.524.-
17.172 štiric ..................... 432.-
290.922 trojk ......................  31-
5 dvanajstič 123 enajstič 1383 desetic
1,033.746-.... 12.881.-... 1.145,-
Stavke nihče ni uganit.
SLOVENSKA
VESTNIK
Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarvi-ser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16. tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, telefax (0 463) 51 43 00-71, teleks 42 20 86 ZSO. Giavni urednik: Ivan P Lukan; urednika: Andrej Kokot. Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 370 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 200.000 dinarjev. Oglasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 10,000.000 dinarjev.
Prispevek k spoznavanju m pomoct
Večja kvaliteta namesto kvantitete
CELOVEC. - Univerzitetni kulturni center UMKOM si za prijateljske odnose med Koroško in Nikaragvo oziroma glavnimi mesti teh dveh dežel ne prizadeva le deklarativno, temveč se uvršča med žal še redke organizatorje kulturnih prireditev, ki prispevajo k medsebojnemu spoznavanju.
Taka prireditev je bil tudi gledališki večer Teatro Justo Rufino Garay, ki je nastopil v
Uspeh dijakov nase gimnazije
CELOVEC. - V okviru celovških športnih dnevov minuli konec tedna so tudi razne mestne šole pokazale, kaj vse znajo. V posebnem tekmovanju pa je sodelovala tudi ekipa slovenske gimnazije in osvojila kar zlato odličje: pri vožnji s čolnom na nožni pogon naši dijaki niso imeli nasprotnika in so tako prepričljivo zmagali.
torek s satiričnimi impresijami pod naslovom ..Prizori iz mojega mesta". V njih je šlo za prikaz vsakdanjika v Managvi: kako CIA razširja napačne informacije, kako ljudje čakajo na avtobuse, kako se ženske solidarizirajo v boju proti visokim cenam...
Pravtako pa so prikazali, kako v vseh teh težavah raste tudi ljubezen, pač taka, kakršno bi morala odkriti tudi uradna koroška politika, da bi lahko pomagala ljudem v državah v razvoju.
Prvo srečanje zadružnikov
PLIBERK.-V soboto, 17. junija ob 14. uri bo pri Šti-barju na Komlju zadružno srečanje, na katero vabijo Zveza-Bank, posojilnice, kmečko-gospodarske zadruge, obratni svet ter Živinorejska zadruga za Libuče in okolico.
Nov tastnik podjetja Wi!d?
VELIKOVEC. - Grozi delavcem podjetja Wi!d v Velikovcu nov val odpustitev? Povsem izključiti take namere ni več mogoče, saj se širijo vedno bolj konkretne govorice, da namerava sedanji švicarski lastnik to podjetje prodati zahodnonemške-mu. Že pred dvem letoma je bila situacija podobna: tedaj je zgubilo delo skoraj 50 delavcev, preden seje sedanji lastnik obvezal razviti svoje podjetje. S kolikimi delavci bi hotel v bodoče morebitni zahodnonemški podjetnik proizvajati v sedanji tovarni Wild, tudi še ni znano.
SLOVENSKI
VESTN)K
2x
TEDENSKO!
Ne brigajo jih že!je prebivalcev
STRAJA VAS. - Čeprav so se ziljske občine izrekle za tako varianto priključka na avtocesto, da bi cesta tekla po severni strani Zilje, torej poleg železnice, in čeprav so razne iniciative občanov zahtevale prav tako traso ziljskega priključka, pa je deželni svetnik Rauscher zdaj napovedal, da bodo na Zilji zgradili cesto po prvotnem načrtu.
To pomeni, da bo priključek na avtocesto v širini 9 metrov tekel po južni strani Zilje, za kar bo šlo v izgubo veliko rodovitne zemlje, logov in gozda. Hkrati pa je to tudi očiten dokaz, da koroške deželne stranke nikakor niso pripravljene upoštevati želje in predstave prebivalstva, ter da tudi v tem primeru z njim ravnajo brezobzirno.
CELOVEC. - Novi referent za turizem pri koroški deželni vladi deželni svetnik dr. Josef Koschat je pretekli ponedeljek na svoji prestavi-tveni tiskovni konferenci poudaril, da želi v koroškem turizmu dvigniti kvaliteto ponudbe ter zavirati „ma-sovni turizem". Poudaril je, da je okoli 30.000 zasebnih postelj od skupno 60.000 pod povprečnim standardom, tako da se je dežela odločila za posebno akcijo za izboljšanje kvalitete zasebnih sob. Za leto 1989 je dežela za to namenila osem milijonov šilingov, kar pomeni, da bi morala znašati skupna investicijska vsota na tem
OGLAS
Ugodno prodam avtomobil Citroen Visa, letnik 1983. Ponudbe na telefon 0 463/ 249503.
področju okrog 100 milijonov šilingov.
Za podporo oz. pospeševanje lahko zaprosi vsak zasebnik, ki v turistični sezoni oddaja sobe in želi dvigniti kvaliteto svoje ponudbe s preureditvijo in adaptacijo sob.
Čestitamo
Milanu in Miri Blažej iz Galicije iskreno čestitamo k rojstvu njune tretje hčerke Anje.
***
Prav tako iskreno pa čestitamo k rojstvu hčerke Anje tudi Marku Kuppru in Ulli Tripolt iz Celovca.
***
V soboto sta se po lepi ziljski ohcetni navadi poročila Marica Wiegele in Maksi Sima. Naj jima bo srečna skupna življenjska pot!
S/o venska //udska g/asba pretek/e /n po/pretek/e dobe v izvedb/ Tr/a Ter/ep se je že udomač/7a v kokom/ ponudb/ na južnem Koroškem. M/ra Omerze/-7er/ep, Mat/ja Ter/ep /n Mojka Žagar /na s//k/ z /e ve prof/ desn/j bodo danes, v pefek, 7 6. 6. ob 20. or/ v kokom/ fabern/ Pr/ dok/no v Ce/o vco z or/g/-na/n/m/ //odsk/m/ g/asb/7/ ponovno pr/čara// „Zvočnosf s/o-vensk/d pokrajin."
tščemo
sodelavko / sodelavca
za našo banko od 1. julija 1989 dalje
Pogoji: znanje slovenščine in nemščine
Interesentke/interesenti naj se javijo do 26. junija t. 1. na naslov Posojilnica-Bank Hodiše-Škofiče, 9535 Škofiče 31 Priložijo naj kratek življenjepis!
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
Jagodič in Veiik skupaj pri SAK
Arthur Hanser
je postal najbo!jši strelec koroške !ige. Igralec SAK je dosegel skupno 22 zadetkov siovenskega moštva, to pa kljub temu, da zadnjih šest tekem zaradi poškodbe ni 'gra!.
Zadnje koio...
Ta konec tedna bodo tudi moštva spodnjih lig in L razreda odigrala zadnje prvenstveno kolo. Predvsem v Bil-čovsu z napetostjo pričakujejo tekmo med domačim moštvom in novim prvakom spodnje lige-zahod Irschnom. Čeprav so se Bilčovščani v bistvu že v zadnjem kolu rešili izpada, pa teoretično potrebujejo še eno točko, da bi zasedli mesto, s katerim bi tudi naslednje leto z gotovostjo lahko igrali v spodnji ligi.
Manj optimistični so seveda v Šmihelu, kjer bo v soboto nastopila ekipa Do-brle vasi. Tudi v primeru zmage bi imel Šmihel le skromne možnosti, saj ni pričakovati, da se bo Trg uspel kvalificirati za drugo avstrijsko ligo, tako da bi se Šmihel obdržal tudi z 12. mestom.
Komaj se je končalo uspešno nogometno prvenstvo, si pri Slovenskem atletskem klubu že belijo glavo, s kakšnim moštvom in s katerim trenerjem bodo naslednje leto tekmovali za naslov koroškega prvaka. Tako je vodstvo SAK zdaj že sporočilo, da bo Lojze Jagodič ostal še prihodnje leto trener slovenskega kluba. To torej pomeni, da Jagodič vidi več možnosti za uspešno delo pri naših slovenskih igralcih kot pri celovški Austrii, kateri je s podpisom za SAK sodelovanje seveda odpoved.
Jagodič pa bo v naslednji sezoni tudi trener dolgoletnega kapetana moštva Marjana Velika, ki se bo po enoletnem igranju v Treibachu spet vrnil v vrste svojega matičnega kluba. SAK pa je tudi najavil, da ne misli prepustiti dr. Ivana Ramšaka Pli-
berku, temveč da ga hoče imeti v svojih vrstah. V tej zadevi pa še ni sprejeta zadnja odločitev, saj je Ivan Ramšak sam še pred tednom dni napovedal, da hoče nadaljevati svoje trenersko delo pri Pliberku. V primeru, da mu 'SAK ne bi dovolil igrati za Pliberk, pa bi svojo igralsko kariero celo prekinil in bi bil samo še trener Pliberčanov.
A/o/z Jagod/č ostane trener
Karate-turnir
SŠK Obir prireja to nedeljo v kapelški glavni šoli mednarodni karateturnir, ki se bo s katami začel ob 9.30 uri. Od 12- ure dalje pa bodo na sporedu tudi druge kategorije karateja.
ŠPORTNI TERMINI
NOGOMET
Sobota, )7. 6. 1989: Baško jezero - Šentjakob (17). Šmihel - Dobrla vas (17), Žitara vas -St. Leonhard (18), Liebenfels-Ktopinj (18), KAC - Globasnica (17), Železna Kapla -Velikovcc (17.30).
Nedelja, 18. 6. 1989: Bilčovs -Irschen (17.30), Metlova-Sele (18).
KARATE
Nedelja, 18. 6.: Mednarodni turnir SŠK Obir (gl. šola, 9.30).