• **
Lisi
17.
i XLV.

i
i
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr., za četrt leta
90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr.
V Ljubljani 27. aprila 1887.
Obse 2; : Vzoren načrt svinjaku.
Tajnikovo poročilo o delovanji „ Matice Slovenske" v dobi od 28. aprila
13. aprila 1887.
Naši dopisi.
Zemlje- in narodopisni obrazi.
»
Anton vitez Schmerling in
1886
p* Edvard grof Taaffe.
Novičar.
Gospodarske stvari.
Vzoren načrt svinjaku.
Sestavil A. W i 11 m a n. potovalen učitelj za kmetijstvo na
s *
Dolenjeavstrijskem.
*	f	c
morajo oddelki svinjakov za plemenske svinje biti veliko večji, da se morejo bolj gibati in da oprasivšim se, ne postane prostor premajhen; drugače se večkrat na škodo gospodarju prašički pornečkajo.
Pri določbi prostornosti svinjakom gledati se mora
Dobro razvijanje prašičev zavisno je od dobrega dalje vselej na pleme, katero redimo; za velike Lincoln-
svinjaka.
Dasi
shirske prašiče n, pr. se morajo napraviti večji svinjaki, to povsod moralo znano biti, nahajamo nego za srednje velike Suffolške ali Berkshirske prašiče
vendar večinoma mokre, umazane, temne, proti mrazu ali za naša domača ter ogerska plemena.
in vročini nezavarovane svinjake kateri so v najslabejšem kraji gospodarskega poslopja. Zato se tudi ne smemo
Svinjaki se morejo tudi, čemur se tu in tam pri
manjših kmetijah
ni mogoče
izogniti, izjemno tudi pri
čuditi, če vidimo, da se gospodarjem svinjereja ne obnaša drugih poslopjih (hlevnem ali skedenjskem poslopji) prizi-dobro, ter da vsako leto večje število prašičev po raznih dati aii vzidati, a se morajo pri večji svinjereji odločeni
občinah pogine za različne bolezni.
Kakovost svinjaka je za zdravje in dobro rejo prašičev zelo važnega vpliva in izredno velike pomembe.
napraviti, torej se zanje postaviti popolnoma ločena pos lopja.
Sicer ne posebno priporočano vzidanje svinjakov v Sploh hočemo pri svinjakih ob kratkem omeniti, govej hlev ali v skedenj omogoči, da se po zimi toplina naj bodo gorki in suhi, ter je najbolje torej, da stojijo toliko ne zniža. Skrbeti pa se mora za dober odvod gnoj-
proti jugu. S tem se poravnajo pred vsem zdravju zelo niče, za redno kroženje zraka ter za to, da se na pri
škodljivi vplivi vremenskih sprememb, ob enem pa se mernih krajih napravijo izogne žival tudi soparni vročini, mrazu in mokroti. Za mogoče svetli.
okna,
da so svinjaki kolikor
svinjake
se
ne
smejo najslabejši, marveč morajo
se
Pod tlemi svinjakov je vselej treba napraviti pri
vselej primerni prostori v gospodarskem poslopji izvoliti, merne gnojnične kanale, in sicer tako, da se v posa-
Poleg prav izvoljenega kraja gledati se mora na mičnih oddelkih svinjaka nastala gnojnica ne zgublja na
zadostno veliko prostornost, posebno pa na namenu svin-
istem
prostoru v tla, marveč da more hitro odtakati.
prilično velikost posamičnih oddelkov svinjaka, ka- Tako se dobiva mnogo dobrega gnojila za travnike in
deteljišča itd., na kar posebno opozarjamo.
naslednjem hočemo natančneje govoriti o priloženem vzornem načrtu za manjše svinjake, kolikor je
erej e
tere imenujemo „koče". 1
Ptačuni se prostora v svinjaku skega merjasca 2*5 do 3 kvadratne metre (25 do 30 kva dratnih črevljev), za plemensko svinjo s prašički vred po to ravno v pojasnilo načrta potrebno.
sicer za plemen
njih velikosti, oziroma plemenu (pasmi), od katerega so,
Kakor je iz načrta razvidno, je ta svinjak zgrajen
3 do 5 kvadratnih metrov (30 do 50 kvadratnih črevljev), od lesa ter preračunjen za manjše kmetije (posestva).
za
pitanca (pitanega prašiča) povprečno 2 kvadratna
metra (20 kvadratnih črevljev in za mlade prašiče do 1 kvadraten meter (5 do 10 kvadratnih črevljev).
%
Pod. 1. kaže temeljni obris svinjaka za štiri oddelke; pri tem se je imelo to v čislih, da je zadaj razte
• v
za prašiče
Omenimo naj še, da se pri navadnem pitanji pra- metre
Ves svinjak je blizu 7 metrov v tem ko ima ob jednaki dolgosti ^


iK
sicev more prihranitev prostora opravičiti; nasprotno pa raz tekal ni prostor
metre širokosti. Hodnik
4 ✓• JU
G '
sanje hrane v svinjaku posameznih svinjakov so široki
je
1'/
4
metra
širok,
oddelki zajedajo. Da se dobro in natanko« oeistij
r
i

taka
lesena
4
metra in dolgi
i
27
<2
korita za hrano, kar se mora v tednu vsaj jedenkrat zgo
metra. \ endar se morejo ob primerno razdeljeni velikosti diti, napravljena je na dnu korita luknja z zatikom. Ko-
posamezni oddelki različno
veliki
pri enaki globočini različno široki
oddelki zaradi tega napravili enako veliki mislili, da so za srednje prašiče dosti veliki,
napraviti, in sicer rita za hrano se morejo napraviti tudi iz kamena, kar
pa ni tako dobro; kajti po zimi se hrana v takih kame-
česar posebno mladi pra-
Na
načrtu so
se
ker
smo
nitih koritih hitro ohladi, vsled
da se v siči lahko obole
oddelkih
po
velikosti
9
prašičev po dva
ali
tudi
vec
prašičev skupaj dene
Kje
napravljena vrata in korita
posameznim
na ta način zazname
Svinjak stoji, kakor kažeta pod. 4. in 5., na zidanem
temelji. Na pod
1
se vidi dobro dozidan kanal, kateri
odvaža gnojnico. Na zidanem temelji stoji lesen svinjak
oddelkom vidimo na pod. 1. in novano, da so posode za hrano spredaj pri hodniku za donašanje hrane, vrata zadaj, kjer je izhod za prašiče.
Posode za hrano so, kakor je iz pod. 4. in 8. razvidno
kateri ima nad seboj prostor za kurnik; vse poslopje tako napravljene, da se na znotraj in zunaj pregibljejo
ima na obe strani
se
visečo streho. Krita ie z deskami, in nastavljajo, da se lahko
kadar
pa je krov od opeke. Vhod v svinjak more biti, kakor se vidi na pod.
so notri postavljene
korito očisti ter se hrana brez ovir da od zunaj.
Na praktično uravnavo posebno opozarjamo, ker so
5.,
2. in 3., v sredi; tedaj je nad vrati na obeh straneh	večkrat svinjaki tako napravljeni, da ni posod za hrano.
po eno okno ali vhod more se napraviti, kakor kaže	Tu je namreč korito za hrano z večine koj pri vratih in pod
priročnosti, posebno pa zastran nevarnosti ognja tudi	lej pri in v koritu, vsled česar se ne morejo korita za-
oboja vrata biti (pod. 1.).	dosti očistiti ter se hrana ne more prav dobro devati v
Hodnik za donašanje hrane je z opeko potlakan;	korito. Pri taki napravi se zgodi, da je oseba, katera
tudi na kaki drugi strani, ali morejo zaradi zaradi tega stojijo prašiči, kadar se jim daje hrana, vse-
mestu nje se pa rabijo tudi lahko kamenite plošče tem hod
niku je jj
rek,
ima
dajati hrano prašičem, oborožena z debelo palico,
da
more uma-
zana
voda
da
• v
prašiče
s primer-
števi-
nim
lom
udar-
v • v V
• »
pri čiščenji korit za hrano iz hodnika
odteči. Tla posamičnih
oddelkov naj se napravijo iz
lesa, in si-
cev
m


'.V-ZIJE

' I
r
■
j
¥
t •!
i
• i
\
J^..... . - i	\ z	
/	\	/
		
s krepkimi besedami, ki se ču-
l < 1 4
Podoba
cer nikdar iz okroglega lesa, kajti taka tla so nevarna, marveč iz obrezanega lesa s špranjami, da lahko odteka gnojnica in vselej tako, da od spodaj naha-jajočega se kanala ne more prihajati nič zraku. To namreč lahko provzroči
prehlajenje
prašičem
in
je
posebno
brejim
svinjam in mladim prasetom
jejo k sosedu, odganja od
korita, kadar ga hoče očistiti in
e se vendar žival ne da ukrotiti, in če dotični osebi poide potrpežljivost, obležijo v koritu ostanki stare hrane
Podoba 2.
vanje dejati hrano
m
več-
krat tudi
blato
in
scalnica
nova
hrana se dene v korito
vrata se
zapahnejo. Kake slabe nasledke ima
škodljivo
to ravnanje
razvidi se iz tega
ko
Sicer
more svinjakom naprav
Podoba 3
toliko prašičev pogine. Daljnji nedo-statek je v tem , da se mora gnoj
ljati tudi od opeke, tlak, kateri se prevleči s cementom, zmerom čez korito iz svinjaka vleči, vsled česar se svi-
Korita za hrano naj se iz lesa, najbolje
hrasto
njak nikdar do dobrega ne očisti, in gnoj vselej za ko
vega lesa napravijo in gorenji
robovi na notranjih stra- ritom obleži, tako da
potem zrak okužuje
neh obijejo z železom (najcenejše za to so stare šine od
koles), da se zabrani, da jih prašiči ne objedajo
• «
I

oddelkih za dva ali več prašičev naj se korita stavljeni, ker bi jih drugače prašiči
Vratca do oddelkov se morajo tako napraviti, da so vsi stebri (povprečni in podolžni) zunaj, ne znotraj po-
obgrizali in objedali
za hrano predele, da se živali pri jedi ne motijo
ne
ter uničili. Ključalnice na posodah za hrano in vratih
3 3 metre dolgo in umni svinjereji neog
se razvida iz
metra
vedno
morejo prašiči po
namreč
ro leti se
morejo cela vrata sneti ter se na-
n oviti
so narejena
torei za
rimi
stov ali mecesnov
strani
vzame se
borovcev
smre
jim duri )v niso
marveč
kov les ni
metra m
za kuretino
zimi
preozek
metra
se ovira
Prostor,
;aio in v
če ni kuretme
obdan je z

Tajnikovo poročilo o delovanji „Matice v zboru že večkrat poudarjanj
Slovenske
u
, naj bi Matica izdajala
sako leto tudi kaj leposlovnega, mislil je odbor vstreči
v dobi »d 28. aprila 1886 — 13. aprila 1887.
Doba od zadajega rednega velicega zbora zvršila
s tem, da je izdala Matica knjiga je izšla kot
V
Kočo
vasjo.u Omenj
se
manjši
I. zvezek „Zabavne knjižnice" v

takim knjigam priročnejši obliki. Leposlov
je za naše društvo precej ugodno, reševal odbor predmete, ki so se tikali društvenega življenja in obstanka.
pravil sta v ta namen
in pa književni
v pr
sestavljena vrsti poklica
mirnih sejah je v pretečeni dobi
zmislu društvenih odseka, gospodarski na, o vseh važnejših
, posvetovati
tvanna s ^Potovanjem okolo sveta" započeta, z ,.Lov
cevimi zapiski" nadaljevana dosledno nadaljevati
?
ima se sedaj vnovič in
Letoi
za
zadevah, ki se tičejo društvenih namenov se in nasvete dajati. Odboru je le naloga dana, dotične nasvete po najboljšem prepričanji v društveno korist spreminjati v sklepe. Poprijel se je tedaj nazora
Tudi letos izda Matica troje knjig. 1. 1887 v običajni sestavi in če mogoče, še bolj skrčenega
samem; urednik ,,Zabavne kniiž-
obsega, kar se tiče poročila o društvu
mu bo prof. Leveč
Kot II. zvezek
niče" Go gol je ve „Mrtve duše ali Čičikove doživelosti
sekoma, gospodarskem
ščena
književnemu, bodi
: od prepu
v f L. Gorenje
glajši
kakor
prevodu. Prevod je skrbnejši, jezik
V
J
važnejša naloga: pripravljati za društvo imenit
16
pri Koči za vasjo": Knjiga bo obsezala
18 tiskanih pol. 3. Kot tretjo knjigo ima odbor
nejse nasvete, o njih preudarjati in posvetovati se jih
9
odbor
polaganje dr. Lampetov
na
rešuj in v sklepe spreminjaj. Odseka naj tedaj pogostejše shajala, ker jima pripada več ii
se
droslovje

Uvod in priprava v mo
na popularni podlagi in preračunjeno tudi
važ
nejšega dela zadnjo
Odbor
oesedo
ozirom na poveda
mu
le tri seje
februvarja
»
reč
188
ima mimo tega ondi svojo prvo in
po pravilih izključljivo dana. imel odbor v pretečeni dobi
. oktobra 1886 in 12.
za nestrokovnjake, da se seznanijo s prvimi in o-iav
• •	• i	- _	-	'O
nirni
pojmi te mej Slovenci še malo
poznane vede
, rokopi*
12
maja
krajših razgovorov jedno
odseka pa: gospodarski mimo pogostih
Knjiga ima obsezati krog 10 tiskovnih pol pa izgotovljen, biti čez mesec dnij. — Da se nepotrebnim zamudam izogne in društvenikom boljše postreže, ukreir'1 je odbor, da naj se tudi letos tiskarsko
sej
27
knjiže\
tri
namreč
26 Niti
januvarja in
mej
tri
tiskarn
delo razdeli
s
maja
novembra 1886 in
v
11. januavarja 1887. ono obeh imenovanih odseko
se pa vendar manj ali več tikali Matice
— » 9
reševati v pododsekih navlašč za to osnovanih
področje odborovo, spadajoči predmeti
treba
niti v
ki so
e bilo Take
katerimi se imajo o svojem času
cene natančno določene pogodbe, da ne bo pri izplačevanji nobenih zadržkov.
(Dalje prihodnjič.)
pododseke si je osnoval, oziroma še imel odbor v Kopitarjevi zadevi in pa v zadevi izdavanja starosloven-
skih spominkov. Da se ves nepotrebni aparat primerno skrči, pri vsem tem pa stvar vendar ne trpi, določilo se
je književnemu odseku število sedmih, gospodarskemu
pa število treh člano
šolniki
šol. mati
Zemljepisni in narodopisni obrazi
Nabral Fr. J aro slav.
56.
Riža na Kitajskem in drugej

književnem odseku naj bodo zastopniki vseh tukajšnjih srednjih in pa nižjih
da redoma ne kaže odsekom privze-
Riža je kitajska narodna hrana
ljudi jo je vsak da
Mnogo milijonov
Skušnja uči
skoro drugega ne pokusi, kakor rižo
v mnogih krajih siromak vse leto
narodnem praz
anjih članov, deloma ker
uteguejo, delo
ploh
večinoma
ne
niku. ki ga je cesar Cben-nung pred štiri in pol tisoč
leti ustanovil, ima
Ker je včasih uujna rešitev kacega ne- nik mora
riža najglavnejšo ulogo. Na ta
pričakovano došlega predmeta najboljše sredstvo
Glavni nalogi društveni, izrečeni v
ladajoči cesar sam rižo posejati
praz
dr
tem navadni delavci dodelaj
Ka
ostalo po
Matica pripomagaj slovenskemu ljudstvu do braženosti z vsakoletnim izdavanjem primernih
pr
»
daruj
se molikom
To
zraste na tej njh

• v •
VJSJ
nao-
stopni slovenšči
ustrezati
tolike dobili
str.
in v pripisanih knjig, skušal je odbor po moči
gim ta namen delstva
času ^
praznovanje ima pred vsem

Matica je izdala lani troje društvenih knj _ obsega, kakor še nikoli poprej. Društveniki so
or
O?
da ljudstvo spoznava veliko ceno polje-zato pa se je ono na Kitajskem uže v davnem isoko popelo. Tudi je živa potreba, da Kitajska
marljivo obdeluje polje svoje, prvič zato
Letopi
za
1886
. Ljubljanski meščanj
Ivan Vrhovec. 8° 283 str.
Uredil Fr. Leveč.
v minulih stoletjih
obljudena
ker je močno
o
j
302
Spisal
toraj treba leto na leto mnoge hra
drugič
Koča
za vasjo
Iz Polj
zato, ker je zemlja sem in tje zelo neugodna poljedelstvu. Vzlasti puste so južne pokrajine, ki jih še solnce
skega po Kraszevskem prevel f L. Gorenjec-Podgoriški
Letopis imel je isto obliko, podobno sestavo
8
323 str
in vsebino s prešnjimi že običajnimi Letopisi. Zborni
kovim željam

se je po moči ustrezati
naj se mu obseg primerno krči, skušalo
nemilo žge. Mnogo rodovitnejše so severne pokraj
so tudi do 3000' visoke gore prav do vrha obdelane
in prire-
kitajske
Nobena
emlj
na svetu ni tako prikladna
r
Ljubljanskimi meščani" se lahko
jena za pridelovanje riže Kot Kitajska, ravnine so polne tekočih voda in umetnih kanalov
Voda
podala je Matica svojim društvenikom knjigo kultui
apeljuje na polje, zato riža bujno raste
no-historičnega obsega, ki je menda dobro došla
Zeli
južnih pokrajinah jo dvakrat na leto
pridelajo
i n po
j
zimi tudi še razno zelenjav na isti njivi. Kedar se oglasi
spomlad, in je zelenjav pospravljena, pripravijo njivo za starih egipetskih spomenikih ni sledu riži, tudi je še ni
prvo
rižo.
Najpreje jo preorjo z lahkim jednostavnim bilo ondaj, ko je Strabon v Egipet prišel.
plugom, ki ga vlači močen bivol.
Človek in žival bro-
osmem stoletju dospela je riža v Evropo. Kedar
dita po blatu; to delo zelo utrudi in je nezdravo. Potem so se Arabci na Španjolskem oddehnili od vojska njivo prevlečejo s kratkozobo brano, da se kepnata prst prijeli so se dela, in so spremenili malone vso
zdrobi in zrahlja, ker v taki zemlji mlade sadike bujno
zemlj
rastejo. Te sadike imajo uže pripravljene na posebnem, uže v Aziji in v Egiptu rižo na debelo prideloval jako pognojenem prostoru. Kedar je čas, lepo jih poru- so jo začeli koj tudi saditi po dolovih Guadiane
i po-svojo
v prekrasen vrt, v pravi raj. Kakor so Arabci
tako Gua-
jejo in znosijo na njivo. Delajo za čudo brzo in spretno. dalquira in okolo Valencij
BI
Valencij e se vidijo
Eden gre in risa luknjice po kraju, kamor se imajo sa- še dandanes kanali, ki so jih Arabci za namakanje polja
dike posaditi, drugi jih donaša
pometava, in nazaj izkopali
Sij
peh
ki so ga Arabci z rižo na
an
grede jih varno potika v vlažno prst. Sadike stoie po jolskem imeli, nagnil je v prvi polovici petnajstega sto
10
12 col druga od drug
Na to
puste
vode
na
leti
pojedine poljedelce na Italijanskem, da so tudi oni
njivo, tako da stoji nekaj col visoko, in to ponavljajo od
začeli rižo saditi.
početka šestnajstega stoletja pre-
časa do časa. V južnih krajih prične se žetev s početka gnali so Spanjolci Arabce * svoje domovine, ter so pre-
j lilija, novih sadik za
drugo posaditev,
Preden je prva riža dozorela, pripravili so uže vzeli sami vzgojevanje riže, in od tam so jo 1522. leta
kajti koj, ko je riža po- prenesli v Lombardijo, kjer se je kmalu na daleč razširila.
Zavoljo riže so se morale mnoge suhe in zdrave ravnice spremeniti v nezdrave močarine, v gnjezdo mnogih bolezni, in to je prisililo vlade, da so začele zabra-
njevati nevarno širjenje riže. Milanska in Benetke ste
izdali 1594. 1., in Bojogna 1599. 1. odredbe proti riži.
Napolju, kjer so Spanjolci rižo vpeljali, odredili so
L, da se riža ne sme saditi pri nobenem mestu
žeta, njivo preorjo, prevlečejo, prerahljajo in sadike po-sade. Druga riža dozori novembra meseca.
nekaterih krajih je poletje prekratko, da bi mogli
iste njive dva pridelka dobiti
tor
ravnajo tako
Kedar so meseca majnika posadili prve sadike, potem počakajo nekaj tednov, na to gredo in vmes posade sadik uže za drugo žetev. Te druge sadike so zelo slabotne in počasi rastejo, ker jih prve preveč duše. Kedar dozori prva riža in jo požanjejo, takrat so druge sadike
komaj po črevlju visoke. Sedaj brzo in varno okopljejo
1763
bliže kot dve milji, in ta odredba je kmalu naredila
slič-
• #
njivo
9
potrosijo z drobnim gnojem, in
ob
takem rav-
konec tej novi veji poljedelstva okolo Napolja. nimi odredbami mogli so pridelovanje riže omejiti
na
Na
nanju zrela je tudi druga riža o pravem času.
Dokler riža raste, stoje njive vedno pod vodo. terase napeljujejo vodo s premnogih gorskih studencev, na one njive pa, ki so više kot reke, potoki in kana1*,
Italijanskem zgolj na
kraie. kj
zemlja uže sama
er so rižišča
napeljujejo vodo s kolesi na korce, ki jih gonijo ali
ljudje, ali živina, vzlasti bivoli. Kmet veliko trpi pri
tem delu. Kedar žanje rižo,
brodi
skoro do kolen po
vodi in blatu, zato rad boleha.
Rastlinstvo na Kitajskem še ni preiskano, toraj ne vemo, ali riža raste divja ondi, ali ne. Kultura riže je jako stara, ne samo na Kitajskem, ampak tudi drugej.
sv. pismu se nikjer riža ne omenja, toraj meni De Candolle, da se je pridelovanje v Indiji nekaj pozneje
po sebi močvirna. Tudi na Španjolskem, morala vsaj eno miljo oddaljena biti od obljudenih mest, začelo je pridelovanje riže pešati, tako da se dandanes samo okolo Valencije na debelo prideluje. V Francosko so vpeljali rižo v šestnajstem stoletju, in so jo dolgo pridelovali po raznih ugodnih krajih. Pozneje so jo popustili, in to vzlasti zato, ker niso znali po žetvi vode z njiv odpeljavati. Tudi po drugih deželah obdržalo se
je pridelovanje riže samo po močvirnih krajih, kakor na primer na dolenjem Ogerskem iu na južnem Ruskem. Sploh pa se more reči, da je riža v Evropi od početka pa do danes bolj nazaj šla kakor naprej.
začelo
>
kakor na Kitajskem
Indij
so našli divj
rižo
na več krajih. Vodne rastline imajo navadno vrlo široko domovino, in je zato verjetno, da je riža pred kulturo
prostorih južne Azije, od Kitajske do
Politične stvari.
rastla daleč
po
Anton
vitez Schmerling in pa Edvard
Bengalske, in da so jo najpreje začeli na Kitajskem
vzgojevati, potem še le v Indiji.
Indije se je širila Kultura riže
grof Taaffe.
polagoma
boju za narodno enakopravnost imajo avstrijski
na
Slovani kazati le redko kedaj nekoliko malega vspeha.
zahod, tudi to je čisto naravno, ker riža potrebuje za Tudi sedanja vlada, vkljub obljubi svoji, da bode enako-
uspeh
oj posebnih pogojev. Okolo leta 1000 pred Kr. pravna vsem narodom,
redkokedaj pokaže, da nam
nahajamo rižo na Babilonskem. Od tu je potrebovala vsaj načeloma hoče biti pravična, ako izvzamemo vse riža več stoletij, preden je prišla v dolove Evfratove, dosedanje naučne ministre Taaffejeve dobe.
Tak izraz pravičnosti bila je naredba pravosodnega
ker jo tu nahajamo še le okolo 400 1. pred Kr. Ob tem
času so še
peljal Aleksander vojsko svojo v Indijo, in Grki ministerstva z dne 23. septembra 1886., v kateri se za
ob tej priliki se upoznali z rižo. močvirne kraje Sirske so vpeljali rižo še
ob Kristo-
vem rojstvu, in v Egipet dve ali tri sto let pozneje. V
toplejše pražko nadsodnijo določuje, da se morajo tje dospevše
češke pravde tudi pri tej nadsodniji obravnavati v če-
ščini.

134
To je pjevzetne Nemce ua Ceskem.
i zbodlo.
nekatere silno
»
zbornici poslancev in pa v jezikovnem
tudi drugod poljski je v Galiciji. Na vprašanje, Kaj je razumeti
pod notranjtm službenim jezikdfc^-odgovarja grof Taaffe: Vlada je menenja, da se mora od jezika notranje
odseku
rohneli so Plener, Chlumecky, Pickert in vsi drugi Ve- službe ločiti sodnijski jezik, to je: jezik sod
likonemci zaporedoma,
viteza
nije nasproti pravico iskajočim strankam.
Priznati se bode moralo, odkar velja člen 19. državnih temeljnih postav z dne 21. decembra 1867 (št. 142 dr. z.), da pravica strank, dobiti razsodbo v
^ij^o^a^o^e 1 j a v o
žavi izreče zoper to naredbo, pqt eL,na- njem razumljivem deželnem jeziku, ob enem
redba
lingu predlog, ki se glasi:
jevo ali oboje.	obsega dolžnost sodnije, da to sodbo določi
encev poda toraj Schmer- v onem deželnem jeziku, v katerem je izdati,
samo tam in toliko časa
in so izjeme
od tega načela
»
Glede na to, da je jezik notranjega službovanja pri clopustljive, kjer to jezikovna nezmožnost sodnika one
sodnijah in političnih uradih nemški; z ozirom na to,
V-Jnteresu d r žam. i n^en o t-
mogočava.
da se je nosti uprave
ministerstva za pravosodje z dne 23. septembra 1886
glede na to,
da je naredba visokega
v
Le pri najvišjem sodnem dvoru veljajo v tem oziru ces. patentu z dne 7. avgusta 1850 posebna pravila,
po
vendar pa tudi v tem patentu
27 določuje za slučaj,
nasprotji s tem načeli, — glede na to, da je ta naredba ko je bila prejšnja razprava predmeta v nenemškem je-v nasprotji z večkratnimi zagotovili gospoda minister- ziku, najviši sodni dvor mora izdati poleg nemške sodbe,
skega predsednika,
glede na to, da se naredba ta ne tudi sodbo
z razlogi vred v onem
jeziku,
v katerem se
da zediniti z večimi določbami najvišjega patenta z dne je predmet obravnaval v prvi instanci.
. maja naredbe

nečno
1853. leta,
glede na to, da morejo vsled te
se po
Da je razločitev med Jezikom notranje službe"' in pa „s o d n i j s k i m" jezikom vtemeljena, sklicuje se
rabljivosti; ko- minister Taaffe na ministersko naredbo z dne 5. junija
ozirom
v dr-
1869,
s katero se poljščina zaukazuje za Galicijo kot
žavnopravnem in političnem oziru povod daje k resnim jezik notranje službe in katere pomislikom, naj visoka zbornica sklene :
vendar določuje, da
je
pri sodnijah, ako je sodba izdati v drugem kot polj-
Izvoli se komisija 9 članov iz visoke zbornice,
da
skem jeziku
kolikor moč
poročilo in posvetovanje
naredbo visokega pravosodnega ministerstva z clne 23. voditi v onem jeziku, v katerem je izdati sodba.
septembra 1886, tako glede pravne strani, kakor glede
Minister Taafte dalje dokazuje
?
da je Schmerling
političnih posledic pretresava, o tem visoki zbornici po- sam leta 1863 pri obravnavah o naredbi pravosodnega
To je ona z ministerstva z dne 10. januarija 1864, št. 617, zagovarjal
roča, oziroma primerne nasvete stavi".
velikim vrišem in z odobravanjem vse opozicije zoper prav ono stališče glede nenemških socleb, kakor sedanja
sedanjo sistemo vržena bomba, katera jati sedanjo vlado in večino, ker je lingovih
Ta
morala razde- vlada.
Minister Taaffe sklepal je dolg
in
temeljit svoj
ravnost obstanku države nevarna, govor tako:
red
avi
je Schmerling uže dne 28. ok-
pravoveljavnosti naredbe pravosodnega minister-
tobra minulega leta in si je vedel pridobiti primeroma stva z dne 23. septembra 1886 se tedaj po prepričanji
veliko število podpisov, utemeljeval pa ga je še le minuli vladinem dvomiti ne more. In ker se po navedenem ne
petek dne 22. t. m.
more zanikavati, cla je naredba pravosodju koristna, in
Schmerling je sicer govoril precej dolgo in prizadeval se ta glede na državnopravno zagotovljeno jezikovno
si je dokazati, kar trdijo

oziri"
njegovega predloga, enakopravnost kaže potrebno, zato se tudi zoper njeno
politično stran ne more ugovarjati
vse skozi pesem starega,
Po vsem tem nem
vlada predlo

da se voli
deželno brambo in domobra
komisija, katera naj bi naredbo pravosodnega minister-
stva z dne 23. septembra 1886
št
17.520, tako glede
ni hotel posrečiti. Ko je koncem govora na pomoč klical pravne strani, kakor glede političnih posledic, preiskovala
stari svoj argument
od ;;Reichsgedanken
u
O

cesarski in o tem visoki zbornici poročala, oziroma predloge sta
kroni", o moči in velikosti države, zvabil je sicer somiš-
vila
smatrati utemeljenega. Toda vlada se ne boji
v kateri
bode dana pri
Ijence k demonstrativnen^ploskanji, toda kar fraza rodi, ustanovljenja take komisije,
to tudi ž njo pogine in tako so se tudi takoj ohladili lika, še dalje uvreči postavi in dejanskim razmeram na ploskajoči starešinci, ko je za Schmerlingom besedo po- sprotujoče izpeljave gospoda predlagatelja in bolj na prijel ministerski predsednik Taaffe.	drobno zastopati naredbo, katero je v popolni zavesti
•o! dobro !
n
Ta mu je na drobno dokazal, sklicaje se na ve- svoje dolžnosti in odgovornosti izdala. (Dob ljavne postave, da ni resnično, kar trdijo „pomi- na desni.)
sliki" Schmerlingovega. „Ni res", da bi bil notranji	Ker je gospod predlagatelj svoj predlog uže stavil
službeni jezik nemški, ker laški je uže od zdavnej v dne 28. oktobra m. L, in se prvo čitanje vrši še le južnih Tirolah, v Dalmaciji in večidel na Primorskem, danes, je skrb opravičena, da bi se ne samo na javno

135
menenje, temveč tudi ua sodnijski stan z ozirom na
ljansko mesto, katera dela
uradniški stan gospoda predlagatelja moglo na njihovo menenje enostransko vplivati. (Prav res! na desni.)
proračunana na 1 milij
in 412.0C) gold
. Posebej pa naj se izvršijo ostala dela Zato mora vlada do visoke zbornice staviti nnjno na podlagi melioracijske postave z dne 30. junija 1884.
prošnjo, sedaj predlog prevzvišenega gosp. viteza Schmer-
leta,
namreč:
Jinga kar^hitreje dokonečno rešiti, se s tem daljno 46.500 gold.;
vrejenje Malega grabna cenjeno na
vrejenje Ižice proračunano na 197.00)
rebivalstva zabrani. (Živahna pohvala na desni.)
rk
gold.;
prejezenje do1'ni pri Ižici proračunano
na
Falkenhayn potem izjavlja v imenu svojih so- 24.000 gold.;
odkup
vodoteku škodljivih mlinskih
mišljencev,
da
so
zavolj spoštovanja za veliko število jezov proračunano 16.000 gold.; e) vrejenje Borovnišnice
gospodov, ki so predlog podpisali zato, da se voli po- proračunano na 32.300 gold.; f) vrejenje in jezenje Gra-
sebna komisija, predlaga pa, da naj ima Komisija 15 dašice proračunano na 39.400 gold.; vrejenje Šujce pro-
članov in da naj se takoj voli.
Ta predlog se sprejme
in
računano na 5300 gold.;
v komisijo se volijo: nano na 17.000 gold.
Schmerling, Unger, Haerdtel, Hye, Ran d a, knez Juri Lobkovic, Chorinsky, F a l *k e n h a y n, Sapieha, knez Thurn-Taxis, knez Trautmanns-dorf, Con rad, Coudenhove, Plener in Šrom.
Gosposka zbornica bode gotovo prav kmalu priliko dobila, svojo dokonečno sodbo izreči o
mu pravosodnega
vrejenje Cornovca proraču-
Tedaj je odšteti od skupnega
proračuna skupna svota 377.500 gold.
Posvetovanje
o
tekočih političnih vprašanjih
ministra in oziroma zoper vlado Taaffe-jevo.
Naši dopisi.
Ljubljane
hudo zadnje dni.
tukajšnji sedmošolci
Na ljubljanski gimnaziji vršelo
ojstro nasprotje so si prišli oici m pa_znani profesor Nejivjed, o katerem je v učiteljskih, dijaških ^a tudi v^političnih krogih užejnnogokrat povod bil za neljube razgovore.
Ker^se preiskave še vrše, nočemo nikakor segati
jako neppvoljno dogodho. Mislimo pa,
imeli so nekateri narodni deželni oziroma državni poslanci v Ljubljani minuli četrtek dne 21. t. m.
Za finančnega vodja Kranjske imenovan je gosp. Karol Plachki, titularni višji finančni svetovalec v Celovcu.
(josp. dr. Fuclis, primarij v deželni bolnišnici odlikovan je s pridevkom „cesarkega svetovalca."
Umirovljeni računski preglednik gosp. J. Krasna
odlikovan je povodom njegovega prestopa v pokoj, z naslovom ^računskega svetovalca."
Dr. Fr. Schiller, starosta zdravnikov
ljub-
ljanskih, umrl je dne 19. t. m.
ob
desetih
zvečer,
v
petek spremili so
starosti 83 let po J^aiki bolezni, mnogobrojni častitelji njegovi rajncega k večnemu pokoju. — Veliko število spremljevalcev in pa vencev
uže pri toliko prilikah pokazalo, da naši dijaki in profesor Nedved ne morejo v dotiko stopati brez vednih ojstrih nasprotij, naj bi se vendar uže te homatijam enkrat za vselej storil konec.
kazalo je, kako zelo čislan
bil rajnki enako med
zdravniki, kakor med vsemi drugimi višjimi in nižjimi
e tem. v
saj ies 5
Vsaj je
vendar še kaj drugih profesorjev v Avstriji, ki imajo potrebne zmožnosti za ljubljansko gimnazijo, za prof.
Nedveda se bo pa še tudi našlo mesto, katero mu bode glede učencev bolj povoljno, kakor sedajno.
Enketa, katera je imela presojati načrt Pod-
krogi ljubljanskega prebivalstva.
»Priče božjega bitja" IV. zvezek, izšel je rav-nokar, potrjen od velečastitega knezoškofijstva ljubljanskega. Ravno tako, kakor vsi triji prejšnji, zasluži tudi ta zvezek vse pohvale iu priporočila. Cena mu je
o*
5 kr.,
s pošto 5 kr. več.
tem snopičem je končana izdaja
ter sedaj lahko dobijo vse 4 zvezke za
gold.,
s
pošto
hagskvjev
za osuševanje ljubljanskega močvirja
;
zbo-
za
gold. 10 kr. pri Drag. Hribarju, pri Blazniku in v
rovala je dne 20. in 21. t. m. Uže minulo jesen določil je močvirski odbor vzajemno z deželnim odborom, mestnim odborom, ministerstvom in kmetijsko družbo:
katera
Katoliški bukvami v Ljubljani.
kateri izvedenci naj se povabijo k enketi, vprašanja naj se jim predlože.
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Dunaja
Minuli teden vrnila se je cesarica
Ker je bil izvedenec iz poljedelskega ministerstva, z Mehadijskih kopel
na Dunaj in je šla s cesarjem
melioracijski inženir Markus, v jeseni zadržan, prelo- skupaj v Išel po nadvojvodico Valerijo, katero sedaj žilo se je posvetovanje za spomlad.
enketi vabljeni so
bili
razun izvedencev
udje
vračajoča se v Mehadijo, saboj vzame v kopel.
V ponedeljek pričele so se tukaj velikanske slavnosti
močvirskega odbora, deželnega odbora iu mestnega za- povodom šestdesetletnice vojaškega službovanja našega
stopa.
Kot izrek enkete, ki ima veljavo strokovjaške
junaškega nadvojvoda Albrechta.
Kot najvišji poveljnik vojne proglaša cesar sledeče
ocene je smatrati, kar se je sklenilo po predlogu de- najvišje ročno pismo:
želnega odbornika g. Detel a, ki meri na to:
ii
Moj gospod bratranec, glavni nadzornik vojne, feld-
1. Da naj se vrše dela pravega osuševanja moč- maršal nadvojvoda Albrecht obhaja slavnost svoje virja z znižanjem vodotoča Ljubljanice skoz ljub- jaške šestdesetletnice.
vo-
Pi
tem za me, kakor za vojno veselemu povodu,
cesarske visokosti sledeče ročno
pisal sem do Njegove
Popoludne ob 4. uri bil
veliki obed, pri katerem je
pismo, ter zaukazujem, da se žene moči primernim potom razglasi.
Na Dunaji dne 25. aprila 1887
vsem delom moje oboi
bilo navzočih več nadvojvodov, veliko število zastop
nikov
Ljubi
Albrecht!
Franc Josip 1/r. gospod bratranec, feliiraršal nadvojvoda
vojne in mornarice in pa domačih uradnikov. Zvečer bila je pred nadvojvoda Albrechto-vo palačo
velika serenada, katere so se" vdeležile vse na Dunaji navzoče vojaške godbe. Vkljub slabemu vremenu bilo
je
zbranih
tam
brez
Pi
obhaj
polni kreposti, neo: Vaša Ljubljenost danes šestdeseti spomenski
labljen na volji in moči, pozdravljal
Včeraj
števila ljudi, nadvojvoda prikazal se je s cesarjem pri oknu in ljudstvo ju je živahno
adaljevale so se svečanosti
dan Vašega vstopa v vojno.
Jaz in moja vojna, katero ste tolikokrat vodili
Laška
Afriki
čaka Laško težko delo
bregovih „Rudečega morja
Masano
dospe
novi po
slavi in zmagi, hodimo veselega in ginjenega srca k veljnik S a leta, zahteval je telegrafično še več vojakov
tej tako redki in vzvišeni slavnosti
kater
Ijenj
vseh položajih Vašega mnogo pregibanega
i imajo začetkom meseca maja tje odriniti
Francoska. — Na neu
ško-fra
j
kazala je
Ljubljenost najsvitlej
gled
najčistejšega domoljubj
hvaležnosti poln spominjam
se za k
uže minuli teden
meji
godilo
ekaj, kar prav lahko povod da
ko-francosk
jsk
Nemški
se Vaših svitlih dejanj, Vaše blage in nesebične vda nosti za mojo osebo in za mojo vojno.
Vaše slavij
policijski komisar Gautsch zvabil je, kakor se soglasno poroča, francoskega policijskega komisarja Schnaebele-a
ime kinčalo bode do skrajnih časov
na
ška tla
tam
liste slave v zgodovini naše domovine, nepozabljena oblečena sk
sta ga napadla dva kot mesarja
pa naj ostane tudi Vaša gorka ljubez tovalna skrbljivost za one, ki pripadaj

Vaša požr-vojni.
Schnaebele
policista
ter
1
se jima je ubra
sta in
na francoska tla
ga hotela zvezati, e naglo všel nazaj
Nemška policista pa sta tekla za njim
Tako tedaj prinašam Vaši Ljubljenosti svoja naj- in Z0Pet rja francoskih tleh vjela, zvezala in naza;
srčneja vošila k današnji slavnosti v največji hvalež nosti, in s temi združujem najveselejše zaupanje,
ilost Vsegamogočnega ohi
še vrsto let
da
meni in moji vojni
na Nemško odpeljala
v ječo dejan.
FrancosR
je bil takoj dalje odpeljan in
Na Dunaji dne 25. aprila 1887.
oblasti preiskale so to dogodbo, preiskave pokazale so, da je bil Schnaebele prijet na francoskih
e diplomatičnim po-
tleh
in francoska vlada uaznanila
Franc Josip 1/r.

ponedeljek bil je pi
veliki praznik za vso
tom to nemški vladi.
Zadnja nemška poročila tem
vojno, smelo bi se trditi, tudi za ves Dunaj
Schnaebele sam obstal
nasproti trdij
da
da je bil prejet
emških tleh
Nadvojvodu Albrechtu
prišel
Je
PIV
čestitat
pa ta vest je malo verjetna, ker se istinitost izjave za
cesar sam, ki se je pri njem oglasil uže ob 9. zjutraj
i
koj za njim čestitali so mu njegovi domači uradniki katerih ima pri velikih svojih kmetijah in tovarnah jako mnogo; za temi čestitali so mu vsi na Dunaji
prtega francoskega komisarja ue more preiskavati
Videti je, da Bismark s tem činom skuša
m
državam
k o r š n c
asproti pokazati
zanj ne
mednarod
k
P
navzoči nadvojvodi
Ob 9
i
uri
prejel je nadvojvoda
Avstrijski nasproti
temveč samo njegova
ki
zaveznica Nemš
po
m
prejšnje, priredjene mu fliigeladjutante, polkovnike
načelnike glavnega štaba, potem prišla je na vrsto deputacija pešpolka št. 44. in dragonskega polka št. 4 katere so mu izročile adrese s čestitanjem;
kazal se je Bismark po vsem brezozirnega z izganjanjem
naših državlj
Ako
pa takim potom Bismark hoče
pričeti vojsko s Francosko in s tem
tudi Avstrij
za-
>
plesti v boj, tedaj je treba našim državnikom največe
Ob 1
uri sprejeti so bili zastopniki vse
oj
moči. V njenem imenu čestital je nadvojvodu general
pozornosti, da ne bodemo tudi mi nemške ošabnosti.
grača v rokah
kojnikov grof N e i p p e r g veliki deputaciji sklicaje samo na izgledno junaštv
Nadvojvoda zahvalil se je tej 3 v svoji navadni pohlevnosti
Najnovejše vesti.
m
nase vojne
Ministerski predsednik grof Taaffe izrekel je v razprava.
Dunaja dne 27. aprila. Včeraj pričela se je v zbornici poslancev splošna budgetna
Pri
imenu vlade čestitanje pismeno. Nadvojvoda pa je grofa
in se mu je najmilostljivejše
za pa 27.
tej oglašenih je proti 26 govornikov

za
uro
očil
sebi
zahvalil za čestitanje.
Ob 12. uri sprejel je nadvojvoda inostranske voj
T
mške
astopnike
7
potem
erlništva zboi
sta mu prišla čestitat pred
. \ h
prišel
osposke in poslancev in konečno
e čestitat župan dunajski Uhl
Včeraj govorila sta proti: Carneri in Menger, zapaHausner.
Danes so na vrsti od desnice: Šuklje, Katrein
Zuker, z levice pa: Plener, Pichler, Schonerer.
Gosposka zbornica sprejela je postavo o preskr-
bovanji vojaških udov in sirot nespremenjeno in pa
predlog grofa Revertera, glede novega regulativa za hranilnice.
Odgovorni vrednik: Gustav Pire
Tisk in založba:
Blaznikovi nasledniki v Ljubljani