• ** Lisi 17. i XLV. i i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr., za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. V Ljubljani 27. aprila 1887. Obse 2; : Vzoren načrt svinjaku. Tajnikovo poročilo o delovanji „ Matice Slovenske" v dobi od 28. aprila 13. aprila 1887. Naši dopisi. Zemlje- in narodopisni obrazi. » Anton vitez Schmerling in 1886 p* Edvard grof Taaffe. Novičar. Gospodarske stvari. Vzoren načrt svinjaku. Sestavil A. W i 11 m a n. potovalen učitelj za kmetijstvo na s * Dolenjeavstrijskem. * f c morajo oddelki svinjakov za plemenske svinje biti veliko večji, da se morejo bolj gibati in da oprasivšim se, ne postane prostor premajhen; drugače se večkrat na škodo gospodarju prašički pornečkajo. Pri določbi prostornosti svinjakom gledati se mora Dobro razvijanje prašičev zavisno je od dobrega dalje vselej na pleme, katero redimo; za velike Lincoln- svinjaka. Dasi shirske prašiče n, pr. se morajo napraviti večji svinjaki, to povsod moralo znano biti, nahajamo nego za srednje velike Suffolške ali Berkshirske prašiče vendar večinoma mokre, umazane, temne, proti mrazu ali za naša domača ter ogerska plemena. in vročini nezavarovane svinjake kateri so v najslabejšem kraji gospodarskega poslopja. Zato se tudi ne smemo Svinjaki se morejo tudi, čemur se tu in tam pri manjših kmetijah ni mogoče izogniti, izjemno tudi pri čuditi, če vidimo, da se gospodarjem svinjereja ne obnaša drugih poslopjih (hlevnem ali skedenjskem poslopji) prizi-dobro, ter da vsako leto večje število prašičev po raznih dati aii vzidati, a se morajo pri večji svinjereji odločeni občinah pogine za različne bolezni. Kakovost svinjaka je za zdravje in dobro rejo prašičev zelo važnega vpliva in izredno velike pomembe. napraviti, torej se zanje postaviti popolnoma ločena pos lopja. Sicer ne posebno priporočano vzidanje svinjakov v Sploh hočemo pri svinjakih ob kratkem omeniti, govej hlev ali v skedenj omogoči, da se po zimi toplina naj bodo gorki in suhi, ter je najbolje torej, da stojijo toliko ne zniža. Skrbeti pa se mora za dober odvod gnoj- proti jugu. S tem se poravnajo pred vsem zdravju zelo niče, za redno kroženje zraka ter za to, da se na pri škodljivi vplivi vremenskih sprememb, ob enem pa se mernih krajih napravijo izogne žival tudi soparni vročini, mrazu in mokroti. Za mogoče svetli. okna, da so svinjaki kolikor svinjake se ne smejo najslabejši, marveč morajo se Pod tlemi svinjakov je vselej treba napraviti pri vselej primerni prostori v gospodarskem poslopji izvoliti, merne gnojnične kanale, in sicer tako, da se v posa- Poleg prav izvoljenega kraja gledati se mora na mičnih oddelkih svinjaka nastala gnojnica ne zgublja na zadostno veliko prostornost, posebno pa na namenu svin- istem prostoru v tla, marveč da more hitro odtakati. prilično velikost posamičnih oddelkov svinjaka, ka- Tako se dobiva mnogo dobrega gnojila za travnike in deteljišča itd., na kar posebno opozarjamo. naslednjem hočemo natančneje govoriti o priloženem vzornem načrtu za manjše svinjake, kolikor je erej e tere imenujemo „koče". 1 Ptačuni se prostora v svinjaku skega merjasca 2*5 do 3 kvadratne metre (25 do 30 kva dratnih črevljev), za plemensko svinjo s prašički vred po to ravno v pojasnilo načrta potrebno. sicer za plemen njih velikosti, oziroma plemenu (pasmi), od katerega so, Kakor je iz načrta razvidno, je ta svinjak zgrajen 3 do 5 kvadratnih metrov (30 do 50 kvadratnih črevljev), od lesa ter preračunjen za manjše kmetije (posestva). za pitanca (pitanega prašiča) povprečno 2 kvadratna metra (20 kvadratnih črevljev in za mlade prašiče do 1 kvadraten meter (5 do 10 kvadratnih črevljev). % Pod. 1. kaže temeljni obris svinjaka za štiri oddelke; pri tem se je imelo to v čislih, da je zadaj razte • v za prašiče Omenimo naj še, da se pri navadnem pitanji pra- metre Ves svinjak je blizu 7 metrov v tem ko ima ob jednaki dolgosti ^ iK sicev more prihranitev prostora opravičiti; nasprotno pa raz tekal ni prostor metre širokosti. Hodnik 4 ✓• JU G ' sanje hrane v svinjaku posameznih svinjakov so široki je 1'/ 4 metra širok, oddelki zajedajo. Da se dobro in natanko« oeistij r i taka lesena 4 metra in dolgi i 27 <2 korita za hrano, kar se mora v tednu vsaj jedenkrat zgo metra. \ endar se morejo ob primerno razdeljeni velikosti diti, napravljena je na dnu korita luknja z zatikom. Ko- posamezni oddelki različno veliki pri enaki globočini različno široki oddelki zaradi tega napravili enako veliki mislili, da so za srednje prašiče dosti veliki, napraviti, in sicer rita za hrano se morejo napraviti tudi iz kamena, kar pa ni tako dobro; kajti po zimi se hrana v takih kame- česar posebno mladi pra- Na načrtu so se ker smo nitih koritih hitro ohladi, vsled da se v siči lahko obole oddelkih po velikosti 9 prašičev po dva ali tudi vec prašičev skupaj dene Kje napravljena vrata in korita posameznim na ta način zazname Svinjak stoji, kakor kažeta pod. 4. in 5., na zidanem temelji. Na pod 1 se vidi dobro dozidan kanal, kateri odvaža gnojnico. Na zidanem temelji stoji lesen svinjak oddelkom vidimo na pod. 1. in novano, da so posode za hrano spredaj pri hodniku za donašanje hrane, vrata zadaj, kjer je izhod za prašiče. Posode za hrano so, kakor je iz pod. 4. in 8. razvidno kateri ima nad seboj prostor za kurnik; vse poslopje tako napravljene, da se na znotraj in zunaj pregibljejo ima na obe strani se visečo streho. Krita ie z deskami, in nastavljajo, da se lahko kadar pa je krov od opeke. Vhod v svinjak more biti, kakor se vidi na pod. so notri postavljene korito očisti ter se hrana brez ovir da od zunaj. Na praktično uravnavo posebno opozarjamo, ker so 5., 2. in 3., v sredi; tedaj je nad vrati na obeh straneh večkrat svinjaki tako napravljeni, da ni posod za hrano. po eno okno ali vhod more se napraviti, kakor kaže Tu je namreč korito za hrano z večine koj pri vratih in pod priročnosti, posebno pa zastran nevarnosti ognja tudi lej pri in v koritu, vsled česar se ne morejo korita za- oboja vrata biti (pod. 1.). dosti očistiti ter se hrana ne more prav dobro devati v Hodnik za donašanje hrane je z opeko potlakan; korito. Pri taki napravi se zgodi, da je oseba, katera tudi na kaki drugi strani, ali morejo zaradi zaradi tega stojijo prašiči, kadar se jim daje hrana, vse- mestu nje se pa rabijo tudi lahko kamenite plošče tem hod niku je jj rek, ima dajati hrano prašičem, oborožena z debelo palico, da more uma- zana voda da • v prašiče s primer- števi- nim lom udar- v • v V • » pri čiščenji korit za hrano iz hodnika odteči. Tla posamičnih oddelkov naj se napravijo iz lesa, in si- cev m '.V-ZIJE ' I r ■ j ¥ t •! i • i \ J^..... . - i \ z / \ / s krepkimi besedami, ki se ču- l < 1 4 Podoba cer nikdar iz okroglega lesa, kajti taka tla so nevarna, marveč iz obrezanega lesa s špranjami, da lahko odteka gnojnica in vselej tako, da od spodaj naha-jajočega se kanala ne more prihajati nič zraku. To namreč lahko provzroči prehlajenje prašičem in je posebno brejim svinjam in mladim prasetom jejo k sosedu, odganja od korita, kadar ga hoče očistiti in e se vendar žival ne da ukrotiti, in če dotični osebi poide potrpežljivost, obležijo v koritu ostanki stare hrane Podoba 2. vanje dejati hrano m več- krat tudi blato in scalnica nova hrana se dene v korito vrata se zapahnejo. Kake slabe nasledke ima škodljivo to ravnanje razvidi se iz tega ko Sicer more svinjakom naprav Podoba 3 toliko prašičev pogine. Daljnji nedo-statek je v tem , da se mora gnoj ljati tudi od opeke, tlak, kateri se prevleči s cementom, zmerom čez korito iz svinjaka vleči, vsled česar se svi- Korita za hrano naj se iz lesa, najbolje hrasto njak nikdar do dobrega ne očisti, in gnoj vselej za ko vega lesa napravijo in gorenji robovi na notranjih stra- ritom obleži, tako da potem zrak okužuje neh obijejo z železom (najcenejše za to so stare šine od koles), da se zabrani, da jih prašiči ne objedajo • « I oddelkih za dva ali več prašičev naj se korita stavljeni, ker bi jih drugače prašiči Vratca do oddelkov se morajo tako napraviti, da so vsi stebri (povprečni in podolžni) zunaj, ne znotraj po- obgrizali in objedali za hrano predele, da se živali pri jedi ne motijo ne ter uničili. Ključalnice na posodah za hrano in vratih 3 3 metre dolgo in umni svinjereji neog se razvida iz metra vedno morejo prašiči po namreč ro leti se morejo cela vrata sneti ter se na- n oviti so narejena torei za rimi stov ali mecesnov strani vzame se borovcev smre jim duri )v niso marveč kov les ni metra m za kuretino zimi preozek metra se ovira Prostor, ;aio in v če ni kuretme obdan je z Tajnikovo poročilo o delovanji „Matice v zboru že večkrat poudarjanj Slovenske u , naj bi Matica izdajala sako leto tudi kaj leposlovnega, mislil je odbor vstreči v dobi »d 28. aprila 1886 — 13. aprila 1887. Doba od zadajega rednega velicega zbora zvršila s tem, da je izdala Matica knjiga je izšla kot V Kočo vasjo.u Omenj se manjši I. zvezek „Zabavne knjižnice" v takim knjigam priročnejši obliki. Leposlov je za naše društvo precej ugodno, reševal odbor predmete, ki so se tikali društvenega življenja in obstanka. pravil sta v ta namen in pa književni v pr sestavljena vrsti poklica mirnih sejah je v pretečeni dobi zmislu društvenih odseka, gospodarski na, o vseh važnejših , posvetovati tvanna s ^Potovanjem okolo sveta" započeta, z ,.Lov cevimi zapiski" nadaljevana dosledno nadaljevati ? ima se sedaj vnovič in Letoi za zadevah, ki se tičejo društvenih namenov se in nasvete dajati. Odboru je le naloga dana, dotične nasvete po najboljšem prepričanji v društveno korist spreminjati v sklepe. Poprijel se je tedaj nazora Tudi letos izda Matica troje knjig. 1. 1887 v običajni sestavi in če mogoče, še bolj skrčenega samem; urednik ,,Zabavne kniiž- obsega, kar se tiče poročila o društvu mu bo prof. Leveč Kot II. zvezek niče" Go gol je ve „Mrtve duše ali Čičikove doživelosti sekoma, gospodarskem ščena književnemu, bodi : od prepu v f L. Gorenje glajši kakor prevodu. Prevod je skrbnejši, jezik V J važnejša naloga: pripravljati za društvo imenit 16 pri Koči za vasjo": Knjiga bo obsezala 18 tiskanih pol. 3. Kot tretjo knjigo ima odbor nejse nasvete, o njih preudarjati in posvetovati se jih 9 odbor polaganje dr. Lampetov na rešuj in v sklepe spreminjaj. Odseka naj tedaj pogostejše shajala, ker jima pripada več ii se droslovje Uvod in priprava v mo na popularni podlagi in preračunjeno tudi važ nejšega dela zadnjo Odbor oesedo ozirom na poveda mu le tri seje februvarja » reč 188 ima mimo tega ondi svojo prvo in po pravilih izključljivo dana. imel odbor v pretečeni dobi . oktobra 1886 in 12. za nestrokovnjake, da se seznanijo s prvimi in o-iav • • • i - _ - 'O nirni pojmi te mej Slovenci še malo poznane vede , rokopi* 12 maja krajših razgovorov jedno odseka pa: gospodarski mimo pogostih Knjiga ima obsezati krog 10 tiskovnih pol pa izgotovljen, biti čez mesec dnij. — Da se nepotrebnim zamudam izogne in društvenikom boljše postreže, ukreir'1 je odbor, da naj se tudi letos tiskarsko sej 27 knjiže\ tri namreč 26 Niti januvarja in mej tri tiskarn delo razdeli s maja novembra 1886 in v 11. januavarja 1887. ono obeh imenovanih odseko se pa vendar manj ali več tikali Matice — » 9 reševati v pododsekih navlašč za to osnovanih področje odborovo, spadajoči predmeti treba niti v ki so e bilo Take katerimi se imajo o svojem času cene natančno določene pogodbe, da ne bo pri izplačevanji nobenih zadržkov. (Dalje prihodnjič.) pododseke si je osnoval, oziroma še imel odbor v Kopitarjevi zadevi in pa v zadevi izdavanja starosloven- skih spominkov. Da se ves nepotrebni aparat primerno skrči, pri vsem tem pa stvar vendar ne trpi, določilo se je književnemu odseku število sedmih, gospodarskemu pa število treh člano šolniki šol. mati Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. J aro slav. 56. Riža na Kitajskem in drugej književnem odseku naj bodo zastopniki vseh tukajšnjih srednjih in pa nižjih da redoma ne kaže odsekom privze- Riža je kitajska narodna hrana ljudi jo je vsak da Mnogo milijonov Skušnja uči skoro drugega ne pokusi, kakor rižo v mnogih krajih siromak vse leto narodnem praz anjih članov, deloma ker uteguejo, delo ploh večinoma ne niku. ki ga je cesar Cben-nung pred štiri in pol tisoč leti ustanovil, ima Ker je včasih uujna rešitev kacega ne- nik mora riža najglavnejšo ulogo. Na ta pričakovano došlega predmeta najboljše sredstvo Glavni nalogi društveni, izrečeni v ladajoči cesar sam rižo posejati praz dr tem navadni delavci dodelaj Ka ostalo po Matica pripomagaj slovenskemu ljudstvu do braženosti z vsakoletnim izdavanjem primernih pr » daruj se molikom To zraste na tej njh • v • VJSJ nao- stopni slovenšči ustrezati tolike dobili str. in v pripisanih knjig, skušal je odbor po moči gim ta namen delstva času ^ praznovanje ima pred vsem Matica je izdala lani troje društvenih knj _ obsega, kakor še nikoli poprej. Društveniki so or O? da ljudstvo spoznava veliko ceno polje-zato pa se je ono na Kitajskem uže v davnem isoko popelo. Tudi je živa potreba, da Kitajska marljivo obdeluje polje svoje, prvič zato Letopi za 1886 . Ljubljanski meščanj Ivan Vrhovec. 8° 283 str. Uredil Fr. Leveč. v minulih stoletjih obljudena ker je močno o j 302 Spisal toraj treba leto na leto mnoge hra drugič Koča za vasjo Iz Polj zato, ker je zemlja sem in tje zelo neugodna poljedelstvu. Vzlasti puste so južne pokrajine, ki jih še solnce skega po Kraszevskem prevel f L. Gorenjec-Podgoriški Letopis imel je isto obliko, podobno sestavo 8 323 str in vsebino s prešnjimi že običajnimi Letopisi. Zborni kovim željam se je po moči ustrezati naj se mu obseg primerno krči, skušalo nemilo žge. Mnogo rodovitnejše so severne pokraj so tudi do 3000' visoke gore prav do vrha obdelane in prire- kitajske Nobena emlj na svetu ni tako prikladna r Ljubljanskimi meščani" se lahko jena za pridelovanje riže Kot Kitajska, ravnine so polne tekočih voda in umetnih kanalov Voda podala je Matica svojim društvenikom knjigo kultui apeljuje na polje, zato riža bujno raste no-historičnega obsega, ki je menda dobro došla Zeli južnih pokrajinah jo dvakrat na leto pridelajo i n po j zimi tudi še razno zelenjav na isti njivi. Kedar se oglasi spomlad, in je zelenjav pospravljena, pripravijo njivo za starih egipetskih spomenikih ni sledu riži, tudi je še ni prvo rižo. Najpreje jo preorjo z lahkim jednostavnim bilo ondaj, ko je Strabon v Egipet prišel. plugom, ki ga vlači močen bivol. Človek in žival bro- osmem stoletju dospela je riža v Evropo. Kedar dita po blatu; to delo zelo utrudi in je nezdravo. Potem so se Arabci na Španjolskem oddehnili od vojska njivo prevlečejo s kratkozobo brano, da se kepnata prst prijeli so se dela, in so spremenili malone vso zdrobi in zrahlja, ker v taki zemlji mlade sadike bujno zemlj rastejo. Te sadike imajo uže pripravljene na posebnem, uže v Aziji in v Egiptu rižo na debelo prideloval jako pognojenem prostoru. Kedar je čas, lepo jih poru- so jo začeli koj tudi saditi po dolovih Guadiane i po-svojo v prekrasen vrt, v pravi raj. Kakor so Arabci tako Gua- jejo in znosijo na njivo. Delajo za čudo brzo in spretno. dalquira in okolo Valencij BI Valencij e se vidijo Eden gre in risa luknjice po kraju, kamor se imajo sa- še dandanes kanali, ki so jih Arabci za namakanje polja dike posaditi, drugi jih donaša pometava, in nazaj izkopali Sij peh ki so ga Arabci z rižo na an grede jih varno potika v vlažno prst. Sadike stoie po jolskem imeli, nagnil je v prvi polovici petnajstega sto 10 12 col druga od drug Na to puste vode na leti pojedine poljedelce na Italijanskem, da so tudi oni njivo, tako da stoji nekaj col visoko, in to ponavljajo od začeli rižo saditi. početka šestnajstega stoletja pre- časa do časa. V južnih krajih prične se žetev s početka gnali so Spanjolci Arabce * svoje domovine, ter so pre- j lilija, novih sadik za drugo posaditev, Preden je prva riža dozorela, pripravili so uže vzeli sami vzgojevanje riže, in od tam so jo 1522. leta kajti koj, ko je riža po- prenesli v Lombardijo, kjer se je kmalu na daleč razširila. Zavoljo riže so se morale mnoge suhe in zdrave ravnice spremeniti v nezdrave močarine, v gnjezdo mnogih bolezni, in to je prisililo vlade, da so začele zabra- njevati nevarno širjenje riže. Milanska in Benetke ste izdali 1594. 1., in Bojogna 1599. 1. odredbe proti riži. Napolju, kjer so Spanjolci rižo vpeljali, odredili so L, da se riža ne sme saditi pri nobenem mestu žeta, njivo preorjo, prevlečejo, prerahljajo in sadike po-sade. Druga riža dozori novembra meseca. nekaterih krajih je poletje prekratko, da bi mogli iste njive dva pridelka dobiti tor ravnajo tako Kedar so meseca majnika posadili prve sadike, potem počakajo nekaj tednov, na to gredo in vmes posade sadik uže za drugo žetev. Te druge sadike so zelo slabotne in počasi rastejo, ker jih prve preveč duše. Kedar dozori prva riža in jo požanjejo, takrat so druge sadike komaj po črevlju visoke. Sedaj brzo in varno okopljejo 1763 bliže kot dve milji, in ta odredba je kmalu naredila slič- • # njivo 9 potrosijo z drobnim gnojem, in ob takem rav- konec tej novi veji poljedelstva okolo Napolja. nimi odredbami mogli so pridelovanje riže omejiti na Na nanju zrela je tudi druga riža o pravem času. Dokler riža raste, stoje njive vedno pod vodo. terase napeljujejo vodo s premnogih gorskih studencev, na one njive pa, ki so više kot reke, potoki in kana1*, Italijanskem zgolj na kraie. kj zemlja uže sama er so rižišča napeljujejo vodo s kolesi na korce, ki jih gonijo ali ljudje, ali živina, vzlasti bivoli. Kmet veliko trpi pri tem delu. Kedar žanje rižo, brodi skoro do kolen po vodi in blatu, zato rad boleha. Rastlinstvo na Kitajskem še ni preiskano, toraj ne vemo, ali riža raste divja ondi, ali ne. Kultura riže je jako stara, ne samo na Kitajskem, ampak tudi drugej. sv. pismu se nikjer riža ne omenja, toraj meni De Candolle, da se je pridelovanje v Indiji nekaj pozneje po sebi močvirna. Tudi na Španjolskem, morala vsaj eno miljo oddaljena biti od obljudenih mest, začelo je pridelovanje riže pešati, tako da se dandanes samo okolo Valencije na debelo prideluje. V Francosko so vpeljali rižo v šestnajstem stoletju, in so jo dolgo pridelovali po raznih ugodnih krajih. Pozneje so jo popustili, in to vzlasti zato, ker niso znali po žetvi vode z njiv odpeljavati. Tudi po drugih deželah obdržalo se je pridelovanje riže samo po močvirnih krajih, kakor na primer na dolenjem Ogerskem iu na južnem Ruskem. Sploh pa se more reči, da je riža v Evropi od početka pa do danes bolj nazaj šla kakor naprej. začelo > kakor na Kitajskem Indij so našli divj rižo na več krajih. Vodne rastline imajo navadno vrlo široko domovino, in je zato verjetno, da je riža pred kulturo prostorih južne Azije, od Kitajske do Politične stvari. rastla daleč po Anton vitez Schmerling in pa Edvard Bengalske, in da so jo najpreje začeli na Kitajskem vzgojevati, potem še le v Indiji. Indije se je širila Kultura riže grof Taaffe. polagoma boju za narodno enakopravnost imajo avstrijski na Slovani kazati le redko kedaj nekoliko malega vspeha. zahod, tudi to je čisto naravno, ker riža potrebuje za Tudi sedanja vlada, vkljub obljubi svoji, da bode enako- uspeh oj posebnih pogojev. Okolo leta 1000 pred Kr. pravna vsem narodom, redkokedaj pokaže, da nam nahajamo rižo na Babilonskem. Od tu je potrebovala vsaj načeloma hoče biti pravična, ako izvzamemo vse riža več stoletij, preden je prišla v dolove Evfratove, dosedanje naučne ministre Taaffejeve dobe. Tak izraz pravičnosti bila je naredba pravosodnega ker jo tu nahajamo še le okolo 400 1. pred Kr. Ob tem času so še peljal Aleksander vojsko svojo v Indijo, in Grki ministerstva z dne 23. septembra 1886., v kateri se za ob tej priliki se upoznali z rižo. močvirne kraje Sirske so vpeljali rižo še ob Kristo- vem rojstvu, in v Egipet dve ali tri sto let pozneje. V toplejše pražko nadsodnijo določuje, da se morajo tje dospevše češke pravde tudi pri tej nadsodniji obravnavati v če- ščini. 134 To je pjevzetne Nemce ua Ceskem. i zbodlo. nekatere silno » zbornici poslancev in pa v jezikovnem tudi drugod poljski je v Galiciji. Na vprašanje, Kaj je razumeti pod notranjtm službenim jezikdfc^-odgovarja grof Taaffe: Vlada je menenja, da se mora od jezika notranje odseku rohneli so Plener, Chlumecky, Pickert in vsi drugi Ve- službe ločiti sodnijski jezik, to je: jezik sod likonemci zaporedoma, viteza nije nasproti pravico iskajočim strankam. Priznati se bode moralo, odkar velja člen 19. državnih temeljnih postav z dne 21. decembra 1867 (št. 142 dr. z.), da pravica strank, dobiti razsodbo v ^ij^o^a^o^e 1 j a v o žavi izreče zoper to naredbo, pqt eL,na- njem razumljivem deželnem jeziku, ob enem redba lingu predlog, ki se glasi: jevo ali oboje. obsega dolžnost sodnije, da to sodbo določi encev poda toraj Schmer- v onem deželnem jeziku, v katerem je izdati, samo tam in toliko časa in so izjeme od tega načela » Glede na to, da je jezik notranjega službovanja pri clopustljive, kjer to jezikovna nezmožnost sodnika one sodnijah in političnih uradih nemški; z ozirom na to, V-Jnteresu d r žam. i n^en o t- mogočava. da se je nosti uprave ministerstva za pravosodje z dne 23. septembra 1886 glede na to, da je naredba visokega v Le pri najvišjem sodnem dvoru veljajo v tem oziru ces. patentu z dne 7. avgusta 1850 posebna pravila, po vendar pa tudi v tem patentu 27 določuje za slučaj, nasprotji s tem načeli, — glede na to, da je ta naredba ko je bila prejšnja razprava predmeta v nenemškem je-v nasprotji z večkratnimi zagotovili gospoda minister- ziku, najviši sodni dvor mora izdati poleg nemške sodbe, skega predsednika, glede na to, da se naredba ta ne tudi sodbo z razlogi vred v onem jeziku, v katerem se da zediniti z večimi določbami najvišjega patenta z dne je predmet obravnaval v prvi instanci. . maja naredbe nečno 1853. leta, glede na to, da morejo vsled te se po Da je razločitev med Jezikom notranje službe"' in pa „s o d n i j s k i m" jezikom vtemeljena, sklicuje se rabljivosti; ko- minister Taaffe na ministersko naredbo z dne 5. junija ozirom v dr- 1869, s katero se poljščina zaukazuje za Galicijo kot žavnopravnem in političnem oziru povod daje k resnim jezik notranje službe in katere pomislikom, naj visoka zbornica sklene : vendar določuje, da je pri sodnijah, ako je sodba izdati v drugem kot polj- Izvoli se komisija 9 članov iz visoke zbornice, da skem jeziku kolikor moč poročilo in posvetovanje naredbo visokega pravosodnega ministerstva z clne 23. voditi v onem jeziku, v katerem je izdati sodba. septembra 1886, tako glede pravne strani, kakor glede Minister Taafte dalje dokazuje ? da je Schmerling političnih posledic pretresava, o tem visoki zbornici po- sam leta 1863 pri obravnavah o naredbi pravosodnega To je ona z ministerstva z dne 10. januarija 1864, št. 617, zagovarjal roča, oziroma primerne nasvete stavi". velikim vrišem in z odobravanjem vse opozicije zoper prav ono stališče glede nenemških socleb, kakor sedanja sedanjo sistemo vržena bomba, katera jati sedanjo vlado in večino, ker je lingovih Ta morala razde- vlada. Minister Taaffe sklepal je dolg in temeljit svoj ravnost obstanku države nevarna, govor tako: red avi je Schmerling uže dne 28. ok- pravoveljavnosti naredbe pravosodnega minister- tobra minulega leta in si je vedel pridobiti primeroma stva z dne 23. septembra 1886 se tedaj po prepričanji veliko število podpisov, utemeljeval pa ga je še le minuli vladinem dvomiti ne more. In ker se po navedenem ne petek dne 22. t. m. more zanikavati, cla je naredba pravosodju koristna, in Schmerling je sicer govoril precej dolgo in prizadeval se ta glede na državnopravno zagotovljeno jezikovno si je dokazati, kar trdijo oziri" njegovega predloga, enakopravnost kaže potrebno, zato se tudi zoper njeno politično stran ne more ugovarjati vse skozi pesem starega, Po vsem tem nem vlada predlo da se voli deželno brambo in domobra komisija, katera naj bi naredbo pravosodnega minister- stva z dne 23. septembra 1886 št 17.520, tako glede ni hotel posrečiti. Ko je koncem govora na pomoč klical pravne strani, kakor glede političnih posledic, preiskovala stari svoj argument od ;;Reichsgedanken u O cesarski in o tem visoki zbornici poročala, oziroma predloge sta kroni", o moči in velikosti države, zvabil je sicer somiš- vila smatrati utemeljenega. Toda vlada se ne boji v kateri bode dana pri Ijence k demonstrativnen^ploskanji, toda kar fraza rodi, ustanovljenja take komisije, to tudi ž njo pogine in tako so se tudi takoj ohladili lika, še dalje uvreči postavi in dejanskim razmeram na ploskajoči starešinci, ko je za Schmerlingom besedo po- sprotujoče izpeljave gospoda predlagatelja in bolj na prijel ministerski predsednik Taaffe. drobno zastopati naredbo, katero je v popolni zavesti •o! dobro ! n Ta mu je na drobno dokazal, sklicaje se na ve- svoje dolžnosti in odgovornosti izdala. (Dob ljavne postave, da ni resnično, kar trdijo „pomi- na desni.) sliki" Schmerlingovega. „Ni res", da bi bil notranji Ker je gospod predlagatelj svoj predlog uže stavil službeni jezik nemški, ker laški je uže od zdavnej v dne 28. oktobra m. L, in se prvo čitanje vrši še le južnih Tirolah, v Dalmaciji in večidel na Primorskem, danes, je skrb opravičena, da bi se ne samo na javno 135 menenje, temveč tudi ua sodnijski stan z ozirom na ljansko mesto, katera dela uradniški stan gospoda predlagatelja moglo na njihovo menenje enostransko vplivati. (Prav res! na desni.) proračunana na 1 milij in 412.0C) gold . Posebej pa naj se izvršijo ostala dela Zato mora vlada do visoke zbornice staviti nnjno na podlagi melioracijske postave z dne 30. junija 1884. prošnjo, sedaj predlog prevzvišenega gosp. viteza Schmer- leta, namreč: Jinga kar^hitreje dokonečno rešiti, se s tem daljno 46.500 gold.; vrejenje Malega grabna cenjeno na vrejenje Ižice proračunano na 197.00) rebivalstva zabrani. (Živahna pohvala na desni.) rk gold.; prejezenje do1'ni pri Ižici proračunano na Falkenhayn potem izjavlja v imenu svojih so- 24.000 gold.; odkup vodoteku škodljivih mlinskih mišljencev, da so zavolj spoštovanja za veliko število jezov proračunano 16.000 gold.; e) vrejenje Borovnišnice gospodov, ki so predlog podpisali zato, da se voli po- proračunano na 32.300 gold.; f) vrejenje in jezenje Gra- sebna komisija, predlaga pa, da naj ima Komisija 15 dašice proračunano na 39.400 gold.; vrejenje Šujce pro- članov in da naj se takoj voli. Ta predlog se sprejme in računano na 5300 gold.; v komisijo se volijo: nano na 17.000 gold. Schmerling, Unger, Haerdtel, Hye, Ran d a, knez Juri Lobkovic, Chorinsky, F a l *k e n h a y n, Sapieha, knez Thurn-Taxis, knez Trautmanns-dorf, Con rad, Coudenhove, Plener in Šrom. Gosposka zbornica bode gotovo prav kmalu priliko dobila, svojo dokonečno sodbo izreči o mu pravosodnega vrejenje Cornovca proraču- Tedaj je odšteti od skupnega proračuna skupna svota 377.500 gold. Posvetovanje o tekočih političnih vprašanjih ministra in oziroma zoper vlado Taaffe-jevo. Naši dopisi. Ljubljane hudo zadnje dni. tukajšnji sedmošolci Na ljubljanski gimnaziji vršelo ojstro nasprotje so si prišli oici m pa_znani profesor Nejivjed, o katerem je v učiteljskih, dijaških ^a tudi v^političnih krogih užejnnogokrat povod bil za neljube razgovore. Ker^se preiskave še vrše, nočemo nikakor segati jako neppvoljno dogodho. Mislimo pa, imeli so nekateri narodni deželni oziroma državni poslanci v Ljubljani minuli četrtek dne 21. t. m. Za finančnega vodja Kranjske imenovan je gosp. Karol Plachki, titularni višji finančni svetovalec v Celovcu. (josp. dr. Fuclis, primarij v deželni bolnišnici odlikovan je s pridevkom „cesarkega svetovalca." Umirovljeni računski preglednik gosp. J. Krasna odlikovan je povodom njegovega prestopa v pokoj, z naslovom ^računskega svetovalca." Dr. Fr. Schiller, starosta zdravnikov ljub- ljanskih, umrl je dne 19. t. m. ob desetih zvečer, v petek spremili so starosti 83 let po J^aiki bolezni, mnogobrojni častitelji njegovi rajncega k večnemu pokoju. — Veliko število spremljevalcev in pa vencev uže pri toliko prilikah pokazalo, da naši dijaki in profesor Nedved ne morejo v dotiko stopati brez vednih ojstrih nasprotij, naj bi se vendar uže te homatijam enkrat za vselej storil konec. kazalo je, kako zelo čislan bil rajnki enako med zdravniki, kakor med vsemi drugimi višjimi in nižjimi e tem. v saj ies 5 Vsaj je vendar še kaj drugih profesorjev v Avstriji, ki imajo potrebne zmožnosti za ljubljansko gimnazijo, za prof. Nedveda se bo pa še tudi našlo mesto, katero mu bode glede učencev bolj povoljno, kakor sedajno. Enketa, katera je imela presojati načrt Pod- krogi ljubljanskega prebivalstva. »Priče božjega bitja" IV. zvezek, izšel je rav-nokar, potrjen od velečastitega knezoškofijstva ljubljanskega. Ravno tako, kakor vsi triji prejšnji, zasluži tudi ta zvezek vse pohvale iu priporočila. Cena mu je o* 5 kr., s pošto 5 kr. več. tem snopičem je končana izdaja ter sedaj lahko dobijo vse 4 zvezke za gold., s pošto hagskvjev za osuševanje ljubljanskega močvirja ; zbo- za gold. 10 kr. pri Drag. Hribarju, pri Blazniku in v rovala je dne 20. in 21. t. m. Uže minulo jesen določil je močvirski odbor vzajemno z deželnim odborom, mestnim odborom, ministerstvom in kmetijsko družbo: katera Katoliški bukvami v Ljubljani. kateri izvedenci naj se povabijo k enketi, vprašanja naj se jim predlože. Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja Minuli teden vrnila se je cesarica Ker je bil izvedenec iz poljedelskega ministerstva, z Mehadijskih kopel na Dunaj in je šla s cesarjem melioracijski inženir Markus, v jeseni zadržan, prelo- skupaj v Išel po nadvojvodico Valerijo, katero sedaj žilo se je posvetovanje za spomlad. enketi vabljeni so bili razun izvedencev udje vračajoča se v Mehadijo, saboj vzame v kopel. V ponedeljek pričele so se tukaj velikanske slavnosti močvirskega odbora, deželnega odbora iu mestnega za- povodom šestdesetletnice vojaškega službovanja našega stopa. Kot izrek enkete, ki ima veljavo strokovjaške junaškega nadvojvoda Albrechta. Kot najvišji poveljnik vojne proglaša cesar sledeče ocene je smatrati, kar se je sklenilo po predlogu de- najvišje ročno pismo: želnega odbornika g. Detel a, ki meri na to: ii Moj gospod bratranec, glavni nadzornik vojne, feld- 1. Da naj se vrše dela pravega osuševanja moč- maršal nadvojvoda Albrecht obhaja slavnost svoje virja z znižanjem vodotoča Ljubljanice skoz ljub- jaške šestdesetletnice. vo- Pi tem za me, kakor za vojno veselemu povodu, cesarske visokosti sledeče ročno pisal sem do Njegove Popoludne ob 4. uri bil veliki obed, pri katerem je pismo, ter zaukazujem, da se žene moči primernim potom razglasi. Na Dunaji dne 25. aprila 1887 vsem delom moje oboi bilo navzočih več nadvojvodov, veliko število zastop nikov Ljubi Albrecht! Franc Josip 1/r. gospod bratranec, feliiraršal nadvojvoda vojne in mornarice in pa domačih uradnikov. Zvečer bila je pred nadvojvoda Albrechto-vo palačo velika serenada, katere so se" vdeležile vse na Dunaji navzoče vojaške godbe. Vkljub slabemu vremenu bilo je zbranih tam brez Pi obhaj polni kreposti, neo: Vaša Ljubljenost danes šestdeseti spomenski labljen na volji in moči, pozdravljal Včeraj števila ljudi, nadvojvoda prikazal se je s cesarjem pri oknu in ljudstvo ju je živahno adaljevale so se svečanosti dan Vašega vstopa v vojno. Jaz in moja vojna, katero ste tolikokrat vodili Laška Afriki čaka Laško težko delo bregovih „Rudečega morja Masano dospe novi po slavi in zmagi, hodimo veselega in ginjenega srca k veljnik S a leta, zahteval je telegrafično še več vojakov tej tako redki in vzvišeni slavnosti kater Ijenj vseh položajih Vašega mnogo pregibanega i imajo začetkom meseca maja tje odriniti Francoska. — Na neu ško-fra j kazala je Ljubljenost najsvitlej gled najčistejšega domoljubj hvaležnosti poln spominjam se za k uže minuli teden meji godilo ekaj, kar prav lahko povod da ko-francosk jsk Nemški se Vaših svitlih dejanj, Vaše blage in nesebične vda nosti za mojo osebo in za mojo vojno. Vaše slavij policijski komisar Gautsch zvabil je, kakor se soglasno poroča, francoskega policijskega komisarja Schnaebele-a ime kinčalo bode do skrajnih časov na ška tla tam liste slave v zgodovini naše domovine, nepozabljena oblečena sk sta ga napadla dva kot mesarja pa naj ostane tudi Vaša gorka ljubez tovalna skrbljivost za one, ki pripadaj Vaša požr-vojni. Schnaebele policista ter 1 se jima je ubra sta in na francoska tla ga hotela zvezati, e naglo všel nazaj Nemška policista pa sta tekla za njim Tako tedaj prinašam Vaši Ljubljenosti svoja naj- in Z0Pet rja francoskih tleh vjela, zvezala in naza; srčneja vošila k današnji slavnosti v največji hvalež nosti, in s temi združujem najveselejše zaupanje, ilost Vsegamogočnega ohi še vrsto let da meni in moji vojni na Nemško odpeljala v ječo dejan. FrancosR je bil takoj dalje odpeljan in Na Dunaji dne 25. aprila 1887. oblasti preiskale so to dogodbo, preiskave pokazale so, da je bil Schnaebele prijet na francoskih e diplomatičnim po- tleh in francoska vlada uaznanila Franc Josip 1/r. ponedeljek bil je pi veliki praznik za vso tom to nemški vladi. Zadnja nemška poročila tem vojno, smelo bi se trditi, tudi za ves Dunaj Schnaebele sam obstal nasproti trdij da da je bil prejet emških tleh Nadvojvodu Albrechtu prišel Je PIV čestitat pa ta vest je malo verjetna, ker se istinitost izjave za cesar sam, ki se je pri njem oglasil uže ob 9. zjutraj i koj za njim čestitali so mu njegovi domači uradniki katerih ima pri velikih svojih kmetijah in tovarnah jako mnogo; za temi čestitali so mu vsi na Dunaji prtega francoskega komisarja ue more preiskavati Videti je, da Bismark s tem činom skuša m državam k o r š n c asproti pokazati zanj ne mednarod k P navzoči nadvojvodi Ob 9 i uri prejel je nadvojvoda Avstrijski nasproti temveč samo njegova ki zaveznica Nemš po m prejšnje, priredjene mu fliigeladjutante, polkovnike načelnike glavnega štaba, potem prišla je na vrsto deputacija pešpolka št. 44. in dragonskega polka št. 4 katere so mu izročile adrese s čestitanjem; kazal se je Bismark po vsem brezozirnega z izganjanjem naših državlj Ako pa takim potom Bismark hoče pričeti vojsko s Francosko in s tem tudi Avstrij za- > plesti v boj, tedaj je treba našim državnikom največe Ob 1 uri sprejeti so bili zastopniki vse oj moči. V njenem imenu čestital je nadvojvodu general pozornosti, da ne bodemo tudi mi nemške ošabnosti. grača v rokah kojnikov grof N e i p p e r g veliki deputaciji sklicaje samo na izgledno junaštv Nadvojvoda zahvalil se je tej 3 v svoji navadni pohlevnosti Najnovejše vesti. m nase vojne Ministerski predsednik grof Taaffe izrekel je v razprava. Dunaja dne 27. aprila. Včeraj pričela se je v zbornici poslancev splošna budgetna Pri imenu vlade čestitanje pismeno. Nadvojvoda pa je grofa in se mu je najmilostljivejše za pa 27. tej oglašenih je proti 26 govornikov za uro očil sebi zahvalil za čestitanje. Ob 12. uri sprejel je nadvojvoda inostranske voj T mške astopnike 7 potem erlništva zboi sta mu prišla čestitat pred . \ h prišel osposke in poslancev in konečno e čestitat župan dunajski Uhl Včeraj govorila sta proti: Carneri in Menger, zapaHausner. Danes so na vrsti od desnice: Šuklje, Katrein Zuker, z levice pa: Plener, Pichler, Schonerer. Gosposka zbornica sprejela je postavo o preskr- bovanji vojaških udov in sirot nespremenjeno in pa predlog grofa Revertera, glede novega regulativa za hranilnice. Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba: Blaznikovi nasledniki v Ljubljani