M ZA EClikAd lit KULTURO LITIJA '■»OBAT'čNA KNJIŽNA V FEBRUAR 1995, ŠT. 2, LETO XXII. POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI LITIJA Parmova 9 61270 LITIJA DOHODNINA ZA LETO 1994 V januarski številki glasila Občan smo vas seznanili z spremembami olajšav po 9. členu Zakona o dohodnini (znižanje osnove za 3%). Danes vas seznanjamo z ostalimi novostmi zakona. Napoved za dohodnino (83. člen ZOD) ne vložijo: - zavezanci za dohodnino, katerih osnova za dohodnino ne presega 11 % povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katero se dohodnina odmerja (za leto 1994 znaša 11% povprečnega dohodka cca 123.420,00 sit še neuradni podatek), - zavezanci za dohodnino, ki so imeli prejemke iz naslova plačila začasno ali občasno opravljeno delo učencev in študentov, prejetih preko študenskih ali mladinskih organizacij, ki opravljajo dejavnost posredovanja dela na podlagi pogodbe o koncesiji, v skladu s predpisi na področju zaposlovanja, in katerih osnova za dohodnino ne presega 51 % poprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katero se dohodni- na odmerja (51 % poprečna letna plača je neuradno 572.220,00 sit), - zavezanci katerih edini vir dohodnine je pokojnina, če med letom, za katerega se dohodnina odmerja, niso plačevali akontacije davka (če imate poleg pokojnine še kakršenkoli drug dohodek npr. katastrski dohodek, dohodek z oddajanjem premoženja v najem, dobiček iz kapitala itd. morate napovedati vse dohodke). Olajšave po 10. čl. za vzdrževane družinske člane: - Zavezancem, ki vzdržujejo družinske člane, se prizna posebna olajšava. Za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana, se osnova zmanjša za znesek, ki znaša 10% letne poprečne plače v RS. Za vsakega nadaljnega otroka se olajšava poveča za 5% navedene plače. Če ima vzdrževani družinski član lastne dohodke, se znesek olajšave zmanjša za toliko, kolikor so znašali letni dohodki tega člana. Znesek olajšave se ne zmanjša za prejemke iz naslova: varstveni dodatek k pokojnini, denarne pomoči za brezposelnost, družbene pomoči otrokom, denarne pomoči kot edini vir preživljanja, ter denarnega dodatka po zakonu o socialnem varstvu, enkratne denarne pomoči po posebnih predpisih, prispevek za preživljanje otroka, štipendije in plačilo učencem, dijakom in študentom za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojnoizobraževal-nem procesu, za prejemke iz naslova plačila za začasno in občasno opravljanje dela učencev in študentov, prejetih preko študentskih in mladinskih organi- zacij, ki opravljajo dejavnost posredovanja dela na podlagi pogodbe o koncesiji, v skladu s predpisi na področju zaposlovanja in za sorazmerni del družinske pokojnine, ki jo prejema vzdrževani družinski član. Če zavezanec ni vse leto vzdrževal družinskega člana, se za priznanje olajšave upošteva le čas, ko je zavezanec takega člana dejansko preživljal in v tem času doseženi lastni dohodki tega člana. Zavezanci za dohodnino lahko uveljavljajo zmanjšanje osnove za dohodnino ter posebne olajšave za vzdrževane družinske člane do poteka roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine (do 31. marca) V preteklem letu smo poslali 575 pozivov za vložitev napovedi za dohodnino in 55 predlogov za uvedbo postopka o prekršku za- V V NAPOVED ZA DOHODNINO BOSTE LAHKO VLOŽILI: na RUJP Izpostava Litija, Ul. Mire Pregljeve 4 v uradnih urah: ponedeljek od sreda od petek od 7.30 do 12.00 do 7.30 do 13.00 do 1.00 ure in 5.00 ure 2.00 ure in 7.00 ure 7.30 do 11.00 ure in 12.00 do 13.00 ure. Od 27.03. do 31.03.1995 pa napoved lahko vložite vsak dan od 8.00 do 17.00 ure. Poleg tega bomo napovedi sprejemali tudi v krajevnih uradih od 20.03.95 dalje: krajevni urad Šmartno: torek od 7.30 do 11.00 in 12.00 do 15.00 ure sreda od petek od 7.30 do 13.00 do 7.30 do 12.00 do 2.00 in 7.00 ure 1.00 in 3.00 ure krajevni urad Gabrovka: ponedeljek od 7.30 do 11.00 in 12.00 do 15.00 ure četrtek od 7.30 do 12.00 do 1.00 in 5.00 ure krajevni urad Dole: ponedeljek od sreda od petek od 7.30 do 11.00 in 12.00 do 15.00 ure 7.30 do 12.00 in 13.00 do 17.00 ure 7.30 do 11.00 in 12.00 do 13.00 ure Republiška uprava za javne prihodke Izpostava Litija. radi neoddane napovedi za dohodnino, za kar je predvidena najnižja kazen 50.000,00 sit. Zato vas pozivamo, da napoved za leto 1994 pravočasno vložite s tem se boste izognili nepotrebni gneči v zadnjih dneh, delavci upra- ve pa vam bodo, če bo potrebno, dali še kakšen nasvet v zvezi z napovedjo. Vsi, ki boste uveljavljali subvencijo oskrbnine v vrtcu, prinesite ta obrazec izpolnjen istočasno z obrazcem napovedi za dohodnino 94. KULTURNI PRAZNIK V SREDIŠČU SLOVENIJE Prvo februarsko nedeljo je lepo sončno vreme privabilo v geometrično središče Slovenije veliko obiskovalcev od blizu in daleč, ki so prisostvovali tradicionalni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. Tokrat je bil slavnostni govornik prof. dr. France Bernik, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je med drugim dejal, da nam je Prešeren hotel dopovedati, da smo samostojen narod, ki si to samostojnost tudi zasluži. Z Zdravljico nam je dal preroško videnje prihodnosti, saj je že takrat slutil trenutek njene osamosvojitve, samostojnosti in neodvisnosti. Program v središču Slovenije, kjer je litijski župan tudi odkril spominsko ploščo, ki zaznamuje 22. maj 1992, koje Slovenija postala polnopravna članica OZN, so obogatili igralka Draga Potočnjak, oktet Valvasor, Zasavski rogisti in Mešani pevski zbor Lipa z Vač. B.Ž. Prispevke za 3. številko GO zbiramo do 10. marca 1995 ^03037577578 STRANKE SPOROČAJO SLS 6. OBLETNICA SLS -PODRUŽNICA LITIJA Slovenska Ljudska stranka - podružnica Litija je ob svoji 6. obletnici delovanja sklicala tiskovno konferenco v Bistroju "Valvasor" KGZ Litija z namenom, da prikaže njeno 6-letno delo. Slovenska kmečka zveza je bila ustanovljena 8. januarja 1989, ki je pozneje prerasla v SLS - pravo politično stranko. Šteje danes 852 članov. Ustanovljenih je 10 Krajevnih odborov, 5 pa jih je v ustanavljanju. Znotraj stranke delujejo stanovske interesne zveze: Kmečka zveza, Ženska zveza, Upokojenska zveza, Mladinska zveza, Zveza zelenih itd. DELOVANJE STRANKE V ORGANIH ODLOČANJA: V sestavu občine Litija sedaj že tretji mandat (2x v občinski skupščini in sedaj v občinskem svetu). Leta 1990 si je izborila status opazovalca sej takrat občinske skupščine. In to v vseh treh zborih. Po letu 1990 je bila s petimi poslanci ena najmočnejših zastopanih strank v DPZ nasploh v občinski skupščini. Imeli so predsednika sklada stavbnih zemljišč, vodili komisijo za deo-cionalizacijo in člane IS. V sedanjem mandatu od 01. januarja letos dalje zastopa SLS - podružnico Litija 7 svetnikov v občinskem svetu, predseduje mu Franci Rokavec. Stranka se na podlagi volilnih rezultatov zavzema za vpliv upravljanja v vseh organih občinske uprave. REFORMA LOKALNE SAMOUPRAVE: Je že od začetka lanskega leta znano stališče. Zavzema se za izvajanje in spoštovanje volje ljudi. Zavzema se, da pride čimprej do oblikovanja občine v novi sestavi. RAZVOJ OBČINE: Je stališče, ki obstaja tudi v prihodnje. Skrb za oživljanje gospodarstva, predvsem srednjega dela in drobnega gospodarstva, ki je najbolj prilagodljiv. Načelo stranke je, da je potrebno delovati pošteno in vestno. Vsestrankar- ski razvoj občine na kulturnem, gospodarskem, športnem, kmetijskem, obrtno podjetniškem in političnem področju. Neposredno odločanje občanov o najpomembnejših vprašanjih in vsestranska solidarna pomoč v raznih stiskah in težavah, ki je doletela občane po občini Litija in vse nas (poplave, neurje, suše itd.). LOKALNE VOLITVE ZA ŽUPANA IN OBČINSKE SVETNIKE: So pokazale, da občani občine Litija iz leta v leto bolj zaupajo v Slovensko ljudsko stranko, kar potrjuje pravilno delo podružnice, njeno dosedanjo in prihodnjo usmeritev. NALOGE SLS V LETU 1995: - Dokončno konstituiranje organov občine, - Čimprejšnjo organizacijo občinskega urada (občinske uprave) - Redni programsko volilni občni zbor - Izvajanje rednih organizacijskih nalog - Skrb na področju gospodarstva, sociale, varstva okolja, kmetijstva in stanovsko interesnih področij - Skrb za celoten razvoj občine ter kulture in športa (še posebno rekreativnega) - Občina mora postati bolj samozavestna Karolina Šušteršič POPRAVEK: V uvodnem članku ob 850-letnici zapisa kraja Litija je tiskarski škrat v tretjem odstavku zamenjal predslovansko poreklo imena Litija s praslovanskim. Torej velja predslovansko in s tem tudi predslovensko poreklo. Avtor VIZIJA PROIZVODNE ENOTE IUV V ŠMARTNEM TEMELJI NA POVEČANEM IZVOZU Proizvodna enota IUV v Smartnem je zelo pomembna gospodarska dejavnost za številne tu zaposlene delavce in njihove družine. Sicer pa je šmarski obrat eden od štirih proizvodnih enot delovne organizacije Industrija usnja Vrhnika. Ostale tri enote so na Vrhniki, v Šoštanju in galanterija Ljubljana. Kako so zaključili poslovno leto 1994, katerim dejavnostim dajejo prednost v šmarskem obratu, kako je z ekološko naravnanostjo, lastninjenjem in vizijo tega podjetja so bila vprašanja, na katere smo iskali odgovore pri pristojnih v Šmartnem in na Vrhniki. V Industriji usnja Vrhnika pravijo, da so v letu 1994 dosegli relativno ugodne poslovne rezultate. Izvoz je v primerjavi z letom 1993 po-rastel za 22 odstotkov, k čemur je pomembno prispevalo povečanje obsega predelave usnja v končne izdelke, ki so še nekoliko zahtevnejši. Zal pa se ti ugodni rezultati ne bodo adekvatno odrazili v finančnih rezultatih poslovanja, saj tudi v letu 1994 izvoznikom gospodarska politika ni bila naklonjena. To še posebej občutijo v IUV, saj so v letu 1994 ustvarili skoraj 40 mio USD zunanjetrgovinskega presežka. Za leto 1995 je predvideno, da bo proizvodna enota Šmartno morala doseči 25 mio USD izvoza, kar pomeni veliko trdega dela. Toda v podjetju poudarjajo, da bodo intenzivno posodabljali proizvodnjo usnja iz svinskih kož, proizvodnjo krzna in proizvodnjo končnih konfekcijskih izdelkov iz usnja in krzna; kar bo nedvomno prispevalo tudi k večji humanizaciji dela. V vodstvu podjetja poudarjajo, da namenjajo ekološkim problemom veliko pozornost in da vizija razvoja podjetja temelji na nadaljnjem občutnem izboljšanju stopenj očiščenja odpadnih voda, prav tako pa tudi na občutnem zmanjšanju količin trdnih odpadkov. Pravijo, da v šmarski usnjarni predelujejo izključno eno vrsto svinjskih kož, ki so zaradi specifične predob-delave (odstranjene ščetine) v ekološkem smislu bistveno ugodnejše za predelavo kot ostale vrste svinjskih kož. Zaradi številnih zahtevkov denacionalizacijskih upravičencev je bil proces lastninjenja IUV upočasnjen. Toda kljub temu je vodstvu uspelo oddati program lastninjenja v predvidenem roku. S tem programom pa so predvideli takoimenovani notranji odkup podjetja, kar pomeni, da bodo večinski lastniki podjetja postali zaposleni in bivši zaposleni. Bodoči lastniki pa bodo nedvomno še bolj zainteresirani kaj se bo z njihovo tovarno dogajalo v prihodnje. Naši sogovorniki so povedali, da je vizija obrata v Šmartnem povsem natančno opredeljena z vizijo razvoja podjetja IUV. To pa pomeni, da si bo IUV tudi v prihodnje prizadevala ohraniti doseženo pozicijo najpomembnejšega proizvajalca kvalitetnega usnja iz svinjskih kož (7%-ni delež na svetovnem trgu). S korenitimi posegi v tehnološko zasnovo usnjarske proizvodnje pa si bodo prizadevali občutno zmanjšati delež fizičnega dela pri izdelavi usnja, s čimer naj bi dosegli tudi boljše izkoristke vseh proizvodnih resursov. Intenzivno bodo povečevali tudi delež usnja, ki bo predelan v končne konfekcijske in galanterijske izdelke, namenjene prodaji na najzahtevnejših svetovnih tržiščih. V podjetju poudarjajo, da ima v tej viziji svoje mesto tudi Šmartno. Za to ugledno slovensko izvozno podjetje pa je pomemben še en podatek: kar tri četrtine izvoza izvršijo z lastno blagovno znamko. To pa je v hudi mednarodni konkurenci lep uspeh. Magda Breznikar PREGLEDNICA ZAPISOV KRAJEVNEGA IMENA LITIJA V LATINSKI, NEMŠKI IN KRANJSKO- SLOVENSKI OBLIKI OD XII. DO XX. STOLETJA 1145 1256 1256 1304 1363 1380 1431 1439 1444 1460 1542 1561 1573 1589 1619 1657 1679 do 1684 cca 1730 1744 villa Litta Lutigia Lutya Lutija Lutey Lutigiam Lutever Phar Littai Luttev Luttev Lutay Litavv Lytay Lytay Lytai Lytay Lytai Lithei Litey Lutia Litei Lithia Lytai Litha v. 1763 Littai 1778 Lithay 1782 Lithia 1797 1803 1853 Littay Littay Letija 1855 Littai 1857-81 Littai 1893 Litija Littai cca 1900 Littay 1941-45 Littai Prvi zapis imena kraja v darilni listini patriarha Peregrina iz Ogleja za stiski samostan (= zlatinizirana nemška oblika imena) "apud Lutigiam" "apud Lutyam" (= latinizirana oblika slovenskega imena) F. Bezlaj: Etimološki slovar - 1982, II. knj. stran 145 Darilo kor.vojvode Ulrika III. stiškemu samostanu F. Kresal: Razvoj predilnice Litija, 1961 Vir? - F. Kresal: Razvoj pred. Litija, 1961 Vir? - T. Brilej: Gasilsko dr. Litija, 1985 Vir? - T. Bilej: Gasilsko dr. Litija, 1985 Vir? - T. Brilej: Gasilsko dr. Litija, 1985 Urbar Kamnik - T. Brilej: GD Litija F. Dunaj - T. Brilej: Gasil. dr. Litija Urbarji Višnja Gora - T. Brilej: GD Litija Vir? -1. Mlakar: O litijskem rudnem polju - Geologija, 1994 Zemljevid - W. Latz /Lazius z Dunaja Zemljevid - W. Latz/ Lazius z Dunaja Zemljevid - G. Mercator iz Flandrije Karta Vojvod. Kranjske in Slov. marke Zemljevid - N. Šanson iz Francije Zemljevid - J.V Valvasor Risba Litije - nemško, Valvasor - kranjsko, Valvasor Nemški indeks kraj, imen, Valvasor Kranjski indeks kraj. imen, Valvasor Zemljevid R. + J. Ottens iz Amsterdama (Latinska oblika imena iz obdobja rimljanske poselitve? Torej "Litha villa") J.D. Florjančič: Kartografska karta Vojvodine Kranjske Karta rudišč v srednjem Zasavju, Jožef Mrak Vir? - F. Kresal: Razvoj predil. Litija, 1961 Litho-hidrografska karta slovanskih narodov (z veliko slovenskih imen v narečju) B. Hacquet + geod. L. Lieber Karta Gorenjske - Fr. X. Muller, Gradec Karta Koroške in Kranjske ter. grof. Goriške in Gradiške s Tržaškim ozemljem, J.K. Kindermann - Dunaj "Zemljevid slovenske dežele in pokrajin", Peter Kozler (= slovenska narečna oblika imena) Administrativna karta Vojvodine Kranjske Uradne listine Okrajnega sodišča Litija v nemščini Slovensko-nemški slovar, priloga A. Janezžič + F. Hubad Avstrijski zemljevid - tisk v Leipzigu Razni okupatorjevi nemški zemljevidi in druge uradne listine Vinko Damjan IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI ŽELELA SEM JIM BITI PRAVA MAMA Skrbi za otroke, ki ne živijo z naravnimi starši, je težko prevzeti. Če pa je taka mama še ljubeča, potrpežljiva, razumevajoča, potem je gotovo to "MAMA BOGNARJEVA". Daleč naokoli se sliši dober glas in prav je tako. Ko danes iščemo naj osebnost leta, naj manekenko, naj političarko in še in še, pozabljamo na tihe, skromne in tople žene, ki so nudile dom mnogim otrokom, ki so bili odtrgani od družine. Taka je Frančiška ANŽIČ z Dol. Če vprašate otroke, vsi jo poznajo. Že večkrat sem se spraševala, kateri magnet nosi v sebi, ki tako privlači mlado otroško dušo. Spregledala sem srce, vrednoto, ki jo vzdiguje nad nami povprečneži, ki jo v vsakodnevnem hitenju pozabljamo, ignoriramo. Ko sem se ob njeni 70. letnici odpravljala k njej, mi je bilo toplo pri srcu. Izhaja iz številčne družine izpod Strmca, kar osem otrok je bilo pri Kovačevi hiši. Njena mladost ni bila najlepša, neizprosen čas vojne je povzročil, da so jo kot 16-letno dekle izselili v Schwalb-Hall v Nemčijo. Vedno je znala poprijeti za delo, sprva pri neki nemški družini. V vsakem slabem je vedno nekaj dobrega. Kasneje soji bili zaupani v varstvo trije nemški otroci. Pravi, da je bila tega že vajena, saj je kot najstarejša pazila na sedem bratov oz. sester. Ko seje 15. avgusta 1945 vrnila domov, se je zaposlila v Predilnici v Litiji. V popoldanskem času pa je pazila na otroke. Tako sta bila hrana in stanovanje zastonj. Ko so po poroki prišle na svet njene štiri hčere, ni pozabila na otroke, ki jih njihovi biološki starši niso mogli imeti pri sebi. To so bile mamice samohranilke, ki so delale v tujini ali pa iz raznoraznih razlogov niso mogle prevzeti skrbi zanje. Takih se je od leta 1961 zvrstilo deset. Topel dom, sproščena, nežna beseda, božajoč dotik, je te mlade ljudi popeljala v življenje. Mnogi so danes uspešni posamezniki. Nikoli se svojega rejništva ne sramujejo, saj so pri njej našli ljubezen in varnost. Še se vračajo, pa ne le za praznike. Poznano je, daje pri takem delu pomembna tudi vloga moža in ata je tak mož. Skupaj dopolnjujeta drug drugega, zagotavljata bogato družinsko okolje in skrbita, da so otroci zrasli v samozavestne in skrbne odrasle ljudi. Nekateri živijo in se oglašajo iz Kanade, Nemčije... Mnogo pa se je otrok zvrstilo v njenem varstvu, ko so bili starši po službah. Ko mi jih je naštevala, je skrbno pazila, da ne bi koga pozabila. Štela sem le do 32, dalje ne. Še danes jih ima osem. Zanje kuha, se z njimi igra, poklepeta, pa to, kar je otrokom najbolj všeč, sploh se VABILO Vabimo vse člane orkestra in vse prijatelje tovrstne glasbe, ki so pripravljeni sodelovati v pihalnem orkestru, na občni zbor, ki bo v ponedeljek 6.3.1995 ob 18. uri v prostorih orkestra na Cesti komandanta Staneta v Litiji. Kandidat za dirigenta: Predsednik Pihalnega orkestra: Ivan Kolar Janez Baš VABILO K VKLJUČITVI V ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO V Sloveniji potekajo aktivnosti vključevanja v članstvo Združenja veteranov vojne za Slovenijo. Prve prijavnice za sprejem v članstvo so bile posredovane udeležencem vojne za Slovenijo in pripadnikom manevrske strukture Narodne zaščite. Vse ostale udeležence enot manevrske strukture Narodne zaščite in udeležence vojne za Slovenijo, vabimo, da se zglasi-jo na Oddelku za obrambo Litija, Jerebova 14, kjer bodo lahko dobili prijavnico. Prijavnico lahko oddajo osebno na Oddelku za obrambo ali pošljejo po pošti. IN KDO JE LAHKO ČLAN ZDRUŽENJA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO? "Članstvo v Združenju veteranov vojne za Slovenijo lahko pridobi udeleženec priprav in aktivnosti v vojni za Slovenijo, kije državljan Republike Slovenije in je v obdobju od 17.5.1990 do 26.10.1991, ne glede na čas trajanja udeležbe, aktivno opravljal naloge v pripravah in v vojni za Slovenijo kot: - posameznik, kije kot kulturni ali umetniški delavec oziroma predstavnik sredstev javnega obveščanja s svojo aktivnostjo spodbujal in osveščal slovensko javnost v najtežjih trenutkih procesa osamosvajanja, priprav in vojne za Slovenijo; - prostovoljec v enotah manevrske stiukture Narodne zaščite, Teritorialne obrambe, Policije, Narodne zaščite, Civilne zaščite, upravnih organov za obrambne in notranje zadeve, drugih državnih organov in podjetij; - pripadnik manevrske strukture Narodne zaščite, Teritorialne obrambe, Policije, Narodne zaščite, Civilne zaščite, upravnega organa za obrambne in notranje zadeve oziroma drugega državnega organa ter zaposleni v podjetjih, ki je opravljal naloge civilne obrambe. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka ne more postati član ZVVS oseba, kije s svojim ravnanjem ovirala priprave in aktivnosti v vojni za Slovenijo." Pododbor združenja veteranov vojne za Slovenijo Občine Litija Nežin prvi rojstni dan ne jezi. Pravi, da to ni potrebno, daje v vsaki otroški duši toliko lepega, da je nečimrnost nas, odraslih, čisto odveč. Ko pa odrastejo in ne rabijo več njene skrbi, jim vedno kot popotnico pove, da naj bodo pošteni, dobri, naj nikoli ne pridejo v spor z zakonom. Razvoj mladih ljudi ter njihov odnos do spreminjajočega sveta je odvisen od vzgoje. Ta generacija bo, ko pride njen čas, oblikovala našo prihodnost. Zato moramo ustvariti okolje, ki jim bo v spodbudo, bo navdihujoče in jim bo nudilo tudi vodenje, podporo; predvsem pa potrebu- jejo družino. Taka je ANŽIČE-VA družina. Zakaj počenja vse to? Ne prenese, da v hiši ni otroškega živžava, kljub petim vnukom pravi, da nekaj manjka. Jaz pa menim, daje srce tisto, ki jo izdaja. "Zvezde se ne sramujejo, da se zdijo kresnice." R. Tagore Otroci potrebujejo mame, nihče ne more odvzeti topline, skrbi, vedenjskih vzorcev, ki jim lahko zagotovi le ona. To velja za MAMO, ki to res je. Jožica Vrtačnik DRUŠTVENA DEJAVNOST PREVIDNOST PRI KURJENJU V NARAVI Ne pozabimo na previdnost in odgovornost pri spomladanskem čiščenju travnatih in gozdnih površin - ne zažigajte nepo-košene trave tam kjer lahko ogenj ogrozi gozd, ne kuriti v gozdovih, ne sežigajte kmetijskih ostankov tam, kjer ni urejeno kurišče. Pri čiščenju v naravi izvajajte vse ukrepe varovanja pred požari v naravi! Občinska gasilska zveza Litija in požarni inšpektor SADJARSKO DRUŠTVO LITIJA Valvazorjev trg 3 LITIJA KULTURNI DAN NA SAVI V torek, 7. februarja, so otroci iz vrtca in šolarji pod pedagoškim vodstvom izvedli bogat kulturni program v telovadnici nove osnovne šole in vrtca na Savi. Za popestritev programa sta poskrbela še gosta, citrarja - zakonca Dolar iz Zagorja. Z navdušenjem smo pozdravili tudi mlade savske plesalce, ki pridno vadijo pod okriljem plesne šole Wolfi. Prireditvi smo prisostvovali starši, krajani ter ravnateljica šole, ga. Eli Komotar in ravnatelj vrtca, g. Franci Končar, ki sta nas tudi z besedami pozdravila. Odšli smo s pesmijo v srcu in upanjem, da bo v novi šoli in vrtcu še veliko podobnih kulturnih utrinkov. ZAHVALA RESTAVRACIJI MONA LISA V mesecu januarju je plesna skupina F Osnovne šole Litija v prostorih restavracije Mona Lisa izvedla snemanje. Za vso prijaznost in gostoljubje se jim zahvaljujemo. Osnovna šola Litija ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem podjetjem MANTeL, AGRO-GRADNJA, TRGOGRAD in GEO CENTER za pomoč pri nakupu mojega računalnika. Posebna zahvala pa velja g. Jožetu Godcu, kije vso stvar uspešno izpeljal. Najhlepša hvala in lepo pozdravljeni! Boštjan Ceglar IZ MATIČNEGA URADA ROJSTVA, POROKE, SMRTI V mesecu januar se je na območju občine Litija rodilo 7 dečkov in 4 deklice. Na gradu Bogenšperk so se poročili 3 pari, med njimi: Tomažin Marko, delavec iz Litije in Lovrič Ana, delavka iz Litije. Umrli v mesecu januarju: Prosenc Martin Janez, star 47 let, iz Ribč, Hvala Alojzij, star 67 let, iz Golišč, Kos Martin, star 85 let, iz Litije, Novak Jožef, star 63 let, iz Litije, Brezovar Karel, star 54 let, iz Ponovič, Marzidovšek Marija, stara 62 let, iz Gornjega Loga, Tomažič Marija, stara 80 let, iz Hudih Raven, Prelogar Marija, stara 94 let, iz Šmartna pri Litiji, Voje Marija, stara 74 let, iz Tep, Baje Milan, star 37 let, iz Gabrovke, Perpar Jožefa, stara 62 let, iz Litije, Peterka Pavla, stara 84 let, iz Litije (umrla v decembru), Jesenšek Anton, star 73 let, iz Lupinice (umrl decembra), Krhlikar Justina, stara 78 let, iz Sp.Hotiča (umrla oktobra), Gracar Angela, stara 81 let, iz Brezja pri Kompolju, Sikirič Anto, star 53 let, iz Tep OBČNI ZBOR SADJARSKEGA DRUŠTVA LITIJA V petek, 20.1 občni zbor, ki ga .1995 je imelo Sadjarsko društvo Litija redni je vodil predsednik g. Štrus Anton. Na sestanku, ki se gaje udeležilo 48 članov, so sprejeli poročilo o delu v letu 1994 in program dela za leto 1995. V letu 1995 bo društvo izvedlo naslednje aktivnosti: 1. Predavanje z naslovom Vzgoja in obrezovanje sadnega drevja (Babnik Marko, dipl.ing.kmet., SHEERING) 2. Predavanje Varstvo sadnega drevja pred boleznimi in škodljivci (J. Mamilovič, dipl.ing.kmet., PINUS) 3. Sušenje sadja (predavanje) - sodelovanje s Kmetijsko svetovalno službo Litija 4. Predavanje o vzgoji sobnih in okrasnih rastlin (predavanje) v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Litija. 5. Šola obrezovanja (3x3 ure praktičnega dela v nasadu, max. 20 ljudi) - vodi Kotar Franc, SIVIS; 6. Prikaz obrezovanja - sodelovanje s Kmetijsko svetovalno službo 7. Strokovni ekskurziji (spomladi na Štajersko, jeseni v Prek-murje). Predavanji Vzgoja in obrezovanje sadnega drevja in Varstvo sadnega drevja pred boleznimi in škodljivci sta že bili v januarju 1995, predavanj pa seje udeležilo 48. oz. 49 članov. Društvo trenutno šteje že 104 člane. V.B. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE TEDEN DNI NA SNEGU IN V BAZENU Petošolci iz OŠ Gradec uspešno osvajali smučarske veščine Treba si ga je bilo izboriti ob Zima je, vsaj upamo, za nami in tako je končana tudi letošnja zimska šola v naravi za učence OŠ Gradec. Poudarek letošnjega zimovanja je bil seveda na smučanju, ker so bivali v hotelu z bazenom, pa tudi na plavanju in seveda družabnem in kulturnem življenju. Od 23. do 28. januarja je v hotelu Cerkno (pravzaprav v njegovi depandansi) bivalo 58 učencev, trije razredniki, šest vaditeljev smučanja, brezplačno pajihje spremljal tudi zdravnik. Vsak dan so se z avtobusom vozili na 10 kilometrov oddaljeno smučišče, kjer so, razdeljeni v šest skupin, dopolnjevali in osvajali smučarske veščine. Smučarski center Cerkno leži na pobočjih Črnega vrha (1291 m nadmorske višine). Smučišča so po težavnosti prog prilagojena začetnikom in zahtevnejšim smučarjem. Učenci so na začetku startali z zelo skromnim smučarskim znanjem, pet dni smučarske šole pa jim je koristilo v tolikšni meri, da jim pogled na številne sedežnice in vlečnice ni več vlival strahu, ampak so se pogumno spoprijeli z njimi. Prav vsi so lepo napredovali in se bolj ali manj uspešno udeležili zaključnega tekmovanja v veleslalomu. Z bivanjem v hotelu so bili tako učenci kot učitelji zelo zadovoljni. Zajtrk in večerjo so imeli v hotelu, kosilo pa na smučišču. Za večerjo so izbirali med dvema različicama, kar je bilo za marsikoga med njimi pravo doživetje. V hotelu je bil zimski bazen in učenci so se po prihodu s smučanja vsak dan po uro in pol sprostili v vodi (trije učenci so se naučili plavati). V hotelu so jim dali na razpolago dva primerna prostora za pouk in ta se je odvijal izmenično s kopanjem v bazenu. Pravega pouka, kakršnega poznamo v šoli, pravzaprav ni bilo, imeli so le zanimive ure matematike, spoznavanje narave in okolja, v katerem so živeli in delali, v okviru materinščine pa pripravo na kulturni program, ki seje odvijal ob večerih. Učenci so bili zaposleni resnično ves dan, tako da časa za neumnosti pravzaprav ni bilo. večerih, takrat pa so bili navadno tako utrujeni, da so se z veseljem spravili v lepo urejene sobe. Prava sreča, da ni bilo treba zgodaj vstajati. Če omenim še obisk Cerkniškega muzeja, zelo prijetno in tovariško vzdušje ves čas zimovanja, nobenih poškodb in udobno vožnjo v Cerkno in nazaj, je povedano skoraj vse. Vodja letošnje šole v naravi je bila tako kot prejšnja leta gospa Mojca Lebinger, smučarska vaditelj ica, sicer pa pomočnica ravnatelja na OŠ Gradec, ki ima največje zasluge za to, da se je dan v hotelu in na smučišču odvijal brez zastojev in problemov. Številni starši, ki so jih obiskali ob zaključku šole v naravi, lahko te ugotovitve samo potrdijo. Obenem se zahvaljujemo za finančno pomoč Območni organizaciji RK Litija, saj so tako omogočili večjo udeležbo predvsem učencev, ki se drugače ne bi mogli udeležiti šole v naravi. Mija Bernik Vesel zaključek UTRINKI S SOLE GRADEC PRAZNOVANJE LETOŠNJEGA KULTURNEGA PRAZNIKA Letos so učenci višje stopnje ob kulturnem prazniku resnično uživali. Sed-mošolci in osmošolci so sijogledali baletno predstavo HRESTAČ, na izvrstno glasbo P.I. Čajkovskega. Šestošolci so se zamislili nad moderno zastavljeno pravljico JANKO IN METKA LETA 2000 - po motivih bratov Grimm, petošolci pa uživali v najbolj strahosmešnem kabaretu Svetlane Makarovič, SHOW STRAHOV. Zanesljivo so se zabavali bolje kot obiskovalci osrednje slovenske prireditve v Cankarjevem domu... Isto velja za učence nižje stopnje. Ti so pripravili svojo prireditev na dan pred praznikom. Govorili so o svojih najljubših knjigah, predstavili pesmice, ki so jih napisali sami, dramatizirali krajše zgodbice, predvsem pa veliko peli in plesali. SANJE IN DRUGE ZGODBE V počastitev kulturnega praznika so učenci, ki obiskujejo dodatni pouk pod mentorskim vodstvom Milene Dimec in ob sodelovanju Gregorja Baša (računalniška postavitev) ter Daniele Kune (likovnaoprema), izdali prijeten zbornik najrazličnejših zgodb, ki so jim dali naslov: SANJE IN DRUGE ZGODBE. UČENCI SO IZBIRALI MED NAJRAZLIČNEJŠIMI ŠPORTNIMI DEJAVNOSTMI V začetku februarja so učitelji telesne vzgoje izvedli dva uspela zimska športna dneva: v četrtek za učence 7. in 8. razredov, naslednji dan pa za njihove eno ali dve leti mlajše vrstnike. Učenci so lahko izbirali med smučanjem v Kranjski Gori, zimskim pohodom iz Kranjske Gore v Tamar, sankanjem - prav tako v Kranjski Gori, in drsanjem na drsališču v Zalogu. Kdor se ni mogel odločiti za nobeno od ponujenih možnosti, pa seje lahko naužil svežega zraka na dopoldanskem pohodu na Pono-vič in nazaj. Tudi na tem, na prvi pogled nezahtevnem pohodu, pa je bilo treba premagati marsikatero strmino na Svibnu. TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA (šopek idej za naš boljši turistični jutri) Matična šola in OE Vače sta se vključili v republiški projekt TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA, vodji projekta sta Amalija Kadunc in Ljudmila Rogelj. Zanimivo in pohvalno za ta projekt na matični šoli je, da se je vanj vključila večina interesnih dejavnosti, ki delujejo na šoli, s tem pa tudi večina mentorjev in učencev. RAČUNALNIŠKO OPISMENJEVANJE ZA DANAŠNJO RABO Na šoli nadaljujejo izobraževanje iz računalništva za odrasle občane in zaključene skupine iz podjetij. Tečaji so 20-urni in jih vodijo priznani učitelji računalništva. Vsi, ki se želijo vključiti v tečaje, naj se prijavijo v tajništvo šole. Računalniško izobraževanje učencev teče po ustaljenem pro- ZIMSKA SOLA V NARAVI - PLANICA 1995 Tudi letos so šmarski petošolci in njihovi spremljevalci preživeli 7-dnevno zimsko šolo v naravi pod Poncami, v Planici. Ko smo prispeli na cilj, se je nekaj otrok resno lotilo priljubljenih iger na snegu. Zares pa seje začelo kakšno uro pozneje, saj so smučarski učitelji kar takoj preizkusili znanje učencev in jh razvrstili v skupine. Seveda je bilo prvo srečanje s snegom hudo naporno, saj že zapen janje okornih smučarskih čevljev ni enostavno opravilo. Ena glavnih nalog zimske šole v naravi je seveda učenje smučarskih veščin, vendar pa je takšen način življenja v skupini že sam po sebi bogata izkušnja in svojevrstna življenjska šola za mladega človeka. Kar nekaj učencev je bilo prvič več dni zdoma brez staršev in ti vam bodo lahko povedali, kaj pomeni beseda domotožje. To pa seveda ne pomeni, da se nismo imeli lepo. Naši dnevi so bili polni lepih doživetij, postali smo samostojnejši, prijatelje in prijateljice smo spoznali v novi luči. Na televizijo in računalnike smo čisto pozabili, saj smo imeli dovolj drugega zanimivega dela. Še pouk ni bil takšen, kot je v šoli, čeprav seje tako imenoval. Govorili in prepevali smo angleško in ob diapozitivih spoz- navali bogastvo, ki nam ga ponuja narava in se učili, kako naj bi zanjo skrbeli in jo očuvali pred raznimi škodljivimi vplivi. Zvečer, no, zvečer, smo se zabavali in se smejali, da so nas boleli trebuhi, saj smo se strogo držali pregovora: SMEH NIČ NE STANE, VENDAR ČUDEŽNO DELUJE. Naši večeri so bili res zanimivi. Prvi večer smo pokazali, da radi pojemo ter nastopamo v skečih in družabnih igrah. Torek, drugi večer, nam je prišlo na misel, da bi se šli pustni torek. Čeprav nismo imeli s seboj pravih pripomočkov, smo se kar znašli, saj ni minilo niti pol ure, ko so iz sob začeli prihajati veseli in žalostni klovni, Pike Nogavičke, indijanci, duhci, vampirji in še in še . .. Sredo smo določili, da bo bolj resna in na obisk smo povabili svetovno znanega alpinista Vi-kija Grošlja, ki nas je navdušil s svojo pripovedjo o pustolovskem osvajanju najvišjih vrhov sveta. Ker pa brez petja ni šlo, so bili isti večer naši gostje tudi člani družine Kramar iz Rateč; ob zvokih njihove harmonike, citer in sintesizerja smo tudi mi z njimi zapeli. V četrtek je bil med nami g. Miro Kramar, športnik triatlonec, ki nam je ob videokaseti pripovedoval o velikem triatlonu na Havajih, ki se ga je tudi sam udeležil. Na petkovem kvizu pa smo dokazali, kaj vse smo se naučili v tem tednu. Ugotovili smo, da smo bogatejši za nešteto drobnih spoznanj in doživetij. Vsaka stvar ima svoj začetek in svoj konec in za nas je bil sobotni večer zadnji na tem zimovanju. Po kulturnem programu, kjer ni manjkalo domiselnosti, je bila slovesna podelitev medalj, ki so jih otroci prejeli za smučarske dosežke. Nas, učitelje, pa je presenetila učenka Marjanca Oma-hen, saj je za vsakega izmed nas pripravila zahvalo, česar smo bili še posebno veseli. Zapeli smo še himno, spregovorila pa sta nam g. Berto Pavli, vodja šole v naravi in ing. Janez Gorišek, upravnik doma v Planici. Nato smo se zahvalili še osebju doma ter se odpravili k počitku. Nedeljaje pomenila za nas dokončno slovo od Planice. Upamo, da bomo vse koristne izkušnje prenesli v šolo, domov in v življenje. Res je, da tudi brez problemov ni šlo, če omenim glavobole, domotožje in morda še kaj, toda zdravničine prijazne besede, ki je bila ves čas z nami, so bolj pomagale kot aspirin. Ko smo se z avtobusom vračali domov, je bila v njem tišina. Vsak je premleval svoje misli in urejal svoje vtise, vsi pa smo se veselili snidenja z domačimi. Za večino otrok je minula šola v naravi pomenila nepozabno doživetje. Vsi, ki smo pri njeni izvedbi sodelovali, pa si želimo, da za taka lepa doživetja ne bi smel biti prikrajšan prav noben otrok. Erika Sedevčič gramu, pa tudi projekt PETRA za učence petih razredov seje že prevesil v drugo polovico. PREVOZI UČENCEV IZ KRESNIC IN JEV-NICE PO NOVEM Na pobudo staršev in glede na rezultate opravljene ankete se po zimskih počitnicah uvaja za učence iz Kresnic in Jevnice nov način šolskih prevozov: z avtobusom namesto z vlakom vse do šole Gradec. Razpis za organizacijo prevozov in pogodbe o prevozih sklepa občina Litija. Učencem ne bo treba več na železniško postajo, po končanem pouku pa se bo vozni red avtobusa prilagodil pouku, saj bodo avtobusi vozili ob 11.35, 12.35 in 13.35. Za varnost šolarjev bo poskrbljeno tako, da bo avtobus v Senožetih ob prihodu in odhodu ustavljal le na desni strani ceste (gledano v smeri proti Litiji) in tako učencem ne bo treba prečkati nevarne ceste. V načrtu pa je še boljša varianta (avtobus naj bi vozil prav v Jevnico), ki pa zahteva nekatere tehnične izboljšave, tako da bo treba nanjo še malo počakati. SPOMLADI ŽE DRUGI TEDEN NAJRAZLIČNEJŠIH AKTIVNOSTI Jesenskem tednu aktivnosti, ki je bil zelo pohvalno sprejet, se spomladi pridružuje še drugi. Izvedli ga bodo zadnji teden v marcu, posebej za nižjo in višjo stopnjo. Prepletale se bodo kulturne, športne, naravoslovne in družboslovne dejavnosti. Med drugim si bodo učenci nižje stopnje ogledali predstavo STRAHEC PLUFFF, na šoli pa se bodo izkazali na pevski prireditvi KORAJŽA VELJA, v športu pa se bodo pomerili v atletiki. Učnci višje stopnje bodo v Litiji sodelovali na učni uri: Rojstvo gledališke predstave, podali pa se bodo tudi na daljšo pot, in sicer v Idrijo in Cerkno, kjer si bodo ogledali muzej, rudnik in prenovljeno bolnico Franjo. Mija BERNIK Kultu ra PREDSTAVITEV MAPE NOS LITIJSKO POSAVJE ) Na predvečer kulturnega praznika je ZKO Litija skupaj s FS Javorje v Kulturnem domu v Šmartnem pripravila predstavitev mape noš Litijsko Zasavje, avtorice dr. Marije Makarovič. Večer je bil posvečen kar trem pomembnim datumom: kulturnemu prazniku, 850-letnici Litije in 860-letnici Šmartna. Knjiga, ki stajo predstavili Ida Dolšek, kije večer vodila in avtorica etnologinja dr. Makarovičeva, je nastala na podlagi raziskav, ki jih je opravila etnologinja od Vač do Javorja in od Kresnic do Pošnika in Gabrovke v letih od 1988 do 1990. Pobudnica te raziskave je bila FS Javorje, predvsem pa njena mentorica Ida Dolšek. Na prireditvi so poleg omenjenih še sodelovali člani FS Javorje s prikazom oblačenja neveste v nošah, ki so izdelane po raziskavi, družina Celestina in Kvartet Šmartin, celo prireditev pa je prijetno povezoval predsednik ZKO Litija, g. Boris Žužek. Številni obiskovalci iz cele občine so si lahko ogledali tudi razstavo o poteku raziskave in nastanku knjige: zapiske s terena, fotografije, skice, belovezne peče in slike, ki jih je po skicah ak. slikarja Jožeta Meglica izdelala ak. slikarka Jana Dolenc. Med ogledom razstave pa so obiskovalci lahko popili šilce žganja, kozarec domačega vina ali soka, prigriznili svež domač kruh z domačo klobaso in zaseko ter suho sadje in orehe. Številni obiskovalci so si ta večer knjigo že lahko kupili, avtorica pa jim jih je rada podpisala. Knjiga pa je na voljo tudi v knjigarnah v Litiji in Valvazor v Šmartnem. ODPRTJE RAZSTAVE MALE PLASTIKE DRUŽINE STINE V počastitev slovenskega kulturnega praznika je bila v četrtek, 2. 2., v avli Občine Litija otvoritev zanimive razstave male plastike sinov Aleksandra, Matjaža, Boštjana in očeta Bojana Štineta. Avtorji, ki jih poleg družinskih vezi veže še podobno pojmovanje likovne forme in material, so razstavili živalske forme v likovni podobi, najštevilčnejše pa so podobe konj v najrazličnejših situacijah, legah, razpoloženjih in pozah Bojana Štineta. V kulturnem programu ob odprtju razstave seje v Litiji prvič predstavil Ženski sekstet KUD Jevnica, ki ga vodi Nataša Šuštar, izbor pesmi literarne skupine Besedne sence sta recitirala Marko Djukič in Rok Tomšič, o avtorjih pa je spregovoril predsednik ZKO Litija, Boris Žužek. Razstava bo na ogled do sredine marca v času poslovanja Občine. KULTURNI PRAZNIK NA OSNOVNI SOLI LITIJA "Kakršenkoli praznik je že, važno je, da ni pouka," je spet pomislila večina učencev, ko je dežurni prinesel okrožnico o proslavljanju letošnjega kulturnega dne na naši šoli. Pri urah slovenščine so učenci dobili navodila, kako bo letos 7. februarja vsak razred na višji stopnji pripravil svoj razredni časopis. Učenci so se razdelili v različne ustvarjalne skupine. Petošolci in šestošolci so pisali spise na temo PUSTA in domišljijske spise, sedmarji in osmarji so se spoprijeli s spisi na temo lju- bezni. Posebna skupina je pisala sestavke o novicah v kraju, spet druga o šolskih novicah, pa anekdote iz šolskih klopi, male oglase, posamezniki so sestavljali horoskope, drugi križanke, rebuse, likovna skupina pa je pripravljala in izdelala naslovno stran ter nekatere prispevke polepšala z risbicami. Po štirih šolskih STROJNI TEHNIK? Zavod za izobraževanje odraslih CONTINUA, DOMŽALE ponovno vpisuje v nadaljevalni program za pridobitev izobrazbe strojni tehnik. Začetek 6. 3. 1995. Vpišejo se lahko kandidati s končano triletno šolo tehnične usmeritve. INFORMACIJE: tel. 061 773 592 urah pridnega in resnega dela smo tako dobili 12 razrednih glasil. Izbrali smo najboljše, izmed vseh pa izločili najkvalitetnejše prispevke za šolsko glasilo. Ko sem hodila od skupine do skupine v svojem razredu, pregledovala zapisano, svetovala in popravljala, sem hkrati še izvedla kratko anketo o tem, kaj učencem pomeni beseda KULTURA. Takole so odgovarjali nekateri sedmošolci: MARJAN - lepo obnašanje, narodne noše PRIMOŽ - izobraževanje ob gledanju dobrih filmov ŽARKO - nekaj lepega, dobrega, prijaznega IRENA - prikazovanje sproščenosti, prosti dan JANJA - prijaznost in prijateljstvo med ljudmi KLEMEN - vljudnost ŽIGA - nekaj pombnega, dragocenega ANJA - nekaj, kar ni vskdan-je, nekaj umetniškega ANDREJ - to, kar se ponavlja vsako leto ob tem času. Sama pa bi dodala, naj bi bila kultura nekaj, kar bi se v naših mislih in dejanjih ponavljalo sleherni dan, saj so lepa slovenska beseda, prijazen, topel nasmeh, obisk kulturnih prireditev in dobra dejanja, žal, vse preredki spremljevalci našega življenja. Drugi glasbeni del našega kulturnega dne se je ob 11. uri nadaljeval v telovadnici. Predstavnik STUDIA H iz Trbovelj je od jutra pripravljal za nastop mlade pevce, od najmlajših prvošolcev do najstarejših -osmarjev. Pod napisanim geslom KORAJŽA VELJA je za mikrofon poprijelo i zapelo kar precej pevcev, najboljšim smo od srca zaploskali, osta-laim za njhovo korajžo. Gotovo je prireditelj med mladimi pevci odkril tudi nekaj glasbenih talentov. V prejšnjem tednu je učence 3. razredov obiskal domači umetnik, kipar Zlato Rudolf. Skupaj so ustvarili pravo malo kiparsko umetnino, ki jo s ponosom razstavljajo v veži šole. Ob takšnih, drugačnih, posebnih dneh je tudi šola prav gotovo prijazna. Marjana BERLOŽNIK /© ljubljanska banka KULTURA IN BANKA V počastitev kulturnega praznika je Nova Ljubljanska banka d. d.. Poslovalnica Litija, v svojih prostorih na Jerebovi 14, skupaj z osnovno šolo Litija organizirala manjšo razstavo likovnih del učencev šole. Likovna razstava je potekala v tednu od 6. 2. in je vzbudila nemajhno zanimanje obiskovalcev banke. Sodelovanje med banko in OŠ postaja že tradicionalno, saj je podobna oblika sodelovanja potekala tudi ob dnevu varčevanja v mesecu oktobru. Z zavestjo, daje banka del tega prostora in njegovega življenja, je povezanost s kulturo in okoljem v katerem deluje, še toliko bolj neizogibna. Kultura predstavlja tudi temelj samobitnosti in istovetnosti nekega naroda, zato je toliko bolj pomembno, da širi svoj vpliv v vse pore življenja. Zgledno sodelovanje z osnovno šolo namerava banka razširiti tudi na ostale oblikovalec in ponudnike kulturnega ustvarjanja. Matjaž Godec PREDSTAVILI SO DVE PUBLIKACIJI Z1K, Matična knjižnica dr. Slavko Grum je 28. januarja organizirala v Valvasorjevi knjižnici na gradu Bogenšerku predstavitev dveh publikacij: poljudnoznanstvenega dela "FOSILI NA SLOVENSKEM", ki sta ga napisala dr. Bogdan in dr. Tea Kolar-Jurkovšek in strokovnega učbenika "OSNOVE ELEKTROMAGNETNE", čigar pisec je dr. Anton Sinigoj. Razgovor z avtorji je vodila Maja Se- vljak, v kulturnem programu pa je sodeloval kvartet Šmartin. Obiskovalci, ki so napolnili dvorano v gradu so z zanimanjem spremljali predstavitev obeh del, saj sta med tremi avtorji kar dva domačina; Tea Kolar-Jurkovšek je Litijanka, Anton Sinigoj pa Šmarčan. Organizatorji so prireditev posvetili 850-letnici Litije in 860-letnici Šmartna. B. Ž. KINO LITIJA V MESECU MARCU Tudi za marec smo vam pripravili nove in zanimive filme, ki si jih boste lahko ogledali ob sobotah ob 19. in ob nedeljah ob 18. uri. Pripravili pa smo tudi dve projekciji mladinskega pustolovskega filma BELI OČNJAK 2, ki ga bomo vrteli med počitnicami v torek, 28. 2., in sredo, 1. 3., obakrat ob 17. uri. Sicer pa bo program v marcu naslednji: sobota, in nedelja, sobota, in nedelja, sobota, in nedelja, četrtek, sobota, in nedelja, 4.3. SPECIALIST ameriški akcijski 5. 3. režija: Luis Liosa igrajo: S. Stallone, Sharon Stone 11.3. ŠUND (Pulp Fiction) ameriški thriller 12. 3. režija: Quentin Tarantino igrajo: J. Travolla, Uma Thurman 18. 3. INTERVJU Z VAMPIRJEM ameriška grozljivka 19. 3. režija: Neil Jordan igrajo: Tom Cruise, Brad Pitt FILMSKO GLEDALIŠČE 23. 3. KRALJICA MARGOT (La reine Margot) francoska drama režija: Patricc Chereau igrajo: Isabelle Adjani, D. Auteull 25.3. VRAN (The Crow) ameriški thriller 26. 3. režija: Alex Provas igrajo: Brandon Lee, Ernie Hudson Rosana Maček ZIK MATIČNA KNJIŽNICA LITIJA URE PRAVLJIC - MAREC 1995 TOREK, 28.2. TOREK, TOREK, TOREK, TOREK, 7, 14 21. 3., 28. 3.. ob 17. uri: ob 18. uri: ob 17. uri: ob 17. uri: ob 18. uri: ob 17. uri: ob 17. uri: ob 18. uri: Ura pravljic Ura pravljic Ura pravljic Ura pravljic Ura pravljic Ura pravljic Ura pravljic Ura pravljic v knjižnici v knjižnici v knjižnici v knjižnici v knjižnici v knjižnici v knjižnici v knjižnici Litija Šmartno Litija Litija Šmartno Litija Litija Šmartno Kam odšla si, mami? Kje je Tvoj vesel obraz? Kam šle so Tvoje pridne roke, ki skrbele so za nas? V SPOMIN Te dni mineva eno leto, ko smo z zamahom neozdravljive bolezni izgubili našo drago mami ■ ■ ■ 1 ANI GRADIŠEK 12.7.1921 -24.2.1994 iz Cerkovnika 30, Šmartno Njen prerani grob je naša nezaceljena rana. Spomini na leta, ki smo jih preživeli skupaj, pa bodo grela naša srca. Vsi njeni V domu našem je praznina, v srcu našem bolečina, spomin na tebe pa živi, čeprav te več ob nas vseh ni. ZAHVALA ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame in stare mame MARIJE VOJE iz Sp. Tep se iskreno zahvlajujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki so seji poklonili in jo pospremili na njeno zadnjo pot naPolšnik. Hvala za izraze sočustvovanja, podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Hvaležni smo osebju doma Tišje, dr. Ptičarju in dr. Kolšku za pomoč ob njeni bolezni. Posebna hvala g. župniku za lepo opravljen obred, enako tudi pogrebcem, pevcem in govorniku g. Franciju za poslovilne besede. Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala. Žalujoči: sinovi Marjan, Mirko in Rudi ter hči Dragica z družinami in ostalo sorodstvo Zvonovi, zvonite, k molitvi vabite, ker naše življenje le kratek je dan ZAHVALA p. 'm V 57. letu starosti nas je zapustila draga mama, sestra in teta TINKA H jI KRALJ z Brega pri Litiji Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom znancem ter Predilnici Litija za darovano cvetje, sveče in za novogradnjo cerkve. Prav lepa hvala njeni prijateljici Veri Gruber za obiske v bolnišnici za časa njene bolezni. Zahvaljujemo se g. dekanu Masniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem iz Šmartna pa za lepo zapete pesmi in še vsem, ki ste nam izrazili sožalje ali jo pospremili na zadnji poti. Hčerka, sestre in bratje z družinami ZAHVALA v 86. letu je sklenil svoj življenjski krog iT*. MARTIN KOS iz Litije Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem drugim, ki so izrazili ustno in pisno sožalje in počastili njegovo zadnje slovo ter pokrili njegov grob s cvetjem. Hvaležni smo osebju ZD Litija, še posebej patronažni sestri Bebi. Še posebej se zahvaljujemo Lovski družini Litija z rogisti za časten lovski pogreb in izrečene besede. Za besede slovesa hvala tudi Čebelarskemu društvu Litija, Zvezi borcev in Lesni industriji Litija. Hvala tudi pevcem Lipe za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Ni več bolečin in več trpljenja, vse to je vzela mrzla zemlja, tiho h grobu pristopite in večni mir mi zaželite. V SPOMIN FRANCU JUVANU Minilo je žalostno leto, odkar je nehalo biti Tvoje plemenito srce. Hvala vsem, ki prižgete svečko in za trenutek postojite ob njegovem preranem grobu. Hvala vsem, ki vam je ostal v lepem spominu. Vsi njegovi ZAHVALA ob smrti naše drage mame KATARINE CIGUT se zahvaljujeva vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in nama izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujeva gospodu dekanu Masniku za tople besede slovesa in pogrebni obred, gospodu Stanetu Cvetežarju iz Kmetijske zadruge Litija za poslovilni nagovor in šmarskim pevcem za občuteno zapete pesmi. Hčerki Angelca in Helena z družinama V življenju le delo in skrb si poznala, zdaj od vsega truda si zaspala, odšla si v svet, kjer ni bolečin, za Teboj bo ostal boleč spomin. ZAHVALA Mnogo prezgodaj je od nas odšla MARIJA-MIRA MARZIDOVŠEK Zahvaljujemo se vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za vsa izrečena sožalja. V Času njene bolezni se posebno zahvaljujemo dr. Koprivi in ge. Mahkovec. Zahvaljujemo se tudi g. dekanu Masniku za lepo opravljen obred in lepe poslovilne besede. Hvala tudi pevskemu zboru Lipa za zapete žalostinke. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Solza naša bo rosila, dokler nas ne bo združila ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata in dedka KARLA BREZOVARJA 28.4.1940 -16.1.1995 iz Ponivič 1, Litija se iskreno zahvaljujemo sestram, sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste ga imeli radi, nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje. Iskrena zahvala sodelavcem Slovenskih železnic Zalog in govorniku g. Lojzetu Sušinu. Lepo se zahvaljujemo Predilnici Litija. Posebna zahvala g. dekanu Masniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Rozi, sin Jernej, Marko in hči Darinka z družino ZAHVALA Ob nepričakovani smrti brata ALBINA SERUČARJA iz Šumnika pri Polšniku se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za lep obred, govorniku za tople besede in pevcem za zapete pesmi. Žalujoči :sestra Francka ter bratje Franci, Ivan in Toni z družinami ter drugo sorodstvo Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in dedka IGNACA COZA roj. 1933+1995 iz Velike Štange se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in nam pomagali v času njegove bolezni, predvsem pa v težkih trenutkih slovesa. Vsem, ki ste nam izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, vence, sveče in za sv. maše. Posebno zahvalo smo dolžni predsedniku KS Štanga g. Marjanu Lukančiču za govor, predsedniku LD Kresnice g. Marjanu Orožu za občutene besede slovesa ob odprtem grobu, LD Kresnice, Zasavskim rogistom zaigranih v srce segajočih zvokov rogov in lovskemu pevskemu zboru za zapete žalostinke, g. župniku Jesencu za lepo opravljeni pogrebni obred, ZD Litija in še posebej sestri Smukovi za obiske na domu. Ob enem se zahvaljujemo tudi vsem sorodnikom in znancem za vso pomoč v času njegove težke bolezni, še posebej stricu Tonetu za njegovo nesebično pomoč. Še enkrat vsem iskrena hvala. Njegovi žalujoči: žena Angela s hčerko Darinko, sin Marjan z ženo Sonjo in hčerkama Natašo in Simono, ter sin Jože z ženo Romano, hčerko Petro in sinom Gašperjem Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA ob mnogo prezgodnji izgubi našega dragega moža, atka, sina in brata MILANA BAJCA iz Gabrovke se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam darovali cvetje, sveče, izrekli sožalje in nam materialno in moralno pomagali. Posebna zahvala sosedom in prijateljem, posebno Resnikovim iz Gabrske gore, za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvaležni smo njegovim sodelavcem za spremstvo na njegovi zadnji poti, kolektivu Presad-a, kolektivu in učencem Osnovne šole Gabrovka in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Prisrčno se zahvaljujemo gospodu župniku, Karlu Geldu za lepo opravljen obred in tolažilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru in zboru KUD Fran Levstik Gabrovka za zapete pesmi, gospodu Stanetu Mikliču za besede slovesa in vsem, ki ste ga pospremili v njegov prerani zadnji dom. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam pomagali.^ Žena Jožica, sin Danijel, hči Vanja, oče, mama in sestre Jožica, Ivanka in Mari Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) V SFOM1N 14. marca 1995 bo minilo leto dni, odkar nas je zapustila dobra in skrbna teta W r FANI BORIŠEK iz Litije Iskrena hvala vsem, ki postojite pri njenem grobu ali prižigate sveče. Nečak Miran z družino ZAHVALA Po kruti bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustil brat FRANC SERUČAR iz Šumnika pri Polšniku Iskreno se zahvaljujemo dr. Tičarjevi, g. župniku, gasilcem, upokojencem, govorniku, pevcem in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sestra Francka, brata Ivan in Toni z družinami ter ostali sorodniki VALVASORJEVA KONJENICA JE DRUGIČ OSVOJILA SLOVENIJO MALI OGLASI Pot seje nadaljevala v smeri Velikih Blok. Pokrajina se je ponašala s prostranostjo, ki jo je dopolnjeval gozd mogočnih sivih smrek. Nekatere je ta podoba tako prevzela, da so hoteli preizkusiti svojega konja. Če je bilo prvi dan težko umiriti konje, so drugi dan svojo ne-brzdanost pokazali nekateri konjeniki. Narava pa je imela pripravljeno še eno presenečenje: ko seje zavesa smrekovih debel razmaknila, seje pokazalo skoraj pravljično jezero, ovenčano z belimi lokvanji. Voda se je kar sama ponujala. Osvežitev je enako prijala vsem: vroče glave so se ohladile, konji so se umirili. Velike Bloke so letos kazale povsem drugačno podobo kot lansko leto, ko je kolono ves dan spiral dež. Kljub številčnosti so domačini lani našli streho za vse konje, ne samo za jezdece. Tudi letos niso bili v zadregi: po naporni poti v uničujoči vročini do 32HC, so kolono usmerili k velikim, bazenom podobnim zajetjem vode. V nekaterih so veselo čofotali otroci, drugje pa so napajali živino. Čista voda (bazeni so bili pretočni) je vse prijetno osvežila. Ob napajanju se je spomin vrnil na lanskoletni pohod, ko smo prav na Velikih Blokah popravljali podkvice: zaradi utrujenosti se je moj konj udarjal s podkvico ob kopito. Ker ni bilo druge pomoči, so domačini posodili žago za železo in kar na kopitu preprosto odžagali konice pokdvic. Tudi na Velikih Blokah ni manjkalo gostoljubnosti, a po obilnem kosilu v domači gostilni je bilo treba na pot. Presenečenj pa ni in ni zmanjkalo. Pred Cerknico sta kolono pričakala domačina brata Kandare v stari opravi iz Valvasorjevih časov. S seboj sta imela prapor mesta Cerknice. Pod vratom enega izmed konjev pa je visela pletena steklenica tekoče prve pomoči. Skupaj s kolono sta odjahala do Cerknice, o kateri je Janez Vajkard Valvasor že pred več kot tristo leti zapisal, da ima čudo narave - presihajoče jezero. Prav zato naj bi bil tu daljši postanek. Ob prihodu smo se častno postrojili. Sledil je kulturni program, ki sta ga popestrila pevski zbor in godba. Ko seje popoldan nagibal v večer, smo se nastanili na Kontraban-tarjevi domačiji v Dolenji vasi. Omeniti moram, daje to pravi hotel za konje in jezdece, saj gostitelju in gostiteljici ni težko oskrbeti trideset do štirideset konjev z jezdeci. Na razpolago je bil tudi kovač, ki je poskrbel, da so konji lahko prehodili drugi del poti. Nedelja je bila namenjena oddihu, vendar konjeniki nismo pasli dolgčasa. Cerkniško turistično društvo je organiziralo Valvasorjevo potovanje okrog jezera. Tudi to je bilo drugič v povezavi z Valvasorjevim pohodom. Nekateri so prišli z vozovi - manjkali niso niti lojtrniki, drugi pa so pot okrog jezera prejahali. Ogle- MERCATOR KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA LITIJA Valvasorjev trg 3, Litija zaposli za nedoločen čas: 1. POSLOVODJA prodajalne z mešanim blagom 2. PRODAJALCA prodajalne z mešanim blagom Pogoji: pod 1. - poslovodja šola ali srednja izobrazba komercialne ali ekonomske smeri - dve leti delovnih izkušenj - poskusno delo traja tri mesece pod 2. - šola za prodajalce - eno leto delovnih izkušenj - poskusno delo traja dva meseca Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljite v 14 dneh na naslov M-KGZ Litija, Valvazorjev trt 3,61270 LITIJA. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30. dneh po odločitvi. dali smo si drvak - čoln, s katerim se ribiči prevažajo po jezeru in maketo Cerkniškega jezera. Izvedeli smo, dajezero z okolico kot neokrnjena divjina nudi zatočišče in gnezdišče raznovrstnim ptičem. Zanimivo je, da je bilo jezero zaradi obilice padavin koncem junija še polno vode. Sproščujoča vožnja po idilični pokrajini nas je opogumila, da smo se v svetlobi večerne zarje skupaj s konji okopali v jezeru in z užitkom zdirjali po plitvi vodi. Človek se upravičeno vpraša, ali je to mogoče še kje v Sloveniji. Konje smo osušili tako, da smo brez sedel odjahali do Kontrabantarjeve domačije. Večer se je zaključil z okusno večerjo in obvezno veselico, ki je ni in ni hotelo biti konca. Prebujanje v jutranjem svitu je bilo za marsikoga težko. Ob boleči glavi so hranjenje, čiščenje in sedlanje konja zelo naporna opravila. Neprijetne občutke je z močno črno kavo blažila skrbna gostiteljica Danica, ki je bila vso nedeljo kot prava mati. Kratko slovo, ob katerem smo prevzeli cerkniški prapor za svojega, in kolona je nadaljevala s spustom proti Borovnici in s krepčilnim kosilom v gostilni Pri mostu. Jahanje po Barju je zaključil prijazen sprejem na Igu, kjer spet nista manjkala kulturni program s folkloro in klepet z domačini. Večer seje končal z mislijo na zadnji dan pohoda. Konjeniki smo že čutili utrujenost in bolečine na najbolj neprimernih mestih, takšnih, kijih nujno potrebuješ pri jahanju. Sončno jutro nas je vzpodbujalo, da smo si pripravili konje, zadnjič pred prihodom domov. Kolona seje usmerila proti Litiji, a se ni mogla ogniti gostoljubnim Kresnicam, ki so že tradicionalna postojanka. Tu smo se vsi udeleženci temeljito podprli. Prihod v Litijo je spremljala morilska sopara in vidna utrujenost, a slovenska zastava in cerkniški prapor nista nič manj pokončno naznanjala glavnino kolone. Po kratkem postanku in tekoči osvežitvi smo se s konji spoprijeli z zadnjim vzponom do gradu Bogenšperk, od koder smo pred petimi dnevi odšli na pot, po kateri naj bi davno tega potoval tudi Valvasor. Pred gradom je bila Valvasorjeva konjenica navdušeno sprejeta z zvoki Zasavskih ro-gistov in pogostena z Valvasorjevim penečim vinom. Po tako dolgi poti ima najboljša penina še boljši okus. Časna postrojitev konjenice pred gradom in doprsnim kipom Val vasorja je ponujala enkraten pogled. Ob zvoku rogov je bil občutek zadovoljstva še večji in z malo domišljije bi se kaj lahko vrnili tri stoletja v zgodovino. V grajskem gozdičku pod romantično skalo nas je čakala obložena miza, konje pa počitek. Udeleženci smo dobili spominske plakete za vzdržljivost, gostitelji pa za gostoljubje. Manjkala ni proglasitev konjeniške mamice Danice, gostiteljice s Kontrabanterjeve domačije. Konji so si po tako naporni poti zaslužili vsaj obilen obrok in počitek v domačem hlevu, zato se je družabni večer hitro končal. Tudi pripravljajoči se dežje marsikoga pregnal domov. Ob koncu velja strniti še nekaj zanimivosti in podatkov o pohodu Valvasorjeve konjenice: - prehojena pot je bila dolga 250 kilometrov od gradu Bogenšperk do Cerknice in nazaj; pot je oteževala neznosna vročina vse do 32°C - na pot je odšlo 38 konjev in 3 vprege, največ pa je bilo 53 konjev na poti - najmlajša udeleženca Eva in Peter sta bila stara deset let in sta vso pot prejahala - pri organizaciji pohoda je pomagala turistična agencija ARAH iz Grosupljega - kot vsaka prava, je imela tudi Valvasorjeva konjenica svoje častnike: - stotnik Martin - starešina Vili - čelnik Franci - zastavonoša Sandi - pisar Valvasorjeve konjenice in - vodja Zasavskih rogistov Dane - častni član: litijski župan Miro - in naj še enkrat omenim konjeniško mamico Danico, prijazno gostiteljico s Kontrabantarjeve domačije. Napisal Gombač Sandi, član LKK Litija. USPELA TURNIRJA V GABROVKI Športno društvo "Presad" Gabrovka je tako kot vsako zimo tudi letos organiziralo turnirja v košarki in malem nogometu. Na vsakega se je prijavilo po šest ekip, turnirja pa se jih je udeležilo po pet. Košarko so igrali 17. decembra lani. Ekipe niso bile enakovredne, tako so po odpovedi ene od ekipe prišli domači BIO FANTJE v finale, kjer so gladko izgubili z dobro ekipo TEKONTA iz Ljubljane. Igralci RIMSKIH TOPLIC so v borbi za tretje mesto premagali CVETLIČARNO CIKLAMA, peto mesto pa so zasedli igralci LITIJE - CENTRA. Tekme so potekale v sproščenem športnem vzdušju. Zaključek je izzvenel v misel: "Košarkarskih turnirjev za rekreativce je premalo." Nogomet je v mali telovadnici osnovne šole Gabrovka specifično obarvan, bolj podoben hokeju na travi, le palic ni. Žoga je hitra, saj se odbija od sten, ki ne predstavljajo auta. Aut je le takrat, ko žoga zadene steno telovadnice višje od 2,5 metr. Golmana ni, goli pa so dovolj veliki, da rezultat nikoli ni nizek. 15. januarja sta iz Jablanice prišli dve ekipi OMAHEN TRANSPORTA. Prva je bila za razred boljša od vseh ostalih in je suvereno osvojila prvo mesto. Drugi so bili igralci DIMA-SINŽENIRINGA iz Hotiča, tretji OMAHEN TRANSPORTA II, četrti GOBNIČANI in peti domačini. Kljub slabemu rezultatu domačih ekip je bilo vzdušje po končanem turnirju prijetno. Vse ekipe so si bile enotne v odločitvi, da se spomladi srečajo na zunanjem igrišču. Športno društvo "PRESAD" vabi vse košarkarske ekipe na turnir v sredini marca, nogometne pa v mesecu maju. Igor Medved Družbeno garsonjero 22 m2 menjam za večje dvosobno družbeno stanovanje v Litiji. Informacije na tel. št. 883-371. Na Savi prodam gozd v izmeri 21.500 m2 za 21.500 DEM. Pokličite na tel. št. 874-032. V Litiji prodamo novo hišo s 170 m2 uporabne površine. H-704, SILAN d.o.o., tel. /061/1333138. V Šmartnem pri Litiji je naprodaj komfortna hiša, tloris 12 x 8 m, na parceli 522 m2 in gozd v izmeri 4.133 m2. Hiša je takoj vseljiva, cena je ugodna. H - 629, tel. /061/ 1333138. V Litiji, na Cesti komandanta Staneta prodamo enosobno stanovanje, 35 m2, takoj vseljivo. Tel. /061/ 1333138. Mercator - GOLOVEC trgovinsko podjetje Ljubljana, d. d. Preglov trg 15, LJUBLJANA IVi'.Invni si:;U;nu Mi!ii:,ili> NOVO PRI MERCATOR-GOLOVCU! Za vse, ki želite kupovati tudi ob nedeljah, smo v naših trgovinah v Litiji in Šmartnem uvedli NEDELJSKO DEŽURSTVO, in sicer - v SP Rozmanov trg, vsako nedeljo od 7. do 11. ure - v SP Šmartno in TRG Šmartno-tekstilna trgovina lahko nakupujete vsako 1. in 3. nedeljo v mesecu od 7.30 do 11.30 ure. Vsak mesec v Mercator GOLOVCU pripravljamo AKCIJSKE PRODAJE z izbrano ponudbo in ugodnimi cenami. Do 1. marca poteka tekstilna akcija v vseh PEM-GOLOV-CA, ki smo jo poimenovali, GOSPODINJSKI TEDEN v M-GOLOVEC. V mesecu marcu med 2. in 18. vas bo po ugodnih cenah čakalo v živilskih trgovinah M-GOLOVEC več kot 40 izdelkov. V PE SAVA, TRG ŠMARTNO in tudi v živilskih trgovinah M-GOLOVEC boste lahko po ugodnih cenah izbirali super-ge za vso družino, likalnike, tehtnice, garniture krožnikov in še in še! KO NAVADA POSTANE RAZVADA DAN ZA DNEM! MERCATOR, NAJBOLJŠI SOSED! MERCATOR-GOLOVEC LJUBLJANA, d. d. Peskokop DRAGA d.o.o. Litija, Kidričeva 3 tel.: 882-310,881 573 Cenjene stranke obveščamo, da je v našem peskokopu pričela obratovati "separacija peska". Izbirate lahko med naslednjimi granulati: - za malto 0-4, 0-6, 0-8 - za beton 0-4, 0-6, 0-8, 0-16, 0-32 - nesepariran pesek za nasutje (utrditev dvorišč, dovoznih poti, ipd.) Nudimo možnost našega prevoza. Obratovalni čas: od 7.00- 15.00 sobota 7.00-12.00 po dogovoru tudi v popoldanskem času, nedeljah in praznikih. ZA OBISK SE PRIPOROČAMO! ŠPORTNO DRUŠTVO "PRESAD" GABROVKA VABI vse rekreativne skupine, ki igrajo KOŠARKO, na odprto prvenstvo občine Litija, ki bo v soboto, 11. marca 1995, ob 9.00 v telovadnici osnovne šole Gabrovka. ROK PRIJAVE: sreda, 8. marec 1995 PRIJAVE IN INFORMACIJE: Igor Medved, Gabrovka 60, 61 274 GABROVKA tel.: dop. 871-042, pop. 871-04! ORGANIZACIJSKI ODBOR ŠPORT IN REKREACIJA PLANINSKI KOTIČEK VABILO KOŠARKA V PRVEM DELU PRVENSTVA 1994/95 SAMO EN PORAZ Prvi del prvenstva v SKL za člane v Al in A2 ligi se približuje koncu. Košarkarji Iskre Litusa držijo z Interijerjem (Krško) prvo mesto na prvenstveni lestvici. V soboto, 25. februarja, se igra že prvo kolo play offa zadnjih štirih ekip AI lige (Ilirija, Ljubljana, Kraški zidar Sežana, Helios Domžale in Kočer) in prvih štirih ekip A2 lige (Iskra Litus Litija, Inlerier Krško, Pivovarna Laško in Idrija) za izpraznjena štiri mesta v Al ligi. DALLAS SLIVNICA : ISKRA LITUS 93:92 (41:50) Litijski igralci so vodili preko celega prvega polčasa in celo v 30. minuti imeli 16 točk prednosti, kar pa je bilo po odhodu Pavleta Polanca na Željka Bošnjaka zaradi petih osebnih napak iz parketa premalo. K prvemu porazu Iskre Litusa sta veliko pripomogla tudi sodnika s slabim sojenjem. IDRIJA : ISKRA LITUS 76:88 (41:44) Litijani so odšli na vroči Idrijski parket brez kaznovanega Željka Bošnjaka, odsotnega Jocoviča in poškodovanega Deležana. V prvem delu sta bili obe ekipi precej izenačeni, medtem ko so v drugem delu igrali domačini veliko slabše. ISKRA LITUS : PIVOVARNA LAŠKO 79:63(41:31) Domačini so ob bučnem spremljanju navijačev zasluženo zmagali. Povedli so že v 1. minuti srečanja, nato po nekaj izmenjavah vodstva prevzela pobudo z odlično igro Šiška ter dobro obrambo polnili nasprotnikov koš. Podobna slika seje odvijala tudi v drugem delu. Na tej tekmi sta Litijane oškodovala sodnika za koš, ki sta ga razveljavila z izgovorom, daje minil čas za napad. OBČINSKO PRVENSTVO V KOŠARKI ZA STAREJŠE PIONIRKE V zadnjih letih so v košarki starejši pionirji in pionirke tekmovali na nivoju občinskih oziroma klubskih reprezentanc. V takšnem tekmovanju so bile ekipe iz. manjših krajev v neenakopravnem položaju, saj so igrale z. ekipami, v katerih so igrali igralci iz, različnih šol skupaj. Nekateri poznavalci košarkarskih razmer so zagovarjali tak sistem, drugi pa smo se nagibali k temovanju šolskih ekip, tako kot pri mlajših pionirjih oziroma pionirkah. Letos so se na Košarkarski zvezi Slovenije odločili za drugi predlog, to je za državno prvenstvo osnovnošolskih ekip in ne občinskih reprezentanc. V takšnem tekmovanju imajo ekipe iz. manjših šol, kot je Gabrovka, več možnosti za uspeh, čeprav morajo pri tako majhnem številu učencev igrati skoraj vsi in je selekcija skoraj nemogoča. Vsekakor pa imajo manjše šole določene prednosti predvsem na GLASILO OBČANOV Ustanoviteljica: Skupščina občine Litija. Predsednik časopisnega sveta: Mirko Kaplja. Ureja uredniški odbor: Karmen Ben-čič, Mija Bernik, Stane Črne, Lučka Hostnik, Vida Klemenčič, Anuška Potisek, Irena Prašnikar, Iva Slabe in Boris Z.užek (glavni in odgovorni urednik). Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Grafična Priprava: Mul-tigraf, d.o.o. Ljubljana. Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. Izdajatelj: Prelest d.o.o. Ljubljana, Dunajska 7. Naslov uredništva: Skupščina občine Litija, Jerebova 14, za Glasilo občanov. Nena-ročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 - odstotni davek od prometa proizvodov. področju motivacije. Otroci iz vasi želijo biti kos svojim meščanskim vrstnikom. Tako so se v telovadnici osnovne šole Gradec srečale igralke iz treh šol: Gabrovke, Gradca in Litije. Odločilna je bila prva tekma med Gabrovko in Gradcem. Ekipi sta po kakovosti v istem razredu, vendar so bile igralke iz Gabrovke za nianso boljše. Takoj na začetku tekme so povedle domače igralke, nato pa so jih gostje dohitele in prevzele pobudo. Polčas se je končal v prid Gabrovčank. V drugi polovici igre so domače igralke zaigrale bolj agresivno v obrambi in prehitele nasprotnice za dve točki. Potem so se igralke izmenjavale v vodstvu do zadnje minute, ko je najboljša igralka iz Gabrovke Marjeta Kotar zadela dva prosta meta in povedla svojo ekipo do zmage za tri točke. Pri domačih so igrale zelo dobro Bol-dinova, Razpotnikova in Cer-kvenčičeva, pri gostjah pa predvsem v obrambi Andreja Kirm in Valerija Vovk. Drugo tekmo so gladko dobile igralke Gradca proti ekipi osnovne šole Litija z rezultatom 54:16, tretjo pa Gabrovčanke proti Litiji z rezultatom 50:11. Pri igralkah Litije je potrebno omeniti obe Babičevi in Dobrunovo. Sodili so mladi igralci iz Litije in Gabrovke: Stojakovič, Jovičič in Kotar. Slednji je naredil sodniški izpit in je mlad perspektive sodnik. Zmaga igralkam iz Gabrovke veliko pomeni in jim jc dobra vzpodbuda za nadaljnje delo. Igor Medved LOKA KAVA (ŠKOFJA LOKA): ISKRA LITUS 81:92 (37:59) Litijani so odšli v Skofjo Loko brez poškodovanega Šiška in Deležana. Povedli so gostje iz Litije in vodili preko celega prvega dela ter odšli na odmor s precejšnjo prednostjo. V drugem deluje moral zaradi štirih osebnih napak ostati na klopi Janko Narat, kar pa seje videlo na rezultatu. Igralci Loke kave so prvič povedli v 28. minuti in se v nadaljevanju do 38. minute ekipi menjavali v vodstvu. V zadnjih minutah pa so domačini naredili veliko napak, kar so znali igralci Iskre Litusa dobro izkoristiti. ISKRA LITUS : SMELT OLIMPIJA (ML) 94:62 (47:24) Tekma je izgledala kol trening dveh ekip in ne kot prvenstvena tekma. Domačini so vodili v 10. minuti srečanja z 15:5 in v nadaljevanju tekme vodstvo še večali. V 26. minuti je bila razlika že 30 točk, katere so gostje iz Ljubljane večkrat znižali s hitrimi protinapadi ali pa meti od daleč (za tri točke). Karolina Šušteršič KEGLANJE PONOVNO LEP USPEH LITIJANOV V KEGLJANJU! Kot vsako sezono je tudi v tekmovalni 94/95 bilo tekmovanje parov in posamezno v kegljanju v Območni Kcgljaški Skupnosti Zsavje Posavje. V prvem, kvalifikacijskem delu je na kegljiščih v Litiji in Trbovljah tekmovalo 60 moških in v Hrastniku 20 žensk iz 10 kegljaških klubov, ki delujejo na področju Zasavja-Posavja. Na finalnem nastopu dvojic, kije bilo v Hrastniku, je pri moških odličen uspeh dosegla dvojica Ludvik NOVAK - Franc TKAVC KK Litija, ki je osvojila bronasto medaljo. Uspešna sta bila tudi v finalu posamezno, ki je bilo v Krškem. Novak je bil sedmi in Tkavc deveti. Manj uspešne so bile kcgljavke Litije, saj se nobeni ni uspelo uvrstiti na zaključni del tekmovanja. To se v zadnjih petih letih še ni zgodilo. Milan AMON Planinski doni na Jančah (Risba: Anton Roječ) PD Litija vabi vse planinke in planince na Občini zbor društva, ki bo v nedeljo, 19. 3. 1995 ob 11.00 uri v Planinskem domu na Jančah. Tokratni Občni zbor [»teka v letu, ko društvo praznuje 90-letnico delovanja. Visoka obletnica bo dala poseben pečat vsem planinskim aktivnostim v tem letu, s čimer vas bomo seznanili na občnem zboru, veseli pa bomo tudi vsakega novega predloga. Za starejše člane, ki poti ne zmorejo peš, bo organiziran poseben prevoz. Zainteresirani naj se prijavijo v društveni pisarni. Arihova peč Z marcem se bo pričela živahna izletniška dejavnost, tako, da bo vsakdo našel kaj zase. Planinsko društvo Litija v nedeljo, 5. marca 1995 vabi na tradicionalni pohod na Arihovo peč. S posebnim avtobusom se bomo odpeljali skozi Karavanški predor do Jakoba v Rožu, od koder se bomo mimo Arihove peči povzpeli na Bleščečo planino (1080 m), kjer je koroško Slovensko planinsko društvo postavilo prijetno planinsko kočo. Pohod organizirajo Koroški Slovenci, zato je prav, da jih z udeležbo podpremo tudi planinci iz matične države. Hoje je za 4 ure, obvezna pa je zimska oprema. Cena prevoza je 1 .(XX) SIT, štartnimi pa znaša 50 SCH. Obvezne prijave v pisarni društva vsak četrtek med l6.(X)in 18.00uro. Ne pozabite na potne liste. Po deželi desetega brata Savska .sekcija bo dan prej, tj. v soboto, 4. marca 1995 za svoje člane organizirala izlet na II. pohod po Jurčičevi poti. Pot poteka od Višje gore čez Polževo, mimo razvalin gradov Roje in Kravjek do Muljave, rojstnega kraja Josipa Jurčiča. Pohodniki bodo tako spoznali kraje, ki so navdihovali avtorja Desetega brata. V Rojah bomo tako spoznali skrivnostni in grozljivi grad Podlesck. Kravjek, kraj mladostne Jurčičeve ljubezni do grajske gospodične Johanne Ottove, pa v povesti nastopa kot grad Slemenice. Prijave zbira Marko Dernov-šek, tel.: 874-026. Udeležbo na tem pohodu je v svoj program vključila tudi planinska sekcija DU Litija. Dva tradicionalna zimska pohoda PD Litija vabi v soboto, 11.3. 1995 na XXI. zimski pohod na Snežnik (1796 m). Odhod posebnega avtobusa ob 5.30 uri izpred športne dvorane. Obvezna je popolna zimska oprema. Litijski planinci pa se bomo udeležili tudi zimskega pohoda na Porezen (1630 m). Na pot bomo odšli s posebnim avtobusom v nedeljo, 26.3. 1995, ob 6.30 uri. Cena obeh izletov je enaka - i .ooosrr. Prijavite se lahko v pisarni društva med uradnimi urami, vsak četrtek med 16.00 in 18.00 uro. Avtobusa bosta na pot odšla izpred športne dvorane v Liliji ter po potrebi tudi ustavila v Kresnicah in Jevnici. B. V. Dom Andreja Žvana - Borisa na Poreznu NOGOMET Ml BANCA DI ROMA - RIM : SD "REKREATIVCI 77" - LITIJA 4 7 REKREATIVCI 77 je društvo, ki šteje 28 članov s povprečno starostjo 45 let. Obstoja že od leta 1977. Poleg rekreacije v nogometu se vključuje tudi v medobčinske lige veteranov in prireja razna 4 FEBBRAIO '95 Centre Sporiim BANCA DI ROM* INCOMTRO H CAtCK? 1& prijatelj^ srečanja, izlete in turnirje z. drugimi kraji v Sloveniji. Dne 4. 2. 1995 smo dokazali, kako se lahko promovira mesto Litija, Slovenija in nogomet tudi izven naših meja. Gostovali smo na prijateljskem srečanju v Rimu, pri nogometnem klubu Banca di Roma, z njihovimi veterani, bivšimi člani tega kluba, ki še sedaj nastopa v 3. italijanski ligi. Po kvaliteti se ta liga lahko primerja s 1. in 2. slovensko ligo. Sprejeli so nas zelo prijateljsko, z vsemi protokoli, kot se to dogaja na pravih nogometnih srečanjih. Sama tekma, kije bila odigrana na velikem stadionu, pa je bila zelo kvalitetna. Domačini so z. dobro in napadalno igro povedli v prvem polčasu s 3:1. V odmoru smo ugotovili naše pomanjkljivosti in kje jih je možno presenetiti. Tako sm otekmo v regularnem času končali z. rezultatom 4:4, kar je bil za nas velik uspeh. Sledile so enajstmetrovke, kjer se je zelo dobro izkazal naš vratar in branil tri strele, tako da je bil končni rezultat 7:4 za nas. Te zmage smo se zelo veselili. Gostitelji so nam po tekmi čestitali in priznali, da smo jih z našo požrtvovalno igro zelo presenetili. Sledilo je družabno srečanje s podelitvijo pokalov in priznanj. Med kosilom smo se v prijetnem vzdušju pogovarjali o Litiji, Sloveniji, našem društvu in se dogovorili za povratno srečanje v maju ali juniju. Takrat jim bomo lahko pokazali našo Litijo, Slovenijo in naše običaje, saj jim je Slovenija neznana. V popoldanskem času so nam prikazali znamenitosti Rima in v večernih urah smo krenili proti domu. To je bilo za nas lepo nepozabno srečanje, istočasno pa smo si pridobili nove športne izkušnje. Dušan Jovanovič