i
i
“2-4-Vagaja-naslov” — 2009/3/26 — 14:49 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 2 (1974/1975)
Številka 4
Strani 144–145
Marijan Vagaja:
OB STODVAJSETLETNICI SMRTI K.F. GAUSSA
Ključne besede: matematika.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/2/2-4-Vagaja.pdf
c© 1974 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2009 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
OB STODVAJSETLETNICI SM R TI K. F. GAUSSA
Pre d stodvajs e timi leti je umrl
eden naj več j ih ma tema tikov vseh ča­
s ov K. F.Ga us s. Rodi l s e je 30. apri -
la 1777 v Brauns c hwe i gu v Nemčij i ,
kot s i n siromaš n i h s tarš ev . Svo jo
iz r e dno nada r jenost j e pnkazal že
~elo z goda j . Pri dveh l e t i h je že
z nal brati in računat i. Ko je neko
soboto n j e go v oče delal tedenski
obračun za delavce, je nj e govo ra-
čunanje budno s premljal mali Gauss .
Tako j , ko j e oče nare d il napako ,
g a je nan j o opozoril sin, k i tedaj
še ni d opo l n i l tri leta . I z r e dno
spo sobnost računanja na p ame t j e
o bdržal vse življ enj e .
V o s nov no šolo j e z ačel hoditi,
ko je do po l n i l sedem l et Nekoč je
njego v učitelj Butt ne r v r uzred u zast&vil tol e na logo : Po išč it e
v soto 1+2+ 3+ . . . +3 9+40! Mladi Gauss , k i t e daj še n i . vede l z a arit-
metično zapore d j e , s i j e v glav i z a mislil t o l e s hemo :
1 + 2 + 3 +
+ 40 + 39 + 38 +
41 + 41 + 41 +
+ 18 + 19 + 20 +
+ 23 + 22 + 21
+ 41 + 41 + 4 1 = 20x4 1 820
Na svojo tabl ico, t akrat v osnovn i šol i š e riiso upo rabl j a l i zvez -
ko v , j e z ap isa l eno s amo š t e v i l o : 820 ! S tem j e seveda d ale č
prekos i l vs e s vo je sošo lce in prese netil učitelja . Ta dogodek mu
j e od prl vrata v matematični svet . But t ne r mu je pok l o ni l ne kaj
tedaj najboljših aritmetičnih knj ig , k i jih j e ml ad i Gau s s k a r
po ž i r a l . Pri t em br an j u se mu j e os t r i l in r azvij al kr i t ičn i ma~
t ematični duh . Ml ad i Gauss p a j e pokazal tud i vel iko z a n im a n je
i n nadarjenost pri u čenju klasični h j e ziko v. Kas ne je j e svoj~ naj-
večj a de l a napisal prav v l atinš čini. V s tar os ti od petna js t do
osemna j s t let j e prede l a l naj v a žnej ša dela, k i so jih napisali
Newton, Euler, Laplace in La grange. Ko se je l eta 17 95 vpisoval
na univerzo v Gč tt inge nu , se še v edno ni mogel od loč i t i , ali bo
144
mat er..ati k ali filolog . Ko pa se mu j e 3 O. marca 1796 posrečilo do-
kazati, kda j j e mogoče ko nstruir a ti pr av i l n i mno go ko t n ik zlihim
š t ev i lom s t r an i c z u porabo r a vn i la in šes t i l a , se je dokončno o d -
ločil za ma tema t iko. Tr ideset i ma rec j e b i l pre lomni dan v nj ego-
vem življ enju. Istega dne je tudi z ač el voditi s voj z n a ns t v e n i
dnevnik, k i j e e d e n naj dragoc e ne j ših d o kume nt o v v zgo do v i n i ma -
tematike. Vanj je vp i s o val k r a tke be l ežke o rezultatih svojih raz-
isk o vanj . Ob j avl j a l pa je l e povsem d og na n a in t ehtna d e l a , vse
dr ugo j e ostalo v njegovi b e l ežk i ozir oma v njegovi gl avi . Ce b i
ob j av i l vs e , k a r je vede l, bi bi l a mat ema t ika prehitela svoj raz-
voj za kakih pe tde s e t l et. Vel ikima matema t ikoma Abe l u in Jacobi-
ju s e ne bi bilo treba trLdit i, da b i odkr i l a ti sto, kar je Gauss
vedel že pre d njun im rojstvom. Leta 17 98 je dovršil svo)e veliko
delo s področj a teorije š t ev i l DISQUI SI TIONES ARITHMETICAE , ki je
š e danes ena najimeni tnej ših matematičnih k n j i g. Dot iskana je bi-
la leta 1 801 v Leipzigu. Svo je dru go veliko delo je objavil l ~ta
1809 z naslovom: Teori ja gibanja ne be snih teLes, ki krožijo okrog
sonca . Ce bi bil Gauss objavil odkritje, ki ga j e zaupal v pismu
svojemu prijatelju astronomu Be s s e l u leta 1811, bi bilo to leto
za razvoj matematike prav tako pome mbno , kot je bilo leto 1 8 01 ,
ko j e i z šla Disquisitiones arithmeticae. Ko je veliki Gauss v po -
polnosti doumel kompleksna š tev i l a , se je namreč lotil problemov
o funkciji komp l eks n e spremenljivke. Odkril je marsikaj na tem
področju , k ar j e po njego vi smrti razkril njegov dnevni k in k a r
s ta morala ponovno odkriti Cauchy in Weierstrass. Naslednje leto
je objavil veliko razpravo o hipergeometrijskih vr s t a h .
Gauss je veliko prispeval k razvoju geometrije, uperabi mate-
matike v geodeziji, Newtonovi gravitacijski teoriji in elektro-
magnetiz mu. Bil p a ni samo velik teoretik, temveč tudi spreten
e ksperimentator in izumitelj. Mej jrugim je leta 1833 izumil
električni brzojav.
Z znanostjo se je ukvarjal ~se življenje. Njegove ustvarjalne
strasti ni mogla prekiniti niti težka bolezen. Umrl je 23.febru-
arja 1855 v Gčttingenu zaradi srčnega obolenja in vodenice .
V matematičnem svetu bo zaradi svojih del ostal nesmrten , v
zgodovino matematike pa je prišel z nazivom princeps mathemati -
corum - vladar matematikov.
Marijan Vagaja
145