Eisenhowerj eva doba Ko je v Moskvi umrl Stalin, je ame¬ riški državni tajnik Foster Dulles po- adravil ta dogodek z besedami, češ da bo po Stalinovi dobi sedaj nastopila Eisenhovverjeva doba. Razne okolnosti tako naziranje opravičujejo: v Moskvi si mora Malenkov svoj položaj šele utrditi, Churchill svojo dobo dejansko zaključuje, v Indiji ima Nehru preveč težav v notranjsti in s sosednim Pakti- stanom in zato ne more izrabiti tisti vpliv, ki njegovo ime v mednarodni po¬ litiki spremlja. Listi tudi radi pišejo še o Titu — toda nihče mu ne pripisuje take važnosti, da bi se mogla kdaj kaka doba eventuelno po njem nazivati... Novi poglavarji v Moskvi so začeli svoje delo s ponudbami za utrditev mi¬ ru v svetu. Pred nekaj dnevi jim je od¬ govoril predsednik Eisenhovver in sicer z govorom, ki je izzval povsod posebno zanimanje. Eisenhower je v svojem go¬ voru uvodoma opozoril na silne stroške, ki jih povzroča moderno oboroževanje. Ako bo šlo tako naprej, bo postalo živ¬ ljenje nemogoče.. Novi sovjetski vodi¬ telji imajo vse možnosti, da z dejanji dokažejo, da so res za mir — besed o miru je bilo iz Moskve že dovolj. Ako v Moskvi resno mislijo na mir, tedaj naj to dokažejo: 1. s tem, da pospešijo ko¬ nec sovražnosti na Koreji in zedinjenje Koreje; 2. v Aziji so komunisti sprožili oborožene akcije v Indokini in na Ma¬ lajskem polotoku — njih ustavitev bi bil nov dokaz, da mislijo v Moskvi re¬ sno na mir; 3. sovjeti še danes niso vr¬ nili vseh ujetnikov iz druge svetovne vojne; 4. v Potsdamu je bilo dogovor¬ jeno, da mora biti sklenjena mirovna pogodba z zedinjeno Nemčijo — sovjeti pa zedinjenje v Nemčiji ovirajo, prav tako pa nočejo pristati na podpis dr¬ žavne pogodbe z Avstrijo; 5. ako hoče¬ jo sovjeti res mir, tedaj naj omogočijo, da se bodo umaknili komunistični reži¬ mi v satelitskih evropskih državah in nato naj svobodne volitve pokažejo, ali so res komunisti tisti, ki imajo večino naroda za seboj. Ko bodo sovjeti s temi dejanji pokazali, da so res za ohrani¬ tev miru, tedaj bo možno začeti z o- me‘itvijo oboroževanja in nato razoro¬ žitvijo. Vse te Eisenhowerjeve navedbe niso toliko nove; o njih se je mnogo pisalo — pomembne so sedaj zaradi te¬ ga, ker so postale uradna podlaga za novo ameriško zunanjo politiko napram sovjetom. V ameriški politiki pomenijo te zahteve velik dogodek, saj je prej¬ šnja demokratska vlada delala tako, da je sovjete samo “zadrževala”,, ni jih pa odrivala na njih stare meje. Eisen- hower tak sovjetski umik jasno zahte¬ va. V Moskvi se zaradi tega, da se seda¬ nji dobi že daje ime Eisenhowerja, pre¬ več ne razburjajo. Obratno — vse kaže, da mislijo Eisenhowerjevim namenom Vzeti celo veter iz jader. Te dni za¬ čenjajo sovjeti v Moskvi tam, kjer bi ameriška vlada hotela šele končati. Po moskovskih poslopjih že vise veliki le¬ paki, po ulicah v sprevodih že nosijo napisne table — povsod so že gesla in parole za prihodnjo proslavo 1. maja, ki je v kom. deželah največji ljudski praznik. In vsi lepaki in vse napisne table govore samo o tem, kakšna bodi nova sovjetska zunanja politika. Tako je največ napisnih tabel s tem pozivom': “Živelo večno prijateljstvo med Angli¬ jo, Združenimi državmi in Sovjeti.” Druge napisne table spet govore: “Ži¬ velo prijateljstvo med Anglijo, USA in sovjeti — kajti ti žele skupno obva¬ rovati mir na svetu — itd.” Čez vse te napisne table pa se spenjajo veliki lo¬ ki s pozivi: “Naj živi mir med vsemi narodi’.’ In prav v tem času so nekje odkrili nekaj strani Stalinove politične oporoke in sicer poglavje, ki govori o sovjetski zunanji politiki. V tem delu o- poroke bi naj bil Stalin spoznal, da vo¬ di ta napetost, ki jo je on skuhal v sve¬ tu, prav gotovo kmalu do izbruha nove vojne. Toda sovjeti te vojne še ne žele, zato priporoča, da se naj njegovi na¬ sledniki odločijo za dobo miru in mir¬ nega sožitja z drugimi narodi. Eisenhovver je v svojem govoru na¬ povedal, da bi dolga doba miru pome¬ nila 'obnovo socialnega blagostanja v svetu. Zmanjšani izdatki za orožje bi nujno privedli do tega, da bi na vodil¬ nih mestih začeli zmerneje soditi o ko¬ munizmu. Med vzhodom in zahodom bi se obnovile vezi, ki bi Angliji prinesle gospodarske koristi, med USA in sov¬ jeti pa najbrž plemenito tekmovanje na polju kulturnega in idejnega “zbli¬ ževanja.” Na zunaj bi se ta doba lahko imeno¬ vala po Eisenhovverju, dejansko pa bi komunistom prinesla največ koristi. Ker bi se pozornost od vojaških vpra¬ šanj odmaknila, bi sovjeti nujno spet začeli s poglobljenim; delom po svojih komunističnih strankah v svem svetu. Sedanja gonja z mednarodnimi kongre¬ si za mir bi se kmalu spremenila v no¬ vo zbiranje vseh levičarskih in progre¬ sivnih sil v “fronte obrambe demokra¬ cije” in počasi spet v kake ljudske fron¬ te za obrambo pred novimi pojavi fašiz¬ ma. Ko so v Moskvi ta leta toliko rož¬ ljali s sabljami, so se zlasti v Evropi mnogi odvračali od komunizma, ker je bila njega napadalnost in nasilnost preveč jasna. Ko bodo v Moskvi in | Washingtonu zvonili in peli iste melo¬ dije, bodo nastopili novi časi za spe¬ ve kom', politične poezije. Prvi taki akordi že prodirajo v svet. Začeli so jih prepevati tisti, ki so v Zadnjih klopeh, pa jih imajo ljudje vča¬ sih radi, ker imajo lepe “glasove.” Tako pišejo listi, da so se ameriški opazo¬ valci v Beogradu zadnje dni silno raz¬ burili. Med Beogradom in Bukarešto so se začela pogajanja, ki so pet let zastonj čakala, dasi je bila njih aktual¬ nost vedno enako pomembna. Gre za obnovo plovbe po Donavi. Titova vla¬ da jih je dosedaj odklanjala, sedaj pa sta se oba komunistična režima spom¬ nila, da je le prišel čas, da se znajdejo spet javno skupaj. In tako je Tito odprl prva vrata, ki vodijo v Moskvo... Kakor je bil Eisenhowerjev govor ne¬ kako v skladu s trenotnimi nameni Moskve za ohranitev miru, tako je po¬ leg drugih komentatorjev ponovno go¬ voril tudi Eisenhovverjev državni taj¬ nik J. Foster Dulles. Opozarjal je na ne¬ varnost, ki se skriva za lepimi ponud¬ bami iz Moskve. Kar Moskva ponuja, dela le zaradi taktičnih potreb. Tudi Eisenhowerjev govor je lahko samo le¬ pa taktična poteza, a je njega pomen večji, ker sili sovjete, da morajo iti v svoji ofenzivi za mir tja, kamor jih sili Eisenhowerjeva taktika. POTRDILO ZVESTOBE IN VDANOSTI Že v zadnji številki “Svobodne Slo¬ venije” smo ob zaključku lista kratko poročali v mogočnem zborovanju delov¬ nih slojev prejšnjo sredo na Plaza de Mayo v Buenos Airesu. CGT. je za po¬ poldanske ure povabila delavstvo in vse ostale člane svojih sindikatov, da se zberejo na omenjenem zgodovinskem trgu in ponovno izpričajo svojo vda¬ nost in zvestobo svojemu voditelju in ustvaritelju nove Argentine predsedni¬ ku republike gralu Juanu D. Peronu ter da odobrijo in potrdijo vse njegove ukrepe v zadnjem času za ponovno vzpostavo ravnotežja med plačami in cenami glavnim življenskim potrebšči¬ nam. Odziv na poziv CGT je bil velikan¬ ski. Na Majskem trgu so se zbrale to¬ likšne množice, kakor jih dosedaj na tem trgu še ni bilo. Ko se je na balko¬ nu vladne palače pojavil predsednik gral Peron z vsemi člani svoje vlade in skupino višjih častnikov, ki so jih do¬ ločila vojna ministrstva kot znak svo¬ je popoldne solidarnosti argentinskega naroda s predsednikom gralom Pero¬ nom, je vsa množica vzvalovila v silnem navdušenju in vzklikanju. Na veličastnem zborovanju sta govo¬ rila samo glavni tajnik CGT Eduardo Vuletich in predsednik gral Juan D. Peron. Eduardo Vuletich je naglašal,, da so se delavske množice zbrale na Majskem trgu, ne za to, ba bi karkoli prosile svo¬ jega voditelja in prvoborca, ampak, da mu izpričajo neomajno solidarnost z njim in vsem njegovim delom ter mu pred vsem svetom ponove svojo zvesto¬ bo in vdanost. Zagotavljal ga je, da stoji za njim mogočna armada 6 mili¬ jonov organiziranih delovnih ljudi, ki smatrajo njegove neprijatelje za svo¬ je neprijatelje. Pozival ga je, nai od¬ ločno nadaljuje započeto delo. Delavni sloji bodo vse te ukrepe brezpogojno odobrili in mu sledili. Predsednik republike gral Juan D. i Peron dolgo ni mogel začeti svojega go- j J vora. Množica ga je neprestano po- j zdravljala in vzklikala njegovo ime. j Ko se je navdušenje množice malo po¬ leglo je gral Juan D. Peron v svojem jedrnatem govoru med drugim povdar- jal svojo srečo, da vidi zopet zbran narod pred sabo, narod, ki se zaveda, da prihaja njegova ura. Ljudje, ki žive ta- j ko kot on, samo za narod, potrebujejo j tako solidarnost. On sam je kot pred¬ sednik bolj narodu dajal nasvete in na¬ vodila, kakor pa samo odredbe, ker že¬ li biti narodu samo prijatelj. Omenjal je ogromno odgovornost, ki jo ima člo- | vek pri vodstvu naroda in države. Lah¬ ko je pa vladati narodu, ki se tudi sam zaveda svoje odgovornosti. Ta se potem razdeli enakomerno na vse zavedne dr¬ žavljane. Brez naroda ni mogoče vla¬ dati Zatem je pa predsednik gral Peron prešel na del svojega govora, ki se je nanašal na zadnje njegove odredbe o ponovni vzpostavitvi ravnotežja med plačami in cenami življenskih potreb¬ ščin. V tem trenutku sta v kratkem presledku odjeknili dve detonaciji. Zlo¬ činski elementi so postavili dve bombi. Eno na postaji podzemske železnice Plaza de Mayo, blizi vladne palače, drugo pa na nasprotnem kraju Majske¬ ga trga v eni tamošnjih kavarn. Bomb¬ ni atentat je zahteval 5 smrtnih žrtev ter veliko ranjenih. Ko so odjeknile de¬ tonacije bomb po Majskem trgu, je množica še živahneje začela aklamirati predsednika grala Perona, ki zopet dol¬ go ni mogel nadaljevati svojega govo¬ ra. Ljudstvo je bilo ogorčeno radi tega ogabnega zločina, ki je zahteval smrt nedolžnih ljudi. Sredi vzklikanja množi¬ ce je gral Peron govoril potem dalje in ljudi opozoril, da ravno ta bombna aten¬ tata dovolj jasno potrjujejeta dejstvo, da je imel on zadosti osnov, ko je ne¬ davno z istega mesta opozarjal delov¬ no ljudstvo in ves narod na široko in podrobno organizirano kampanjo za zrušenje sedanjega stanja v republiki. Naglašal je, da je gospodarsko, politič¬ no in socialno stanje v republiki tak¬ šno, da je vlada v stanju odgovoriti z vso odločnostjo in z vsemi ukrepi, ki bi bili potrebni, da se zavaruje narod in delovno ljudstvo pred slehernim izkori¬ ščanjem brezvestnih špekulantov. Vla¬ da bo nastopala pravično proti vsem. Tisti, ki so pošteni in spoštujejo zako¬ ne bodo deležni skrajne zaščite, tisti pa, ki bi še nadalje skušali motiti javni red in mir in navijati cene ali odtegovati živila javni prodaji bodo okusili vse tr¬ dote zakona in bodo poslani v zapore. Zadnji ukrepi vlade so imeli za posledi¬ co, da so cene živilom padle za 25%. Nato je pa z odločnim glasom napo¬ vedal, da za peronistično gibanje na¬ stopa novo razdobje, ko je treba očisti¬ ti Argentino vseh njenih neprijateljev, na tudi peronis+ično gibanje in iz njega pognati vse, ki vanj ne spadajo. Ob koncu svojega govora je pozval množico naj se mirno vrne na svoje do¬ move z zavestjo, da so vsi že pred de¬ setimi leti sklenili, da bodo zavarovali srečo svojega naroda in veličino domo¬ vine. Vsi naj se zavedajo, da je do teh ciljev mogoče priti samo s pomočjo go¬ spodarske neodvisnosti, socialne pravič¬ nosti in politične suverenosti. Če bi pa La Argentina recibio despues de la segunda guerra mundšal 600.000 inmigrantes europeos El delegado argentino ante la reunion del Comite intergubernamental para Migracion Europea —ICEM—, sr. Federico Gard, declaro que su pais se siente muy capaz y sera muy feliz de contribur a la solucion del problema de la pobla- cion excesiva de Europa. Venezuela, Brasil y Chile anunciaron ademas, que presentaran planeš de co- lonizacion para inmigrantes europeos. Mientras tanto, el director de la ICEM, Hugh Gibson, elevo a los representantes del comite de los 22 paises miembros, su informe sobre los progresos realizados por la entidad desde que comenzo sus tra- bajos en febrero de 1952. Senalo que el traslado de 88.640 inmigrantes europeos desde febrero de 11952 al 31 de maržo de 1953, se realizo “durante un periodo de graves dificultades para la' inmigracion en general”. Agrega el informe de Gibson que “hay buenas razones para esperar un movimiento mayor a America del Sur particularmente desde la adhesion de la Argentina a los trabajos de la comision”. El delegado argentino, senor Gard, respondio expresando que su pais “se siente muy feliz de ser capaz de contribuir a la solucion del problema de la po- blacion excesiva del viejo continente”. Afirmo que desde que termino la segun¬ da guerra mundial, la Argentina recibio en su pais aproximadamente a 600.000 europeos, y que su gobierno esta convencido de que la solucion de esta cuestion puede contribuir de manera significativa a stablecer y afianzar la paz en el mun- do. Por ello —revelo— “la Argentina esta preparada para dar toda su coopera- cion a la tabor del comite, de acuerdo con los anhelos pacifistas del presidente Peron.” Argentina je po drugi svetovni vojni sprejela 600 - 00 S evropskih imigrantov A.rgentinski delegat na zborovanju Medvladnega odbora za evropsko imi¬ gracijo — ICEM-g. Federico Gard je izjavil, da se njegova država smatra za spo¬ sobno in bo tudi srečna, da bo lahko prispevala svoj delež za rešitev vprašanja prenaseljenosti prebivalstva v Evropi. Zastopniki Venezuele, Brazilije in čila so sporočili, da bodo njihove vlade predložile kolonizacijske načrte za evropske imigrante, nato je pa ravnatelj tega odbora Hug Gibson predstavnikom 22 držav, ki so članice tega odbora podal poro¬ čilo o delovanju te ustanove od začetka februarja 1952 dalje. Povdarjal je, da se je preselitev 88.640 evropskih imigrantov od februarja 1952 do 31. marca 1953 izvr¬ šila z velikimi težavami za imigracijo sploh. Povdarjal je upanje, da je pričako¬ vati večjih naselitev evropskih imigrantov posebno v Južni Ameriki in to pred¬ vsem, ker je postala članica tega odbora sedaj tudi Argentina. Argentinski delegat g. Gard je takoj nato prosil za besedo ter je naglašal, da je njegova država srečna, da lahko pomaga rešiti ta problem. Poudaril je dej¬ stvo, da je Argentina po drugi svetovni vojni sprejela okoli 600.000 Evropejcev. Argentinska vlada je prepričana, da rešitev tega teškega problema lahko v veliki meri pripomore k utrditvi miru. Zato je Argentina pripravljena z vsemi sredstvi podpirati delo Medvladnega odbora za evropsko imigracijo in vse to v duhu stal¬ nih prizadevanj predsednika grala Perona za ohranitev in utrditev miru. NOVI POSVETI ZAHODNIH ZAVEZNIKOV v PARIZU Zahodni zavezniki ,ki so povezani v obrambno zvezo NATO — zvezo sever¬ nih atlantskih držav (v njej so še Ita¬ lija, Grčija in Turčija), se sedaj zbira¬ jo na novo posvetovanje v Parizu. Ta¬ ke posvete predvideva pogodba sama in sta bila dosedaj že dva taka posveta: prvi je bil v Parizu, drugi lani v Lizbo¬ ni in tretji je sedaj spet v Parizu. Ta konferenca prihaja ravno v času, ko so novi sovjetski voditelji sprožili veliko gonjo za mir in mirno sožitje med ka¬ pitalističnim in komunističnim svetom. Glavni voditelji te obrambne zveze so prepričani, da so sovjetske vabe le past, ker hočejo sovjeti s svojo sedanjo mi¬ rovno gonjo doseči predvsem dvoje: 1. razrahljati povezanost med zahodnimi | zavezniki, ker sloni ta le na strahu pred j sovjetsko napadalnostjo, ker pa se ta odmika, se bodo tudi začeli majati te- ! melji na katerih stoji ta obrambna i zveza; 2. sovjeti nočejo, da bi kdaj Nemčija bila članica te zahodne ob¬ rambne zveze in menijo, da se izvede zedinjenje obeh Nemčij s svobodnimi volitvami, vendar bi ta nova Nemčija morala ostati razorožena in nevtralna. bilo potrebno, da bi te množice rabil za nedotakljivost ene od teh zastav, potem jih bo pozval in jim bo dal na razpola¬ go tudi sredstva, da bodo dosegli zma¬ go teh idej. V nepopisnem navdušenju so utonile zadnje besede predsednika grala Pero¬ na, kateremu je potem zbrana množica še dolgo prirejala viharne ovacije in mu zagotavljala svojo neomajno vda¬ nost in privrženost. Solidarnost s predsednikom gralom Peronom in z njegovim delom so izrek¬ le tudi vse argentinske organizacije in ustanove. Poslanska zbornica in senat sta imela izredne seje in sta predsedni¬ ku poslala posebne vdanostne spomeni¬ ce. Njeno nevtralnost bi poroštvovala tudi sovjetska vlada s svojim, podpisom na taki mednarodni pogodki o novem po¬ ložaju Nemčije. ALI SO ŠE TAKO ČRNOGLEDI? Ko se sedaj zbirajo na posvet v Pa¬ rizu, prihajajo na dan zanimive po¬ drobnosti o tem, kako so zavezniki gle¬ dali na razvoj, ko so se zbirali na prve konference. Tako so na prvi skupni kon¬ ferenci v Parizu bili vsi tega mnenja, da se bo napetost med vzhodom in za¬ hodom zaključila s skorajšnjim izbru¬ hom vojne. Na tako vojno pa zavezniki tedaj niso bili pripravljeni. Edino USA so imele primerna sredstva za obram¬ bo, toda takrat se je ravno začela voj¬ ska na Koreji in je morala vsa ameri¬ ška sila tja. Na drugem posvetu v Liz¬ boni so ugotovili, da se je položaj še poslabšal in so že izračunali, da bodo sovjeti svoj napad na zahodno Evropo sprožili tekom leta 1953. V tem letu zavezniki še vedno ne bi imeli dovolj sredstev za vojskovanje in tako je bil v Lizboni izdelan podroben načrt o vo¬ jaških pripravah, ki bodo odgovarjale vsem potrebam tako v sredini 1. 1954. Toda te priprave bi odgovarjale vsem predvidevanjem, ako se doseže, da bo zahodna Nemčija že pred tem postala članica evropske unije in bo njena o- borožena sila članica skupne evropske vojske. Slednje pa se še ni izvedlo in največ ovir povzročajo pri tem Franco¬ zi, ki se boje prevelikega pritiska nemške oborožene sile v Evropi, med tem mora Francija svoje sile trošiti po vsem svetu — Indokini in v Severni Afriki. Sovjetska mirovna ofenziva je prišla tik v dneh pred začetkom posvetov v Parizu. Ker v Moskvi vedo, da se bo največ govorilo o Nemčiji, so hitro po¬ nudili glede Nemčije tisto, kar jim je najbolj koristno. Predlagajo pa zedin- (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA IZ TEDNA V TEDEN USA: Odmev na Eisenhowerjev zu¬ nanjepolitični govor, v katerem je po¬ zval ZSSR na prenehanje živčne vojne in na mir, kakor si ga zamišlja in za¬ hteva svobodni svet, je bil v zahodnih državah ugoden. Churchill je izjavil, da se popolnoma strinja s sleherno Eisen- howerjevo izjavo; isto je objavila tudi francoska in nemška vlada. Višinski je na na vprašanje časnikarjev izjavil, da “je bil Eisenhowerjev govor zelo za¬ nimiv, vendar ne popolnoma točen”, sovjetsko časopisje pa je samo obja¬ vilo, da je Eseinhower govoril “o potre¬ bi miru med ZSSR in USA”, ni pa obja¬ vilo govora samega. V sovjetskem ča¬ sopisju komentarjev o govoru ni bilo, v sovjetskem radiu pa dvakrat komen¬ tarji niso bili enaki. Prvi komentar mo¬ skovskega radia je bil zelo prijazen, v naslednji oddaji pa je bil že nerazpo¬ ložen napram nekaterim: Eisenhowerje- vim izjavam. V USA sta Eisenhowerjevo zunanjo politiko, kakor jo je postavil s svojim govorom, na široko in s poudarkom sprejeli obe ameriški stranki. Izjave re¬ publikanskih in demokratskih senator¬ jev in poslancev so bile naravnost vzhi¬ čene nad Eisenhowerjevimi načrti. Zun. min. Dulles je imel že naslednji dan svoj govor, v katerem je poudaril, da je “Eisenhower svojo zunanjo politiko, kdkor jo je začrtal v svojem govoru, pripravil v svojih prvih 90 dneh pred¬ sednikovanja in to ne glede na to, kak¬ šno politiko je vodila, ali jo vodi ali pa jo bo vodila ZSSR s svojimi sateliti. Ameriška zunanja politika je že dolo¬ čena za naslednja leta.” Dulles’ je tudi izjavil, da je “ZSSR s svojo tkzv. mi¬ rovno ofenzivo dejansko prešla v ‘mi¬ rovno defenzivo” ter je ofenzivo pre¬ vzel Eisenhower” — O novi ameriški zunanji politiki bodo govorili še štirje drugi visoki ameriški politiki, katerih imena pa niso bila objavljena. — Ame¬ riški časnikarji, ki so se po 10 dnev¬ nem obisku v Moskvi, kamor ni smel stopiti noben ameriški časnikar od 1. 1946 dalje, vrnili v USA, izjavljajo, da “nikdar v žurnalistični zgodovini ni bi¬ lo izrečeno toliko laži v tako malo be¬ sedah; kakor se to dogaja z ZSSR.” Časnikarji objavljajo v ameriškem ča¬ sopisju svoje vtise iz Moskve in ZSSR in so enodušnega mnenja, da “v ZSSR ni nobene osebne svobode, še manj ka¬ kih drugih svoboščin.” Izjavili so tudi da je sovjetsko časopisje že med njiho¬ vim obiskom potvarjajo njihove izjave ter so lahko sami brali take laži. Vsi poudarjajo, da niso “nikdar med svojim obiskom izjavili, da so uigotovili, da sovjetska vlada hoče mir, pač pa le sovjetski narodi. Vedno smo ob taki priliki dodali: ‘Glavno vprašanje pa je, kaj hočejo ljudje v Kremlju?”. — V USA so izvedli šesti atomski poskus, v katerem so uporabili tudi večje šte¬ vilo helikopterjev, ki so v trenutku eksplozije atomske bombe leteli s po¬ sadkami nad ogroženim področjem. Eksplozija pri tem poskusu je bila naj¬ močnejša od zadnjih petih eksplozij v letošnji sezoni ameriških atomskih po¬ skusov ter so svit eksplozije videli ce¬ lo v Los Angeles, ki je nad 460 km od¬ daljen od poskusnega podfročja, prav tako pa tudi v 1000 km oddaljeni Mon¬ tani. —Hudi snežni viharji in nevihte, ki so nenadoma zajele vzhodni del USA, so zahtevale 11 smrtnih žrtev in nad 3000 družin je ostalo brez strehe. ZAHOD NEMČIJA: Adenauer je po vrnitvi iz USA in Kanade, kjer je imel razgovore z Eisenhowerjem in kanad¬ sko vlado, v Hamburgu izjavil, da sta enotnost Evrope in uspešna zgraditev evropske obrambne skupnosti glavni na¬ čeli ameriške politike do Evrope. “Uso¬ da sveta je v naših rokah”, je nadalje¬ val Adenauer, “in leto 1953 je odločil¬ no v zgodovini sveta. Ura usode bije samo enkrat za človeštvo.” Poudaril je, da je “nemško ime onstran morja zo¬ pet nekaj vredno.” JUŽNOAFRIŠKA UNIJA: V Južni Afriki je na splošnih volitvah znova zmagala dr. Malanova nacionalistična stranka, ko si je z 94 sedeži v parla¬ mentu priborila absolutno večino. Opo- zicionalna Združena stranka je dobila 57 sedežev, delavska stranka pa sa¬ mo 4. ZSSR: Za sovjetskega veleposlanika v Londonu je imenovan Jakob Malik na mesto Gromika, ki ga je tja poslal ge umrli Stalin. Gromiko je eden najbolj¬ ših poznavalcev zahodnega sveta in Mo¬ lotovov ljubljenec ter ga je ta poklical v Moskvo, da ga bo v slučaju, če pride do pogajanj med ZSSR in USA, poslal kot sovjetskega delegata na taka poga¬ janja. BEGUNCI IZ VZHODNE EVROPE Londonski “Economist” ena najugled¬ nejših in najbolj vplivnih angleških go¬ spodarsko - političnih tedenskih revij je nedavno objavil zaključek daljšega članka pod gornjim naslovom, ki ga ra¬ di zanimivosti objavljamo v izvlečku. Daši se poedine skupine beguncev iz Vzhodne Evrope med seboj zelo razli¬ kujejo in čeprav obstojajo znotraj po¬ sameznih skupin različni pogledi na bo¬ dočo ureditev tega prostora kot celote, vendar so vsem skupne naslednje tri postavke: 1.) Razumljiva je težava, ob¬ držati vse stranke različnih miselnosti v skupnem delu v okviru enega same¬ ga zastopstva (narodnega odn. držav¬ nega op. ur.), posebno še, ker ni izgle- dov za takošnjo vrnitev; 2.) Pomanj¬ kanje finančnih sredstev je občutno in vse mora prihajati iz virov v USA; 3.) Obstojajo nasprotja glede političnega in gospodarskega sistema, ki naj na¬ domesti komunizem po osvoboditvi do¬ movine. Osnovna podoba posameznih begun¬ skih zastopstev je pa naslednja: ČEŠKO SLOVAŠKA Februarja 1949, ob obletnici praške¬ ga komunističnega udara, so Čehi in Slovaki skupno ustanovili Češko-slova- ški osvobodilni odbor pod predsedstvom dr. Petra Zenkla, biv. podpredsednika vlade in dr. Jožefa Lettricha, biv. pred¬ sednika Slovaškega narodnega odbora. Ta odbor je podpiralo šest strank, prav tako pa tudi nekateri neodvisni odlični posamezniki. Nasprotstva med vodilni¬ mi šestimi strankami so vodila do raz¬ cepa v januarju 1951, vendar pa se je po daljšem: naporu posrečilo doseči spo¬ razum julija meseca 1952. Izven je o- stala agrarna stranka, katere številni člani pa še danes zagovarjajo sodelo¬ vanje. Program odbora zahteva “obno¬ vo demokratskih svoboščin v neodvisni, demokratični, zedinjeni in nedeljivi Češko-Slovaški v mejah pred munchen- skim dogovorom”. Sudetsko vprašanje je bilo za ta odbor rešeno v Potsdamu 1945. Vendar pričakujejo sodelovanje z demokratično Nemčijo. MADŽARSKA Delovanje madžarskih emigrantov, ki so zapustili domovino po prihodu ko¬ munistov na oblast, je bilo precej otež- kočeno zaradi aktivnosti fašističnih “Suličastih križev”, ki so zagovarjali nacizem in odklanjali sodelovanje z za¬ hodom, prav tako pa še danes na Tr se načine ovirajo formiranje demokratične enotnosti med Madžari. Ravno tako pa tudi tisti Madžari, ki so zbežali v svo¬ bodni svet takoj po prihodu komuni¬ stov, nočejo sodelovati s tistimi komu¬ nističnimi Madžari, ki so prišli v svet šele v zadnjih letih, češ, da so nasprot¬ niki demokracije. L. 1948 so nekomunistični madžarski begunci ustanovili Madžarski narodni odbor pod predsedstvom dr. Bele Varge, kat. duhovnika, ki je igral važno vlogo v madžarski predvojni politiki. Član izvršnega odbora je dr. Ferenz Nagy, bivši predsednik vlade in član stranke malih kmetov, kateri pripada tudi Var¬ ga. Med tem, ko je Nagy strokovnjak za finančna vprašanja, je za vojaške zadeve Tibor Eckhardt, ustanovitelj stranke malih kmetov, ki je iz Madžar¬ ske odšel že leta 1940. Poleg te stran¬ ke je v odboru še več drugih, ki vse odklanjajo tako komunizem kot naci¬ zem. POLJSKA Zvesta svoji tradiciji notranjih raz¬ kolov je poljska emigracija razdeljena v tri skupine. Prva je tkzv. “vlada v emigraciji”, sestavljena leta 1949. Kot naslednica medvojne vlade v emigraci¬ ji, ki jo je vodil v začetku Avgust Za- leski, sedaj pa general Odzierzynski, ki uživa zaupanje generala Andersa. Druga je Poljski politični odbor s se¬ dežem v Londonu, sestavljen iz članov dveh važnih predvojnih strank, desni- j čarske Poljske nacionalne demokratske stranke in Poljske socialistične stranke in več manjših skupinic. Razlika med prvo in drugo stranko obstoja v tem, da prva podpira stališče bodoče države na osnovi ustave iz leta 1935, ker tako ohranja kontinuiteto poljske države, hkrati pa hoče to ustavo demokratizira¬ ti; druga stranka je pa na stališču, da je omenjena ustava osnova za nadalje¬ vanje avtoritarnega režima. Tretja sku¬ pina je Poljski narodni demokratski od¬ bor v Washingtonu pod vodstvom Mi- kolajczyka in ga sestavljajo člani Polj¬ ske kmečke stranke in Demokratske stranke. Mikolajczyk soglaša s Polj- i skim političnim odborom v temi, da je 1 treba objaviti novo demokratično usta- I vo po osvoboditvi, vendar ne vidi raz¬ loga za priznavanje ustave iz leta 1935 samo zato, da se s tem pokaže zgodo¬ vinsko nadaljevanje obstoja države. JUGOSLAVIJA Delavnost jugoslovanskih beguncev je otežkočena zaradi navidezno dobro zasidrane Titove pozicije in njegovih naraščajočih prijateljskih odnosov z za¬ hodom. Prav tako to delavnost ovirajo stara nasprotstva med Srbi, Hrvati in Slovenci, ki se vlečejo še naprej v e- migraciji. Med srbskimi skupinami sta glavni Jugoslovanski odbor v Londonu (Dr. Slobodan Jevanovič) in Osrednji srbski narodni odbor v USA (Dr. Konstantin Fotič). Prvi zagovarja demokracijo, monarhijo, federativno Jugoslavijo in Balkansko zvezo. Drugi soglaša s pr¬ vim v glavnih točkah, vendar je bolj za zedinjeno in centralizirano notranjo or¬ ganizacijo države. Med hrvatskimi skupinami je Hrvat- ska seljačka stranka pod dr. Mačkovim vodstvom, ki zagovarja Hrvatsko v okviru demokratične, federativne jugo¬ slovanske republike ter dr. Paveličev« ustaši, ki zagovarjajo neodvisno Hr¬ vatsko in avtoritarno vlado. Slovence zastopa Narodni odbor za Slovenijo, v katerem so predstavniki vseh demokratskih strank, ki so imele vpliv na politično življenje Slovencev pred II. svetovno vojno. Vodi ga dr. Miha Krek, predsednik krščansko de¬ mokratske Slovenske ljudske stranke in bivši podpredsednik vlade. Narodni od¬ bor za Slovenijo zagovarja demokraci¬ jo in federativno Jugoslavijo. RUMUNIJA Rumunski begunci imajo podobne te¬ žave kot Madžari, ker je med njimi pre¬ cej pristašev bivše reakcionarne in fa¬ natične Železne garde. Demokratični antikomunistični romunski emigrantje odločno odrekajo železnogardistom so¬ delovanje pri načrtih za osvoboditev domovine. Kralj Mihael, sedaj v Londo¬ nu (v zadnjem času v Švici op. ur.), ki je za večino Romunov simbol nadalje¬ vanja države, vzdržuje stike z vso e- migrantsko delavnostjo. Romunski na¬ rodni odbor, ustanovljen leta 1949 v Washingtonu pod vodstvom biv. pred¬ sednika vlade Radesca, se je razklal v dve skupini Radescovo in Visoianu-jevo, katero podpira kralj. Izgledi za ponov¬ no združenje obeh so 50:50. Obe skupi¬ ni si nasprotujeta v vprašanju vrnitve industrije v zasebne roke. Obe pa sta si edini v obnovi ustave iz leta 1923, po kateri je Romunija bila ustavna mo¬ narhija in obe zahtevata vrnitev Bu¬ kovine in Besarabije. BOLGARIJA Do združenja Bolgarov v enotno or¬ ganizacijo še ni prišlo. Trenutno je več skupin ,ki zatrjujejo, da predstavljajo in branijo interese Bolgarov v inozem¬ stvu. Bolgarski narodni odbor, katere¬ ga glavna sila so predstavniki bolgar¬ ske Agrarno-narodne zveze, je doslej edini, ki je postavil lastno organizaci¬ jo in njegov program obsega: Obnovo Trnovske ustave, preklic vseh proti¬ ustavnih diktatorskih zakonov, izda¬ nih v času sovjetske okupacije in po njej volitve nove skupščine. Novi posveti zahodnih zaveznikov v Parizu (Nadaljevanje s 1. strani) jenje Nemčije — česar se sicer v Fran¬ ciji že VSa stoletja boje — in stalno ra¬ zorožitev te Nemčije, ker bi njeno var¬ nost jamčile glavne evropske velesile in USA. Na ta predlog pa bo v Parizu vedno mnogo odmeva, ker se nemške vojske boje, ker bi bila ta pač edina, ! ki bi poleg ruske v Evropi skoraj naj- 1 več pomenila. OROŽJE PONUJAJO TISTIM, KI SO JIM GA PREJ VZELI Kar delajo zastopniki USA v Evropi, to delajo tudi v Aziji. Kakor je bil v Evropi Nemec vedno najboljši vojak, tako je v Aziji postal enako slaven ja¬ ponski vojak. Ker so japonski genera- j li vojsko izgubili, se sedaj ne smejo več iti vojaških iger in manevrov. Sicer je dobro, ako v USA vedo, da japonski ge-1 nerali dolgo ne bodo hoteli ostati brez dela, toda njih pritisk, ki' je od zadnje japonske vlade terjal, da naj se Japon¬ ska čimprej oboroži, je bil tolikšen, da je izbruhnila resna kriza. Na vladi je INDOKINA: V francoski Indokini ko¬ munisti (Vietminh) v državici Laos prodirajo nezadržno proti jugu. Fran¬ coske čete so zapustile že več utrjenih postojank. Franc. žun. min. Bidault je označil ta noVi komunistični napad kot “jasen primer komunistične napadalno¬ sti”. Franc, vlada namerava to novo “vojno proti svobodni državi” spraviti pred ZN, istočasno pa je ponovno za¬ prosila USA za pomoč. PERZIJA: V Teheranu gre borba med min. preda. Mosadekom in perzij¬ skim šahom naprej ter se je Mosadeku posrečilo dobiti od šaha zagotovilo, da bo “on samo kraljeval, ne pa vladal.” bila liberalna stranka z Jošido na čelu. Ta se je protivil ameriškim zahtevam, da naj še Japonska oboroži — pa to ne zaradi tega, ker bi orožja ne želel, am¬ pak, ker je trdil, da bodo potem, ko bo¬ do geherali dobili orožje, zagrabili tu¬ di po vladi in oblasti — in zato je ra¬ je šel na volitve, kjer da se naj odloči, kaj misli narod o tej točki japonske po¬ litike. Jošida je šel na volitve, ker je v li¬ beralni stranki nastal razkol. Anueri- kanci so namreč iz zaporov spustili Šigemica, ki je bil med vojno zunanji minister in tako “vojni zločinec”. “Te¬ daj je bil tudi predsednik liberalne stranke. Ko je prišel iz zaporov, je ter¬ jal od Jošide, da naj mu vrne predsed¬ stvo liberalne stranke, istočasno pa je začel zahtevati , da morajo Japonci sprejeti ameriške ponudbe in se s po¬ močjo USA čimprej za vojsko kar naj¬ bolj opremiti. Jošida je mislil, da naj gre vse bolj počasi — najprej obnova dežele, potem pa vežbe z ameriškim orožjem, toda šigemicu je postal sedaj zagovornik ameriških želja — in bo se¬ daj po volitvah najbrž t udi prevzel predsedstvo vlade in tudi vodstvo libe¬ ralne stranke. Liberalna stranka je na Japonskem najmočnejša. Parlament šteje 640 po¬ slancev. V zadnjem parlamentu je imel Jošida 345 liberalnih poslancev, pri teh volitvah pa je liberalna stranka dobila samo 199 poslanskih mest. Nazadovala je, ker je Šigemicu nastopil s svojimi pristaši ločeno s svojo listo in dobil ne¬ kaj nad 40 mandatov. Napovedujejo, da bo Jošida odstopil in se umaknil iz politike, vodstvo vlade bo prevzel Ši- j gemicu, ki bo poleg liberalcev vzel v j vlado še zastopnike drugih sredinskih strank. IZMENJAVANJE RANJENIH IN BOLNIH VOJNIH UMJETNIKOV NA KOREJI Izmenjava bolnih in ranjenih vojnih ujetnikov na Koreji se je začela 20. t. m. Americanci so najprej izročili komuni¬ stom Onega Severnokorejca, komunisti pa Amerikancem enega južnokorejma, da so tako simbolično prikazali, da se 'je vojna pričela med severno in južno Ko¬ rejo. Nat9 pa so pričeli z redno za¬ menjavo in sicer po ključu: 100 zavez¬ niških vojakov ih 500 komunistov, ki bo veljal tako dolgo, dokler ne bodo zavez¬ niki dobili nazaj svojih 605 ranjenih in bolnih ujetnikov, komunisti pa svojih 6033. Od zavezniških ujetnikov v komuni¬ stičnih rokah ni doslej še nobeden izja¬ vil, da se ne bi hotel vrniti domov, med¬ tem ko je med številnimi komunistični¬ mi ujetniki v ameriških taboriščih prišlo do ostrih protestov proti vrnitvi ter so le-te Amerikanci zadržali še nadalje v svojih bolnišnicah. Prvi dan je zamenja¬ vi pristostvoval tudi zavez. vrh. povelj¬ nik na Koreji gen. Mark Clark, ki je ob tej priliki časnikarjem izjavil, da “so znaki za končen mir na Koreji sedaj volj vidni, kakor kdaj koli poprej”, je pa na vprašanje nekega časnikarja od¬ govoril, da “sam zase ni glede miru na Koreji nikak optimist.” Prav tako je ob¬ javil, da časnikarji ne bodo mogli govo¬ riti z vsemi vrnjenimi zavezniškimi u- jetniki, “ker so nekateri prepojeni s komunističnimi idejami, ki so se jih na¬ vzeli v ujetništvu pod hudim fizičnim in duhovnim pritiskom s strani komuni¬ stov.” Zavezniške ujetnike komunisti vrača¬ jo oblečene v modre brezoblične halje in modre čepice, ki jim jih Amerikanci ta¬ koj vzamejo in jih preoblečejo v ame¬ riške uniforme. Vrnjeni ujetniki so iz¬ javili, da so te obleke dobili v trenutku, ko so jih nakladali na kamione, prej pa da so jih pustili živeti po taboriščih v sahiih cunjah. Prav tako izjavljajo, da so komunisti z njimi zelo slabo posto¬ pali in jim dajali skrajno pičlo hrano. Prostor, kjer zamenjujejo ujetnike, so Amerikanci opremili z velikimi bolniš- Buenos Aires, 23. IV. 1953 ARGENTMN A Predsednik republike gral Peron je takoj po končanem mogočnem zboro¬ vanju na Plaza Mayo prejšnjo sredo odšel na obisk k ranjencem, ki so bi¬ le žrtve bombnega atentata. Z njimi se je dalj časa razgovarjal in naročil vodstvu zavoda, da morajo biti ra¬ njenci deležni največje pozornosti. Smrtne žrtve bombnega atentaba so pa pokopali z vsemi slovesnostmi, svojcem umrlih je predsednikov po- bočnik izrazil njegovo globoko so¬ žalje. Vsa javnost v Argentini odločno obsoja zločinski bombni atentat na Majskem trgu. Po zborovanju na tem trgu se je del ogorčenih ljudi podal pred poslopja Yokey kluba, radikal¬ ne in demokratske ter socialistične stranke ter jih je zažgal. Z enega teh poslopij so bili oddani tudi re- volverski streli na množico, kar jo je še bolj razvnelo. Predsednik gral Peron je v pone¬ deljek, 20. t. m. ob 8. uri zjutraj go¬ voril ob začetku šolskega leta učite¬ ljem in profesorjem, šolski mladini in staršem šoloobveznih otrok. Nje¬ gov govor je prevevala globoka ljube¬ zen, ki jo čuti do mladine, kateri nu¬ di vse možnosti in pogoje za iz¬ obrazbo in strokovno spopolnitev. Učno osebje je opozarjal na veliko odgovornost, ki jo imajo pri vzgoji mladine. Istočasno je predsednik gral Peron odprl tudi veliko števil« novih šol po vseh delik republike. Naglašal je, da je njegova vlada Zgradila več šol, kakor pa vse prej¬ šnje argent. vlade skupaj. Gral Pe¬ ron je svoj govor imel pred prosvet¬ nimi ministri vseh argent, provinc in zastopniki dijaške mladine, prenaša¬ le so ga pa vse argent. rad. postaje. Boj proti verižnikom in špekulan¬ tom z življenskimi potrebščinami in ostalimi predmeti organi oblasti na¬ daljujejo z vso strogostjo zakona. Slehernemu prekršku izdanih zakon¬ skih prepisov sledi kazen: 3 mesece zapora in zapor lokala za tri mese¬ ce ter odgovarjajoča denarna globa za manjše prestopke. Za težje pre¬ stopke je poleg zaporne kazni treh mesecev in visoke denarne globe, ki sega tudi do 100.009 pesov, predvide¬ na tudi stalna zapora lokala in od¬ vzem obrtne koncesije za vedno. Do ponedeljka zvečer so organi oblasti samo v Buenos Airesu zaprli že nad 800 trgovcev, pekov, mesarjev, zele- jadarjev in prodajalcev raznih mes¬ nih izdelkov. Enako postopajo proti navijalcem cen in špekulantom tudi guvernerji vseh provinc. V Buenos Airesu so bili te dni zbrani guvernerji vseh argentinskih provinc. Z njimi je imel konferenco predsednik republike gral Peron ter je imel pred njimi daljši govor o ko¬ ordinaciji dela za uspešnejšo izved¬ bo vseh načrtov II. petletnega načrta. Na konferenci z guvernerji so govo¬ rili tudi drugi ministri. IAPI — argentinska državna u- vozna in izvozna družba — je pro¬ dala 1.156.000 ton žita v inozemstvo. Po zadnjem sporazumu med Argen¬ tino in Brazilijo ga je Brazilija ku¬ pila 1.116.000 ton, Italija pa tudi po določilih zadnjega trgovinskega spo¬ razuma aprilsko kvoto 40.000 ton. Italija ho v vsem dobila od Argenti¬ ne 300.000 žita. Argentinska trgovinska delegaci¬ ja v Moskvi je uspešno zaključila razgovore s predstavniki sovjetske vlade za sklenitev trgovinske pogod¬ be med obema državama. Argentin¬ sko - sovjetski trgovinski dogovor bo podpisan v Buenos Airesu. Argentina bo po novi pogodbi dobivala iz So¬ vjetske zveže stroje, premog in pe¬ trolej, v Sovjetsko zvezo bo pa uva¬ žala predvsem kože in volno. Argentina je lani izvozila 3.000.000 ton blaga v vrednosti 4 milijarde in nad 343 milijonov pesov, uvozila je pa raznega industrijskega materija- la v višini 11 milijonov ton v skupni vrednosti 8 milijard in nad 360 mili¬ jard in nad 360 milijonov pesov. Argentinski presežek v izvozu in uvozu blaga v Združene države zna¬ ša 16.5 milijonov dolarjev. Decem¬ bra lani je Argentina izvozila v USA raznega blaga Za 22.2 milijonov, v • januarju letos pa za 22.8 milijonov. Istočasno je uvoz ameriških proiz¬ vodov padel od 8.2 na 6.3 miljonov. kimi šotori in pripravili majhno leta¬ lišče, s katerega številni helikopterji od¬ važajo bolhe in ranjene ujetnike na jug v Pusan ali v Tokio. Kraj, kjer za¬ menjujejo ujetnike, s o poimenovali “Va* svobode” (Freedom Village). Buenos Aires, 23. IV. 1953 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice iz Slovenije^ Milijoni za širjenje kulturnega atru- j pa. V Ljubljani je bil 8. februarja usta¬ novni občni zbor Prešernove družbe. Občnega zbora sta se udeležila tudi Član izvršnega sveta dr. Jože Potrč in sekretar sveta za prosveto in kulturno France Kimovec. V imenu “iniciativne¬ ga” odbora ga je pa začel in ves čas tudi vodil France Bevk, glavni govor¬ na občnem zboru o potrebi in namenu nove knjižne družbe je pa govoril pred¬ sednik “iniciativnega” odbora Boris Zi¬ herl. V svojem govoru je zopet po ko¬ munistično zlorabljal ime pesnika Pre¬ šerna in naglašal, da tej knjižni druž¬ bi niso dali “slučajno” ime Pre¬ šernova družba. V njenem nazivu da je vsebovan tudi njen namen. Dobesedno je dejal: “ustanoviti hočemo družbo, ki bo v ustrezni obliki posredovala najšir¬ šim krogom napredno misel današnjega časa, se spoprijemala s predsodki preži¬ velih dob, ki jih tudi danes skuša reak¬ cija sebi v prid negovati in utrjevati v množicah”. Potem omenja, da smo v preteklosti Slovenci imeli v glavnem tri večje knjižne družbe: Mohorjevo druž¬ bo, ustanovljeno pred sto leti, leta 1926 ustanovljeno Vodnikovo družbo. Tema dvema se je pa leta 1929 še pridružila Cankarjeva družba. Glede založniške dejavnosti Mohorjeve in Vodnikove družbe je omenil, da je pri njih “kljub odporu progresivnješih elementov bolj ali manj prevladoval pečat dveh tradi¬ cionalnih političnih taborov na Sloven¬ skem, ki sta se med obema vojnama do kraja izoblikovala v dva reakcionarna buržoazna politična tabora”. Priznava pa, da je razvoj teh knjižnih družb “Ustvaril tradicijo slovenske množične knjige ter velike organizacijsko tehnič¬ ne izkušnje”. Obema družbama tudi ne odreka zasluge za Širjenje slovenske tiskane besede. Toda kljub temu za ko¬ muniste to ni dovolj, da n. pr. mora biti Mohorjeva družba sedaj navadna dekla in sme izdajati samo to, kar ni v nasprotju s komunizmom. Kakor po¬ vsod hočejo tudi na tem področju ime¬ ti komunisti svojo knjižno družbo. To zopet utemeljuje Boris Ziherl takole: “Našo socialistično revolucijo lahko i- menujemo globoko kulturno revolucijo. Delovne množice naj se usposobijo za demokratično upravljanje na vseh pod¬ ročjih javnega življenja. Zato se mora¬ mo nenehno boriti z vsem, kar našega človeka duhovno hromi in mu je na po¬ ti v njegovem razvoju, v velikem pre- obraževalnem procesu, v katerem se tu¬ di sam preobraža, raste v socialistične¬ ga človeka”. Zato je po Ziherlu namen Prešernove družbe “prešernovski: raz¬ vijati najnaprednejše misli (po kom. slovarju je to komunistične, o. ur.) na¬ še dobe, boj s preteklostjo v zavesti na¬ ših ljudi, boj za novega človeka, če re¬ čemo konkretno, preneseno v naš čas, je njen namen razvijati socialistično za¬ vest”. Zajela naj bi predvsem “delovno ljudstvo mest in vasi”. Vsako leto bo Prešernova družba izdala koledar in šti¬ ri knjige, od katerih bo vsekakor ena “kulturno-politične ali poljudno znan¬ stvene vsebine”, dve leposlovni za od¬ rasle in ena mladinska. Poleg rednih izdaj bodo enako kakor pri Mohorjevi tudi člani te družbe prejemali po zniža¬ ni ceni njene izredne izdaje in revijo “Obzornik’ 1 ’. Ustanovnina je določena na 25.000 din, podpomina pa od 1.000 do 5.000 din. Skupaj so dosedaj spra¬ vili 6,117.000 dinarjev. Ta znesek so morale vplačati razne tovarne ,krajev¬ ni “ljudski” odbori in razne ustanove, vse, kar je od režima odvisno, razen tega je pa sam svet za kulturo vpisal visok znesek. Na občnem zboru je bil izvoljen glav¬ ni in nadzorni odbor družbe. V glavnem odboru je 39 ljudi. Tekoče posle knjiž¬ ne družbe opravlja tajništvo, v katere¬ ga so bili izvoljeni: za predsednika Bo¬ liš Ziherl, za podpredsednika Miško Kranjec, za tajnika Dimeč Srečko, za blagajnika Tone Fajfar za člane pa Alenka Gerlovič, Rudi Janhuba, dr. Bratko Kreft, Franc Perovšek, Josip Ribičič in Roza Mencin. Navedena ime¬ na funkcionarjev Prešernove družbe so zadostno zagotovilo, da bodo knjižne družbe res komunistično pravoverne, da bodo z njimi po Ziherlu delovne mno¬ žice “usposabljali za demokratično upravljanje na vseh področjih javnega življenja”. Tito se je v začetku februarja mudil v Ljubljani. Na biv. banovini je priredil sprejem za “poslance ljudske skuščine LR Slovenije, člane CK Zveze komuni¬ stov Slovenije in druge najvidnejše po¬ litične in kulturne delavce”. V sprem¬ stvu Mihe Marinka, Josipa Vidmarja in Ferdo Kozaka, predsednika kom. slov. parlamenta, je bil tudi na predstavi “Traviate” v Ijb. operi. Iz Ljubljane je Tito odšel na lov pod Begunjščico, pa maršal ni imel sreče in ni nič ustrelil. Z lova se je vrnil v Ljubljano, kjer sta jo z Marinkom zavila v kavarno “Slon” kjer se je Tito “okrepčal s čašico tera¬ na”. Dne 10. februarja se je pa z dvor¬ nim vlakom vrnil v Beograd. Vlak je zavozil na postajo Košutnjak, kjer so se prej ustavljali vsi dvorski vlaki in tu so ga sprejeli vsi člani izvršnega sveta s Kardeljem in Rankovičem na čelu. S postaje »e je rdeči maršal odpeljal v Beli dvor. Umrli so. V Ljubljani: Franjo Pusto- slemšek, žel. inšpektor v p., Josip Sehott, upokojenec, ECZ, Ignacij Novak in Neža Kosorok, roj. Fon v Sevnici, Helena Špehar v Stepanji vasi, Antoni¬ ja Kogej, roj. Tomažič v Izoli (poko¬ pali jo v Ljubljani), Matej Magdalenič, laborant kemičnega laboratorija v To¬ varni avtomobilov v Mariboru, Janez Balant v Senovem, Janez Žefran, pos. Slovenci v Buenos Aires Državno-pravni tečaj. Drugo predava¬ nje bo v nedeljo, 26. aprila t. 1. ob pol deveti uri zjutraj na Victor Martinez 50. Vse udeležence prosimo za točnost. Na predavanje pripeljite še svoje pri¬ jatelje in znance, ki se še niso prijavi¬ li za tečaj, a se zanimajo za državno- pravna vprašanja. Še vedno je med naročniki “Svobodne Slovenije” precej takih, ki še nimajo poravnane naročnine za leto 1952. Ker je redno izhajanje lista odvisno od red¬ nega plačevanja naročnine vseh naroč¬ nikov, vse te prav lepo prosimo, da nam zaostalo naročnino čimprej plačajo. Obenem nam naj nakažejo vsaj pollet¬ no naročnino za leto 1953. OSEBNE NOVICE Poroke. V soboto, 19. aprila t. 1. sta se poročila v župni cerkvi Matere božje Monserratske v Buenos Airesu g. Vladi¬ mir Žbogar in gdč. Natalija Goljevšček. Mladi par je poročil g. župnik Anton Orehar. V San Martinu sta pa istega dne sklenila sv. zakon dva para in si¬ cer g. Ivan Lampret in gdč. Anastazi¬ ja Jascug ter g. Alojzij Peterlin in gdč. Marija šobo. Oba para je poročil g. svet¬ nik Karel Škulj. Vsem novoporočencem ob vstopu v novo življenje želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova. Vitla Bosch Že večkrat so se Slovenci v Villa Bosch zbrali pri slov. službi božji. V ne¬ deljo, 19. t. m. jo je imel župnik g. Ore¬ har. K maši je prišlo veliko Slovencev tako iz Villa Bosch, kakor tudi iz oko¬ lice. Med sv. mašo je imel g. župnik Orehar tudi cerkven govor ter je v njem razvijal misli iz nedeljskega evangeli¬ ja o dobrem pastirju. Med službo božjo je bilo ljudsko petje. Verniki so prepe¬ vali slovenske velikonočne pesmi, na harmoniju jih je pa spremljal domači župnik Rev. Antonio Nardon, ki je do¬ ber glasbenik in velik prijatelj Sloven¬ cev. Po svetem opravilu so se rojaki lahko porazgovorili z znanci in prija¬ telji. M. J. v Gotni vasi, Ivana Gogala, roj. Drašler v Kranju, Melhijor Primožič, knjigovo¬ dja v p. v Črnomolju, Pavel Vesenjak, župnik v Teharjih, Marija Balažič, roj. Kostelic v Dravljah, Avgusta šeme, roj. Premru v Celju, Jože Ivnik, zidar v Podčetrtku (se smrtno ponesrečil), Leo¬ pold Grom, biv. trgovec na Rakeku, Franja Cunder, roj. Kobi v Stožicah, Karel Kovač, biv. lesni trgovec in pos. v Starem trgu pri Rakeku in Jože Pirc, direktor Istrske banke v Kopru (poko¬ pali ga v Ljubljani). Argentini Mendoza Dušni pastir g. Janez Malenšek je odložil službo slovenskega dušnega pa¬ stirja in si je vzel daljši bolezenski do¬ pust, ki ga bo preživel v Mendozi. Poroka. V nedeljo 12. aprila t. 1. sta SLOVENCI Venezuela VELIKA NOČ MED SLOVENCI V VENEZUELI Po dolgem času se je tudi Slovencem v Venezueli izpolnila želja, da se je tudi med njimi ustvarila neka skupnost, o kateri se res more reči, da je nastala sama od sebe, tudi še nima nikakih pra¬ vil, zato je pa toliko bolj domača. Zdru¬ žila jih je — kakor že marsikje — tudi v Venezueli slovenska pesem, že nekako sredi posta je med rojaki, ki so se ta¬ kole ob nedeljah zbirali na Ilijevem do¬ mu v Las Canales na prijateljski po¬ menek, padla beseda, da bi bilo kaj le¬ po in imenitno, če bi Slovenci za veliko noč v cerkvi zapeli slovenske velikonoč¬ ne pesmi. Sprva se je zdelo, da bo mi¬ sel usahnila, kot je že večkrat, češ, “ka¬ ko bomo peli v tuji deželi”, ko nas je pa tako malo, ko nismo vajeni, itd. —- bilo je cela vrsta takihle ugovorov in ugo- vorčkov, po nekaj vajah se ja pa izka¬ zalo, da nas ni premalo, ampak da smo le premalodušni, da nam nič drugega ne manjka, kot dobre volje in poguma. Ko se je tudi to dobilo, je bila velika ne¬ delja že tu — in prvi slovenski pevski zbor v Venezueli je nastopil na cerkve¬ nem koru v mestu Los Teques, ki je za letošnjo veliko noč tako prvič doživelo, da se je med mašo pelo, sicer je na veli¬ ko nedeljo navadna tiha maša, ker ti narodi španske vzgoje in tradicije z ve¬ likimi slovesnostmi in obhodi, ki pa ni¬ majo nič cerkvenega ali liturgičnega na sebi, obhajajo spomin trpljenja Gospo¬ dovega in žalostne Matere božje, za Vstajenje pa nič ne vedo in ga tudi ne praznujejo. Letos pa je bila velika ne¬ delja tudi v Los Teques nekaj imenit- nejšega, pri jutranji maši ob 7 so peli Poljaki, ob pol desetih pa Slovenci. Ta prvi slovenski pevski zbor v Venezueli stopila pred oltar v mendoški cerkvi Avguštincev g. Miro Kovač, agilni de¬ lavec v slov. kat. mladinskih organiza¬ cijah v Buenos Airesu in gdč. Ivanka Grilc. Mladi par je poročil g. Jože Puš, kaplan v Ituzaingo, za priči sta mu pa bila ženinu g. Jože Mavrič ml., nevesti pa njen brat g. Jože Grilc. Med poročno mašo je lepo prepeval mendoški slov. pevski zbor pod vodstvom g. prof. Božo Bajuka, s harmonijem ga je spremljal g. ravnatelj Marko Bajuk z violino pa g. ing. Marko Bajuk. Soproga g. rav¬ natelja Bajuka je zapela solo Ave Ma¬ ria. Prijetno in veselo ženitovanje v go¬ stoljubni Grilčevi hiši je zbralo veliko mendoških rojakov, ki so vsi čestitali ženinu in nevesti, ki je kot bolničarka uživala velik sloves v enem mendoških zdravstvenih zavodov. Vsem tem čestitkam se pridružuje tu¬ di Svobodna Slovenija. PO SVETU se s kakimi argentinskimi zbori, ki se postavijo s celimi oratoriji, seveda ne more meriti, ob spremljevanju harmoni¬ ja pa je popolnoma dostojno predstavil ljudstvu zmagoslavnega duha naših ve¬ likonočnih pesmi, vsem sodelujočim v veliko vzpodbudo za nadalje in v največ¬ ja veselje požrtvovalnega domačega du¬ hovnika, ki je proti navadi po maši do¬ dal blagoslov z Najsvetejšim, ko je vi¬ del, da ima na koru pevce, ki bodo naj¬ brž tudi “Tantum ergo” obvladali brez priprave. Za konec so zapeli še “Povsod Boga” v španščini (“A Dios queremos”), kar je bilo z velikim zadovoljstvom vze¬ to na znanje. Po tako uspelem cerkve¬ nem delu velikonočnega praznovanja so se vsi sodelujoči ponovno zbrali v Las Canales, kjer so pri polno obloženih mi¬ zah — Bog bodi zahvaljen za nje — na¬ daljevali velikonočno slavje do “avan- zada ya la hora” in ob tej priliki skle¬ nili, da niso peli samo za to veliko noč, ampak da bodo še nadalje gojili sloven¬ sko pesem, svetno in cerkveno; vsako nedeljo popoldne je v ta namen v Laa Canales nevezan, popolnoma domač dru¬ žabni sestanek, h katerim so vsi so¬ mišljeniki toplo vabljeni. Ob tej priliki moramo še povedati, da je nekaj dni pred veliko nočjo prišel ix USA v Venezuelo za nekaj dni naš ro¬ jak g. dr. Štefan Falež. Rojakom, ki jih je zaneslo na severni rob te piškave zemeljske oble in si mor¬ da še v dlani sopejo, da si prste ogreje¬ jo, pa povemo, da imamo tu vročine na ostajanje. V goratem delu, kamor spa¬ da tudi Los Teques in Las Canales, je bila veliki teden nekako taka vročina kot v Sloveniji za pasje dni — to ime¬ nujemo še “znosna vročina” — nekateri rojaki pa so šli za praznike nekoliko po- kutat k morju in so povedali, da je bilo (Nadaljevanje na 4. strani) Tine Debeljak Pisci člankov in slavnosti govorniki I ob življenskih jubilejih svojim žrtvam radi pokadijo s pokloni, da svojih let še prav nič ne kažejo. Tudi kadar Ti¬ ne Debeljak hiti od dela k drugemu opravku, to ni korak petdesetletnika. Toda dosti bolj kot takšna ugotovitev je danes na mestu začudeno vprašanje: ali je ta človek, ki je že toliko ustvaril, res star šele petdeset let? Kako ' ; e vse to zmogel? Saj je — postavim — vrsta Cankar¬ jevih zbranih spisov zelo dolga, pa je mož sredi petega križa že omahnil. To¬ da Cankar je bil samo umetnik, ki je stresal iz sebe poseben božji dar, bil je poeta natus. To je tudi Tine, vendar se je Debeljak lotil še polno stvari, za katere prirojeni darovi ne zadostujejo, ampak je potrebna še temeljita pripra¬ va, naporen, najsi s prirojeno darovi- tostjo olajšan, študij. Poleg tega Je petdesetletnik . r edno vestno vršil svoje verske, držav¬ ljanske, poklicne in stanovske dolžno¬ sti in že te dolžnosti same zahtevajo celega človeka. Znanstveniki in umet¬ niki jih radi zanemarjajo, da jim ne jemljejo časa. Tinetu Debeljaku so bile svete in ljube; vzele so mu dosti časa, pa je vendar opravil še ogromno pisa¬ teljsko in kulturno-organizatorično de¬ lo. Že njegov curriculum vitae je pestro pisan list. V Škofji Loki ,kjer je bil ro¬ jen 27 aprila 1903 trgovcu, p. d. Jamni¬ ku pod. nunskim samostanom, je obi¬ skoval tudi ljudsko šolo, gimnazijo pa v Št. Vidu in ostal vedno pravi “Jegli- čevec” Slovanske literature je študiral na ljubljanski in praški univerzi in je 1. 1927 diplomiral. Po odsluženi vojaščini je bil v letih 1929|31 lektor za sloven¬ ski jezik na Jagielonski univerzi v Kra¬ kovu, medtem pa je prevzel uredništvo Doma in sveta in se vrnil v domovino, kjer je vršil tudi službo gimnazijskega suplenta. Leta 1934, v letu, ko se je o- ženil z Vero, hčerko ravnatelja Bogu- mila Remca, ga je režim prestavil za profesorja v črnogorski Nikšič. Nasled¬ nje leto je podal ostavko na državno službo in prevzel še uredništvo kultur¬ nega dela pri dnevniku “Slovencu”. L. 1936 je postal doktor filozofije za disertacijo o Reymontovih “Kmetih”. Da se še bolj pripravi za ponujeno do- centuro na krakovski univerzi, se je le¬ ta 1937 specializiral pol leta v Pragi. Razvoj svetovnih dogodkov mu ni dovo¬ lil nastopiti mesta na Poljskem in vrnil se j e v Ljubljano. Med vojno je sodelo¬ val v ilegalnem pokretu Svobodne Slo¬ venije in bil član slovenskega parlamen¬ ta 3. maja 1945. Begunska leta je pre¬ živel v Rimu, v Argentini je bil najprej peon, zdaj pa je uradnik cementne to¬ varne v “Črnem Kamnitniku” pri Ola- varriji. Poleg materinščine obvlada srbohrvaščino, poljščino, nemščino in kastiljščino, govori pa tudi vse druge slovaščine, angleščino in italijanščino, za silo še več jezikov. Je član london¬ skega Pen-kluba. Dr. Tine Debeljak je bil in je pesnik. Pesnik v ožjem pomenu besede, ka¬ dar ustvarja verze; pesnik tudi, če piše prozo in išče v tujem svetu pesnitev, ki bi jih bilo treba pokazati našim lju¬ dem in jih zato pesnik Debeljak ponaši. Pesniti je pričel — kot vsak pravi pesnik — že v dijaških letih, za jav¬ nost in kritiko pa je dozorel s svojim 19. letom, ko se je vključil v kader na¬ šega revialnega pesništva, predvsem v Mladiko in kmalu zlasti v Dom in svet. Vsestransko drugotno udejstvovanje mu ni dajalo časa, da bi kdaj ta pesni¬ ški opus, nastal med obema vojnama, uredil in izdal v zbirkah, kar je bilo za¬ mujeno delo, ki ga bo treba še nado¬ knaditi. V begunstvu in izseljenstvu je pesnik Debeljak stalno rastel. čeprav morda kakšna prigodnica včasih ne do¬ sega ravni, kot jo kažeta njegovi veli¬ ki pesniški knjigi, vendar lahko rečemo, da je danes Tine Debeljak med vodilni¬ mi slovenskimi pesniki. To ni malo, kaj¬ ti dobrih pesnikov nam danes ne manj¬ ka, povprečnih je pa kar mnogo. Poleg dveh, nam vsem znanih zbirk, veličast¬ nega poema in plemenitega venca “Poljub”, čaka še bogata žetev balad in štirih drugih knjig na vsebini in formi enakovredno publiciranje. Pesnik sam je namreč silno tenkočuten ljubitelj li¬ kovnih vrednot v opremi lepe knjige in bi ga vsaka knjižna povprečnost žali¬ la. Zavest pesnika “v ožjem pomenu be¬ sede” je Tinetova srčna stran in zato mu leposlovna proza ne gre tako od rok, kot bi mi želeli. Vendar so njegove zgodbe iz Črnega Kamnitnika tako že-, leno berilo, da pisatelju njegove izbirč¬ nosti pri objavi ne moremo prav Odpu¬ stiti. Kot prevajalec, ki ne posloveni, am¬ pak posreduje tujeježično besedilo v vsej izvirni umetnostni lepoti,, sodi De¬ beljak v družbo Župančiča in Gradnika. V knjigah so izšli sledeči prevodi pesni¬ tev :Erben: Zaklad, Macha: Maj, Dan¬ te: Pekel, Slovacki: Oče okuženih, Mic- kiewicz Kitica njegovih (2 knjigi iz Pa- na Tadeusza), Madach: Tragedija člo¬ veka (prevod nagrajen od Pen-kluba v Budimpešti), Puškin: Bahčisarajski vo¬ domet. — V revijah: Krasinski: Nebo- žanska komedija (del), Kuczynski: Z neba pride vojna, Brežina: Hora in še mnogokaj iz vseh jezikov, ki jih zna, tudi iz lužiške srbščine. — Za tisk je Imel pripravljen že doma Wierzynske- ga Olimpijski venec, celotno Nebožan- sko komedijo Krasinskega, že skoraj ves Mickiewiczew ep Pan Tadeusz, Dantejeve Vice; v Rimu je pripravil za izdajo prevod medvojne poljske lirike “Žalost zmagoslavja” in v poljščini an¬ tologijo slovenskega pesništva (s so¬ delovanjem poljskih pesnikov 01echow- skega in Morcineka), v Argentini pa čakata natisa antologija argentinske poezije in celoten, 7300 verzov obsega¬ joč ep Joseja Hernandeza “Martin Fie- rro”. če pomislimo, da je pomenil samo prevod Božanske komedije marsikatere¬ mu prevajalcu,, kot rajnemu Tinetove¬ mu stricu po ženini strani dr. Debevcu, znanemu garaču, življensko delo, bomo mogli nekoliko preceniti obsežnost De- beljakovega pesniškega ponašenja. — Prevodi iz proze, ki so izšli v knjigah so Božene Nemčeve Pravljice (v dveh zvezkih), Rod|ziewezovme Dewajtis, Kossak-Szcucka: Križarji (4 knjige), Poljske proletarske novele, Sierszew- ski: Risztan; v “Svobodni Sloveniji” sta izšla dva romana Huga Wasta: “666” in “Ivana Tabor” v “Duhovnem življenju” del povesti istega pisatelja “Kar je združil Bog” in dve poglavji Galvezove “Velike srede”,, doma so bi¬ le že pred tiskom Erbenove Pripoved¬ ke in Puškinove Pravljice. Esej je umetniška reprodukcija znan¬ stvene snovi in le naravno je, da je znanstvenik Tine Debeljak za mnoge spise iz svo¬ jega književno-zgodovinskega in knji- ževno-kritičnega področja izbral ese jistično obliko. Te spise bi lahko naved¬ li pod poglavjem “pesnik”. Ker pa so eseji vendar plod znanstvenih naporov, jih pridružujemo ostalim delom to vrste. .Debeljak je uredil in izdal doma knji¬ ge: šopek Cankarjevih pisem. Uvod in komentar. — Balantič: žalostinke. — Lea Fatur: Pravljice. — Slapšak: En starček je živel. Napisal je literarne portrete v knjiž¬ ne izdaje sodobnih pisateljev Jalena, Likoviča, Lovrenčiča, Krivca in Male¬ šiča. O slovenski literaturi je napisal še sledeče pomembnejše razprave: Ivan Pregelj v prvi dobi, Srečko Kosovel (obe v Križu na gori); Aleš Ušeničnik kot literarni kritik (čas); Ivan Pre¬ gelj, Dom in svet v 46 letih, iz študij nad Sardenkom, O slovenski liriki, Ba¬ lantičev Gonarski venec sonetnih ven¬ cev (vse v DiS), Ivan Grafenauer (Slov. jezik), Levstikov Martin Krpan in še celo vrsto drugih. XI. zvezek Pregljevih Izbranih del, ki ga je zbral in uredil Debeljak, ni več šel v tisk. O najnovejši slovenski književnosti j® Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 23. IV. 1953 CERKVENI OGLASNIK Duhovne vaje za žene, ki niso prišle sedaj na vrsto 25. in 26. aprila zaradi pomanjkanja prostora, bodo v juniju 20. in 21. v San Miguelu. Slovencem v Argentini! Tudi letos vlada pri vseh naseljencih ▼eliko zanimanje za vseslovensko ro¬ manje v Lujan. Upati je, da bo udelež¬ ba še večja kot je običajno, saj je pri¬ pravljen za ta romarski dan res lep in zanimiv program. Po sveti maši bodo tri kratka zboro¬ vanja: za starše, mladino in šoloobvez¬ ne otroke. Starše že sedaj naprošamo, da pripeljejo otroke s seboj v čim več¬ jem številu in preskrbijo vsem onim, ki obiskujejo šole v tukajšnih zavodih pro¬ sti izhod za ta dan. Po zborovanju bo na dvorišču romarskega doma prilika za prijetno domačnost. Odmoru bo sle¬ dilo govor, procesija, obnovitev posve¬ čenja slov. naroda brezmadežnemu Ma¬ rijinemu Srcu in blagoslov. Natančen spored boste pravočasno zvedeli. Vozovnice za poseben romarski vlak so že v prodaji in sicer pri raznašalcih “Oznanila”. Da ne bi noben rojak v pre¬ delih Velikega Buenos Airesa ostal brez vozovnice, imate možnost nakupa še pri naslednjih pooblaščencih: Č. g. Hladnik Janez, Iglesia San Jose, Lanus Oeste; g. Fujs Alojzij, Julio Acosta 3866, Lanus Oeste; g. šaruga Alojzij, Santiago del Estero 1932, Ave- llaneda; gdč. Vida Čabron, Bario 17 Oc- tubre, Pabellon 2, II piso, Dt. D, Ave- nida Constituyentes, Capital; ga Marija Krajcar, Calle Deheza, Villa Obrera, Lanus Oeste; ga Kerševan Fani, Cam- pana, Villa Devoto, Capital; Časa “Ivan¬ ka”, Eslacičn Padilla, Florida, FCNGB. Sporočite ta in vsa nadaljna navodi¬ la vsem tistim rojakom, ki teh objav morda ne bodo čitali. V nedeljo 10. ma- (Nadaljevanje s 3. strani) tam čez dan 56° C vročine, zvečer po 6 uri, ko že solnce zaide, pa še vedno 42° C (tako v pristaniščih Puerto Ca- bello, La Guaira, Maracaibo, ki spada¬ jo med najbolj vroče kraje na svetu!) Taki vročini pa pravimo “neznosna”, menda upravičeno, kajne? ja vsi Slovenci v Argentini pohitimo z zaupanjem k maši Kraljici v Lujan. Pravični živi iz vere — ne le tradi¬ cionalno ! Pripravljalni odbor Bruštvcni oglasnih Zdravstveno predavanje bo na spore¬ du prosvetne prireditve Krajevnega od¬ bora Društva Slovencev v Ramos Me- jia, v nedeljo 17. maja t. 1. takoj po slo¬ venski sv. maši. Predaval bo zdravnik g. dr. Zorc. OHVFSTILA Slovence v Argentini opozarjamo na pesniško zbirko Dimitrija Otona Jeruca “Večerne pesmi”. Zbirka lepih pesmi mladega slovenskega pesnika, ki živi v Belgiji, ima na razpolago pisarna Dru¬ štva Slovencev. Stane samo 15 pesov. Nabavite si jo in spopolnite z njo svo¬ jo družinsko knjižnico. Socialni tečaj za žene in dekleta. V torek, dne 5. maja t. 1. se bo pričel v prostorih Dušnopastirske pisarne na Victor Martinezu 50 socialni tečaj za žene in dekleta in bo predvidoma tra¬ jal okoli tri mesece. Na tečaju se bodo obravnavala razna soc. vprašanja s po¬ sebnim ozirom na poslanstvo žene v človeški družbi. Začetek tečaja bo toč¬ no ob četrt na osmo uro zvečer. Pozne¬ je se bo ta ura po dogovoru z udeležen¬ kami tečaja lahko spremenila. Tečaj or¬ ganizira Družabna pravda v zvezi s Slovensko dekliško organizacijo. Žene in dekleta prav iskreno vabljene. Diskusijski večeri o gospodarskih vprašanjih. Gospodarska osamosvojitev slov. izseljenca je nujno potrebna. Le gospodarsko krepki in neodvisni bomo lahko ohranili svoje verske, narodne in kulturne vrednote. “Družabna pravda” je prav zato, da pomaga spraviti v živ¬ ljenje zamisel naše gospodarske osa¬ mosvojitve, organizirala za letošnjo zimsko sezono vrsto diskusijskih večerov o gospodarskih vprašanjih, na katerih se bodo obravnavala najbolj aktualna gospodarska vprašanja. Diskusijski ve¬ čeri se bodo vršili vsako zadnjo sobo¬ to v mesecu zvečer. Prvi diskusijski ve¬ čer bo na ulici Granaderos 61, (blizu "ČASA BOYU” — urama in zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76 - 9160 pol kvadre od Cabilda 2300 Za zimski čas — dobre budilke; Prstani "de amistad guardia griega" 18 krt zlato in poročni prstani v svojstveni izdelavi; Križci, gladki s posebno polituro, verižice, svetinjice — 18 krt zlato; REDKA PRILOŽNOST: proda se stenska ura z lepim "bim-bam" bitjem, le malo rabljena; PREDELAVO IN POPRAVILA ZLATNINE IN UR — točno in hitro. (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5) pisarne Društva Slovencev ob Rivada-1 via višina 6600). Vse, ki se zanimajo za gospodarska vprašanja in za našo gospodarsko osamosvojitev, vabimo, da • se teh diskusijskih večerov udeležujejo, j Uvodno predavanje bo imel g. Jože Mavrič, st. o pogojih za našo gospodar¬ sko osamosvojitev v soboto 25. aprila ob 19. uri na Granaderos 61 (višina Rivada- via 6600). Odbor “Družabne pravde”. Fantje! V nedeljo 26. aprila bo na Pristavi v Moronu redni sestanek Slo¬ venske Fantovske Zveze, na katerem nam bo g. major Leon Bradaška govoril o letalskih zanimivostih iz zadnje sve¬ tovne vojne. Pridite vsi fantje! Pomeni¬ ti se moramo tudi o naših športnih dneh. Odbor SFZ Za fante tudi tole: športna igrišča na Pristavi v Moronu so na razpolago vsako soboto in nedeljo. Do sedaj je vedno več obiskovalcev. Vsak fant je za- željen in iskreno vabljen. V sobotah popoldne ste tudi vabljeni na prostovoljno delo za ureditev prosto¬ rov in igrišč. Gotovo je prepričanje vsa¬ kega izmed nas takole: imeli bomo, kar si bomo naredili. Pomagajmo vsi, da bo skupni dom spomenik skupnih žrtev! Moškega delavca potrebujemo za lažja dela v tovarni. Interesenti naj se zglasijo na Jose Bonifacio 661, Cap. Federal. Slovenska strojna delavnica sprejme vajenca Božo Seljak Del Paraiso 259, Santos Lugares Iščemo kuharico, ki je hkrati tu¬ di hišna gospodinja. Nudimo vso oskrbo v hiši, plača po dogovo¬ ru. Zglasiti se je treba v pisarni Društva Slovencev na Victor Martinez 50. PRODAM 2 parceli: 1 v San Mar¬ tinu: Rivadavia in Quinteros a 82.— $ m2 in 1 v San Justo: Av. Provin- cias Unidas in Madarriaga a 91.— $ m2. Stanislav Zupančič, Alm. D. de Solier 1136, Capital. JAVNI NOTAR Francisco Rau! Cascanfe Escribano Puhlico Uruguay 387 Vsem prijateljem in znancem sporočam žalostno novico, da mi je na velikonočni ponedeljek velika prometna nesreča za vedno vzela mojo ljubljeno ženko in mamico najinih otrok, gospo MAJBO S0TELŠEK, roj. Eher in najinega sinčka MARKA SBTEEŠKA Oba sta bila pokopana na pokopališču v Salti. Lepo prosim, da ju ohranite v lepem spominu. Dr. Branko Sotelšek, soprog in oče Miška in Anamarija, hčerki in sestrici Salta, v aprilu 1953. ŠE MNOGO BOLJ od srca kot pri Cvrčku za pečjo se boste nasmejali ob komediji NAMIŠLJENI BOLNIK ki jo bo S.O.V.A igral v ciudadelski dvorani v nedeljo 3. maja ob 18. uri in v soboto 2. maja ob 19. uri za tiste, ki se žele v nedeljo udeležiti športne prireditve na. Pristavi v Moronu. ŽE SEDAJ vzbuja veliko pričakovanje TELOVABNI NASTOP naših fantov na orodju, naraščajnikov in deklet pa s prostimi vajami, ki bo z DRUŽABNO PIHEDITVIJ© lep zaključek I. ŠPORTNIH DNI ki jih prirejata L, 2. in 3. MAJA na Pristavi v Moronu Slovenska Dekliška Organizacija Slovenska Fantovska Zveza VSI SLOVENSKI ROJAKI LEPO VABLJENI! T. E. 38-0122 Buenos Aires ŠOLSKE POTREBŠČINE: Aktovke, zvezke vseh vrst, svinčnike, barvice, itd. itd. Lepe albume raznih vrst in kakovosti Slike slovenskih pokrajin Potrebščine za pisarno, šolo in dom Darila za razne prilike Vam nudi Sanferfa y Papelerla SANTA JULIA Victor Martinez 39 - Buenos Aires Posredujemo odpremo paketov v domovino, tako pri raznih tvrd¬ kah, kakor tudi sicer odpremo paketov in zdravil iz Argentine in paketov z rabljeno obleko, za katere oskrbimo dezinfekcijo. Imprenta "Dorrego'’, Dorrego 1102, Buenos Aires. T. E. 54-4644 pisal hrvatsko v zagrebškem Savreme- niku, o naših pripovednikih v Pochlia- dych in v uvodu h Geraldinijevim Pre¬ vodom iz slovenske literature. Skozi en ves letnik Doma in sveta so Se vrstile Razprave iz hrvatsko-srbske literature. Svojim prevodom iz češke literature je napisal uvode, poleg teh še razpra¬ ve Durych in Čapek (v čapkovi knjigi “Zakaj nisem komunist?”), o Brežini, Hory in drugih. Ko sta obiskala Hora in Novy Ljubljano, je imel v Narodnem gledelišču predstavitveni govor, v Ljub¬ ljanskem klubu pa je predaval o Ma- saryku in Pekarju. — Prav tako je ob¬ javil svoje uvode k prevodom iz poljske književnosti. V knjigo “Poljska”, ki jo je izdal skupaj z dr. Steletom in Mo- j letom leta 1938, je prispeval svojo di-! sertacijo “Reymontovi Kmetje v luči književne kritike”. Nadaljnja dela o poljski literaturi bi bila: Jan Kocha- nowski, Dva poljska potopisna pisatel¬ ja — Goetel in Ossendowski, Slikar Ma- tejko, Malecki in knjiga o istrskih na¬ rečjih, Nalkowska in Dom žena, v roko¬ pisu je ostal uvod k Wierzynskega Olimpijskemu vencu. — Med Rusi je zanimal Debeljaka zlasti Puškin in plod teh proučevanj so članki Puškin ob 100 letnici smrti, Puškin in Mickiewicz na Krimu, Pravljica o Ribiču, Puškinove proslave ob 100 letnici v Sovjetiji ter Puškin, Mickiewicz, Balzac in kneginja Rzewuska; obširni znanstveni uvod v Puškinove Pravljice prav tako ni mo¬ gel iziti kot oni v Erbenove Pripovedke ne. — V Mladiki je poročal o razstavi slovaške gotike v Pragi. — Obiskal je Lužico, se dodobra seznanil z lužiško- .srbskim kulturnim' in javnim življen¬ jem sploh, s svojimi literarnimi prevo¬ di in članki oskrbel pa uredil lužiško- srbsko prilogo Slovenca in opisal svoj obisk pri tem najmanjšem slovanskem narodu. V Argentini je pisal Tine Debeljak o slovenski izseljenski literaturi in ocenje¬ val njene proizvode. Kot znanstvenik tolikšne razgledano¬ sti je bil jubilant med najuglednejši mi člani Slavističnega društva v Ljub¬ ljani. Kakor veže umetnika in znanstve¬ nika Debeljaka esej, tako je teško po¬ tegniti ločnico med njegovim znanstve¬ nim pa publicističnim delom. Jedro tega dela je obstojalo v urejevanju kulturnega dela “Slovenca” in je ta del lista dvignil na višino, ki je “Slovenec” pred njim nikoli dosegel ni. To pa je zmogel edino urednik s tr¬ dno znanstveno podlago v glavni temi kulturne rubrike, ki je pač literatura, pa tudi s popolnim razumevanjem dru¬ gih umetnostnih panog in vpogledom v znanstvene probleme na splošno. Omenil sem že lužiškosrbsko prilogo; podobni sta bili bolgarska in češkoslo¬ vaška v načrtu jih je imel še o osta¬ lih slovanskih narodih. Krajših poro¬ čil in ocen je objavil sam na stotine, pridobiti pa si je znal tudi kader dobrih sotrudnikov. S tem nam je že treba spregovoriti o Tinetu Debeljaku kot kulturnem organizatorju. Souredil je več letnikov Slovenčevega koledarja, sam knjige Zimske pomoči in deset letnikov Doma in sveta-. Prav v tem dominsvetovskem urejevanju je njegova zasluga izredna, kajti bil je idejni vodnik in mentor obenem. Oba Lampeta in Opeka so bili idejno neu¬ pogljivi, njihovim estetskim nazorom pa je manjkalo življenjske uporabno¬ sti. Izidor Cankar je bil pedagog in kri¬ tičen ocenjevalec estetskih vrednot, a za katoliško revijo ni imel prave idej¬ ne podlage. Debevec ni bil organizator, Merhar, Stele in Koblar tudi ne in vsaj zadnji med njimi tudi idejno ni bil za¬ nesljiv. Debeljak je imel vse lastnosti, ki so za urejevanje Doma in sveta po¬ trebne, v zvrhani meri. Njemu se ima starejša |generacija katoliških umetni¬ kov zahvaliti za marsikatero pomladi¬ tev in za vztrajnost, mlajša pa v zelo veliki meri za svojo rast. K njemu so romali začetniki — ne le literati, tudi slikarji — s svojimi prvenci. Z veseljem jim j e pomagal do objav. Napisal jim je bodrilne kritike, ki so se nekaterim zdele predobre, toda Debeljak jih ne bi bil napisal, če ne bi njegov nezmotlji¬ vi čut slutil, da je v teh mladih fantih dosti talenta. Da pa se ne bi prevzeli, jih je z besedo in pismom stalno učil Na njegovih učencih v tujini je, da se mu oddolžijo, ko se mu oni, ki so osta¬ li, doma ali so že pomrli, ne morejo. Tako se uvršča naš petdesetletnik s te plati med Cojza, Janežiča, Stritarja in Levca. Na katoliški strani pa je res uspešno združil Mahničeve nazore z ne¬ izprosno zahtevo po umetnostni kakovo¬ sti brez kompromisov v škodo za vsebi¬ no in formo. Organizatorično področje Debenjako¬ vega delovanja pa je bilo še obširnejše mimo urejevanja in mentorstva. Vrsto let je bil odbornik Narodne galerije, tajnik Društva ljubiteljev poljskega na¬ roda, odbornik Češko-slovaške-jugoslo¬ vanske lige in član Slovensko-bolgar- skega društva. Vseh kulturnih in izob¬ raževalnih društev, v katerih je soder loval, ne morem našteti, vemo pa, da ga je poleg drugih ljudskoprosvetnih družin posebno domača loška štela med svoje prve delavce in to tudi še potem, ko je postal znana kapaciteta v slavi¬ stičnem svetu. Ljudskoprosvetno delo mu je bilo prav takšna srčna potreba kot pesem ali mentorstvo pri Domu in svetu. Prav posebno poglavje je Tinetova družabnost. Zlepa ga ni človeka, ki bi i ga ljudje tako radi imeli v svoji družbi 1 kot njega. Vsako družbo zna zabavati, nikc-li ni moreč, a iz njegove družbe od¬ hajaš vedno bogatejši v znanju; tudi kot družabnik je Tine Debeljak kultur¬ ni organizator. V Rimu je svoje kulturno organiza¬ torično delo nadaljeval kot mentor' pisa¬ teljev, pesnikov in likovnih umetnikov, ki so tam ali po laških in avstrijskih taboriščih nadaljevali dominsvetovsKo ali zdaj svetindomovsko tradicijo. Orga¬ niziral je razne akademije, na njih se¬ znanjal Slovence s tujim svetom, zlasti s Poljaki in le-te z nami, aranžiral kon¬ certe slovenske glasbe in umetniške raz¬ stave. Uredil je emigracijski koledar¬ ček za 1. 1946 in bil vodnik številnim slovenskim romarskim pa turističnim skupinam po labirintu kulturnih zakla¬ dov večnega mesta. V Buenos Airesu je takoj poprijel pri Društvu Slovencev, da organizira kulturno plat društvenega delovanja. Svojih zdravih načrtov mu ljudje z manjšimi izkustvi niso dali v celoti izvesti, za kar se danes kesajo; Tine Debeljak je bil zadovoljen tudi, če jim je smel znašati rekvizite vkup. Že doma, še bolj pa v begunstvu in izseljenstvu je bilo Debeljakovo kultur- no-organizatorično udejstvovanje pove¬ zano z njegovim političnim delom. Naravno je, da je tudi tu deloval naj¬ bolj na svojem področju in bil v Slo¬ venski ljudski stranki med kulturnimi eksperti. To je zadostovalo za ekskur¬ zijo v Nikšič, ne pa za izgubo prijate¬ ljev tudi v nasprotnih taborih, če pri¬ jateljstvo ni bilo prepovedano. Tine je bil vedno širokrogruden Koroščevec in . med poštenimi protivniki dobrodošel, kot oni njemu. Dolžnost pa mu je bila iti v ilegalno podzemlje in poslanstvo v slovenskem parlamentu mu bi posta¬ lo ob drugačnem razvoju dogodkov no¬ vo uspešno delovno polje. Mihi Kreku v Rimu je bil dragocena opora. Publi¬ cistično delo v Argentini pa ima v znatni meri politično noto in zato mi¬ mogrede zadevamo obenj na tem mestu. V podkrepitev pravilnosti naše idejne smeri je rad zagrabil snov iz politične polpreteklosti in napisal vrsto člankov za “Svobodno Slovenijo” (Od Wolfa do Vovka, Združena Slovenija leta 1948 in mi itd.), Duhovno življenje (obramba škofa Rožmana) in Ameriško domovino. A prav politična zgodovina in sedanje politično stanje Slovencev mu ne daje¬ ta samo publicistične snovi. Narodova bolečina, izvirajoča iz politične pretek¬ losti in sedanjosti, ga je napravila rapsoda razseljenih Slovencev in onih, ki doma trpijo, ter izvabila njegovemu srcu najlepšo pesem. A ta pot od pesmi do pesmi, ki smo jo tu nakazali, je le eden kolobarjev, ki kroži v Debeljakovem življenju-delu. Kot v olimpijskem emblemu se preple¬ tajo s tem kolobarjem drugi, ki niso nam tako vidni, a v dušo našega Tine¬ ta tembolj globoko vtisnjeni. So to ko¬ lobar, ki izhaja iz pesnikovega srca, ra¬ ste h Gospodu Bogu in prejema od Nje¬ ga pesem; kolobar, ki poganja prav iz srčne krvi in objema ženo; kolobar, ki druži v rej troje zlatih otrok in kolo¬ bar, ki veže v jeklen oklep neizprosno poštenega moža. A kjerkoli se ti kolo¬ barji vežejo in stikajo, povsod zadoni melodija pesnika Tineta Debeljaka. Ponosni smo, da je ta človek z nami — in srečni, da je star šele petdeset let. M. M-