Pflftniua plačana t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. ('ena posamezni Številki Din iivO RGO EiIST Časopis so trgovino, industrijo In obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VIII. Telelon št. 552. LJUBLJANA, dne 19. septembra 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 110. Likvidacija davčnih zaostankov v Sloveniji. Razburjenje, katero je povzročila v. naši javnosti okrožnica finančne delegacije v Ljubljani, s katero se je irterjavanje davčnih zaostankov poostrilo, je dalo delegatu ministra financ g. dr. Savniku povod, da je naslovil na podrejena oblastva in urade novo okrožnico, s katero pojasnuje namen prvotne okrožnice. V novi okrožnici g. delegat uvodoma ugotavlja, da so davčni uradi v mesecu avgustu t. 1. izterjali skoro 34 milijonov direktnih davkov, in poziva uradništvo, da tudi v bodoče napne vse sile, da bo mogoče izkazati prilično povoljni račun za 1. 1925. V nadaljnih izvajanjih poziva okrožnica davčna oblastva, da izvedejo odmero dohodnine za" 1. 1925 tako pravočasno, da bo mogoče ta davek izterjati po definitivnem predpisu in ne po višini predpisa iz prejšnjega leta. Ta poziv utemeljuje sledeče: >Kolikor morem presojati gospodarsko prilike, so dohodki iz leta 1924, ki T bistvu tvorijo osnovo za I. 1925, v izvestnih slojih izdatno padli, ne da bi bil ta manco s porastom v drugih kompenziran, nikar nadkr.iljen. Pričakovati je torej, da bo definitivni predpis dohodnine v mnogih slučajih nižji, nego provizomi, po katerem je po zakonu do izvršene odmere pobirati davek. Naročam zbog tega, da se ravnate po mojih okrožnicah z dne 16. julija 1924 in 9. oktobra 1924, ki dovoljujeta, da se ob predvidno posebno visokih razlikah tudi že akontacija primerno zniža.« Ta ugotovitev je res potrebna, kajti, čujemo od raznih strani, da nekaterim predstojnikom davčnih oblastev v Sloveniji nikakor ne gre v glavo, da so mogle biti dohodninske razmere v 1. 1924 neugodnejše nego so bile 1. 1923. Okrožnica jih bo menda vendarle poučila, da nikakor ne gre prepisovati odmer za 1. 1924, kadar jih ne morejo zvišati, ampak da je treba dohodninske razmere po napovedih in izjavah izvedencev in pojasnilniku individuelno presojati. G. delegat se v okrožnici nadalje obrača do davčnih uradov in jim pojasnuje namen okrožnice z dne 6. avgusta t. 1. Po njegovih izvajanjih je bil na-mou prvotne okrožnice: 1. Uvesti iz državno - financijelnih in administrativnih razlogov red v percepcijsko službo, zlasti pa zabraniti, da zaostanki vsled brezbrižnosti davčnih uradov ali davkoplačevalcev narastejo do zneskov, ki jih faktično nihče več naenkrat ne zmore; 2. prisiliti davkoplačevalce z vsemi dopustnimi sredstvi k rednemu izpolnjevanju svojih dolžnostih v onih žal množečih so slučajih, v katerih zaostankov ni pripisovati gospodarski zadregi, marveč očitni malomarnosti ali upornosti — slučajih, ki nikakor niso tako redki, kakor naša javnost misli in ki de-moralizujoče vplivajo na vso okolico.« G. delegat v nadaljnih izvajanjih povdarja, da ni bil njegov namen, da bi se plačilne olajšave začasno kratko in malo zatrle. Na to ugotovitev polagamo vso važnost, kajti nekatera davčna oblastva, na primer davčna administracija v Ljubljani, so še tako upravičene prošnje za olajšave akoro pavšalno zavračala. Čim stoji, d* sedanjih davčnih zaostankov niso zakrivili euino davkoplačevalci, ampak goiovo v se lzuauiejsi meri uavc-ni uradi, ki niso oh terminih razpošiljali opozornvenih položnic in opominov, je iudi popolnoma pravična zahteva, ua se takim davkoplačevalcem omogoči likvidacijo zaostankov z dalekoseznejsimi ugodnostmi. O kaki splošni brezbrižnosti davkoplačevalcev samih skoro ne more biti govora, odkar so se odpravili davčni plačilni nalogi. Takrat je finančna delegacija odredila, da naj davčni uradi pošiljajo davkoplačevalcem vsako četrtletje opozoritvene položnice, ki morajo na hrbtu imeti podroben račun davčnih predpisov. Ta odredba se ne izvršuje točno. Sedaj ne dobivamo plačilnih nalogov, opozoritvene položnice pa tudi ne redno, vsled cesar ni čudno, da so davkoplačevalci kljub predpisnim ukazom popolnoma desorijentirani. Tudi institucija davčnih knjižic ne izpolnjuje popolnoma svojega namena, ker jim nekateri davčni uradi ne posvečajo potrebne pozornosti. Upamo se trditi, da je odprava plačilnili nalogov onemogočila davkoplačevalcem popolno evidenco davčnih predpisov in s tem izdatno prispevala k narastlim zaostankom. Prepričani smo, da bi davčna plačila veliko točneje in pravočasneje dohajala, ako bi davkoplačevalci dobivali plačilne naloge točno in ob pravem času vedeli, kaj so dolžni plačati. To potrjuje tudi dejstvo, da večina davkoplačevalcev ob prejemu obvestil o predpisu dohodnine dobrovoljno plačuje brez vsake opozoritve ali opomina večje ali manjše zneske na račun predpisanega davka. Glede plačilnih olajšav g. finančni delegat izrečno navaja: >: Vsakemu le malo skušenemu direktistu je znano, da brez vsakih takih olajšav niti v časih povoljne konjunkture ni mogoče shajati, nikar sedaj, ko se v našem gospodarstvu kažejo vse posledice inflacijske dobe. Kdor je olajšav resnično potreben, jih mora torej biti tudi v bodoče deležen. Pač pa sem odločen nasprotnik one prevelike popustljivosti, ki se je razpasla zadnji čas in s katero smo v mnogih slučajih dosegli samo še večje kopičenje* zaostankov, ker so se ljudje najliberal-nejše dovoljenih rokov ravno tako malo držali, kakor rednih terminov.« V opravičilo vseh onih, ki se dovoljenih rokov niso držali, moramo ugotoviti, da se dovolitev davčnih olajšav vsekakor premalo individualizira in tudi pri še tako visokem zaostanku nikdar ne izrabi cela doba. za katero se sme dovoliti plačilna olajšava. Ako ima kdo plačati tudi zaostanke, ki presegajo njegove dohodke v dobi 6 mesecev, se mu redko dovolijo daljši nego 6 mesečni roki. 12 mesečni roki so že redki, še bolj pa 18 ali 24 mesečni, ki bi omogočali točno plačilo. Posledice pre-ozkosrčnega dovoljevanja rokov se potem kažejo v tem, da marsikdo niti prvega roka ne plača iz enostavnega vzroka, ker ga ne more. Če bodo davčna oblastva pri odmeri davkov resno uvaževala opozori-tev, da nastopajo v našem gospodarstvu vedno resnejši in slabši časi in če se bodo za likvidacijo davčnih zaostankov dovoljevali roki, ki bodo tako odmerjeni, ali jih bodo davkoplačevalci mogli tudi držati, posebno pa, če bodo davčni uradi redno razpošiljali opozoritvene položnice, bode v bodoče izterjevanje davkov izdatno olajšano. Prodaja denaturiranega špirita. Po odstavku 3. pripombe 2. k tarifni poslavki 62. taksnega zakona se j toeilci pijač ne smejo baviti s prodajo j denaturiranega špirita. Ta odredba je naše trgovce občutno oškodovala in j tvorila predmet ostrih kritik na zbo- j ruvanjih naših gospodarskih krogov. I Zbornica za trgovino, obrt in industri- ' jo v Ljubljani se je za ukinitev odred- i be ponovno trudila in zastopala sta- j lišče, da pri kavtelah, pod kakršnimi i se v Sloveniji sme prodajati denalu-riran špirit, prepoved prodaje denaturiranega špirita od strani točileev pijač ni utemeljena. Minister za finance je končno uvidel, da je brezpogojna prepoved vendar preostra in da gre preko namena zakonodajalca, kajti v čl. 13 novega pravilnika za izvrševanje predpisov iz tarifne postavke 62. taksnega zakona izrečno določa: Točilci pijač na drobno, ki jim je točenje pijač edini ali glavni poklic, se ne smejo baviti s prodajanjem denaturiranega špirita; vendar pa se sme v balcalnicah in kramarnicah (v špecerijskih trgovinah in v branje-rijah), kjer se dajo poleg ostalega blaga pijače na čašice, prodajati de-naturirani špirit tako, kakor je to predpisano s pravilnikom za prodajanje špirita, denaturiranega z občim sredstvom.« Pravilnik o prodajanju tega špirita z dne 9. julija (uradni list št. 74/242 ex 1925) pa določa: Špirit, denaturiran z občim sredstvom za denaturiranje, se sme prodajati na drobno samo v zaprtih steklenicah, ki drže najmanj pol litra in na katerih mora biti označen naziv firme, založišča ali veleprodajalca, od katerega je bil špirit nabavljen. Steklenice se morajo polniti in zapirati v tvornicah, založišču ali pri veleprodajnimi in samo 'tako se smejo spravljati v nadrobno prodajo. Na steklenicah in na zamaških mora biti zapisana firma tvornice, založišča ali veleprodajalca, pri katerem so bile steklenice napolnjene.« Opozarjamo na te nove predpise vse one točilce pijač, katerim so se na podlagi prvotne prepovedj pobrale prvotne dovolilnice za prodajo denaturiranega špirita s pripomnjo, da izdajate nove dovolilnice za prodajo denaturiranega špirita finančni okrajni ravnateljstvi v Ljubljani in Mariboru. Prošnja za dovolilnico je zavezana taksi 5 Din, dovolilnica sama pa za prodajo v Ljubljani in v Mariboru taksi 200 Din, v drugih mestih taksi 100 Din, v trgih taksi 50 in v vaseh taksi 20 Din. K. Tiefengruber: Filatelistična zanimivost. Proti koncu svetovne vojne je avstrijska okupacijska oblast v Ttaliji pretiskala zaplenjeno zalogo državnih koldkov, da jih porabi kot poštne znamke v zasedenem ozemlju. Za ta slučaj pa je že poštna uprava preskrbela posebno izdajo frankovnih znamk, ki so prišle tudi takoj-v pro-■ met. Da se pretiskane vrednotnice porabijo, bi naj iste služile kot nadomestilo za portovne znamke ter jih je ar-; madno poveljstvo ponatisnilo z ime-. ni 18 različnih krajev večjega prome-j ta: Spilimbergo, Tolmesso, Mamia-! go itd. j Najbrž pa so se v naglici, s katero ee ! je adaptacija vršila, vtihotapile pomo-» te v tisku, vsled česar se je cela seri- ja kmalu preklicala in je le malo komadov sploh prišlo v promet. Zanimive so te jako redke in le malo znane medvojne znamke zavoljo krajevnih nalisov, ki omejujejo njih veljavnost. Razven redovito natiskanih 18 krajevnih znamk, ki tvorijo celo izdajno serijo, se je posrečilo posebno vnetim zbiračem še ugotoviti 7 različnih po-orešnih natisov one izdaje. Uradno sicer armadno poveljstvo teh ponatisov ni priznavalo kot izdajo poštnih vrednotnic, ali prišle so kot take v javni poštni promet ter si s tem pridobile značaj filatelističnih predmetov. Serija krajevnih poštnih znamk zasedenega ozemlja gornje Italije tvori danes dragocen, inventar specijalnih zbirk, in jako majhno je število posestnikov te vrednotnične vrste, ki se v trgovini sploh ne dobi več. — Kar se je od cele zaloge rešilo uničenja, ki se je izvršilo 26. julija 1918 v Vidmu, je prešlo v privatne roke, ih od tam se seveda ti redki komadi ne ponujajo več na trgu. V ozadje te znamke po poštnem prometu niso prišle, rabile so se v dobi od 3. februarja do 16. aprila 1918, za pisma, naslovljena na zasebne 'osebe v območju naslovnih pošt. Zgodovina te filatelistične redkosti mi je osebno znana, spomnil sem se teh znamk o priliki, ko sem pregledoval precej obširno in skoraj kompletno zbirko med- in povojnih znamk najodličnejšega domačega filatelista, ali opisane kuriozitete v tej zbirki ni bilo ter jo menda pri nas sploh ni najti; malokdo pa to pomožno izdajo še pozna. Svetovni dolg — 199 milijard zlatih mark! Nemški statistični državni urad je izdelal pregled o dolgovih sveta, ki nam z neoporečno resnostjo in strogostjo pove dvojno resnico: 1. Krizo evropskega gospodarstva; 2. odvisnost evropskega kontingenta od finančnih sredstev Zedinjenih držav. Dolgovi'vsega sveta znašajo skupaj 190.64 milijard rentnih mark. —- 4.20 mark = 1 dolar. — Od te ogromne vsote pride na Evropo 141.58 milijard ali približno 75 odstotkov. Pred vojsko je bila Evropa upnik vsega sveta, danes so se pa razmere popolnoma spremenile in je Evropa najbolj zadolženi kontinent. Ameriške države brez Unije imajo samo 13.6 milijard dolga, Azija 17.3, Afrika 6.7, Avstralija 11.2. Od evropskih milijard dolga pride na Zedinjene države 56.7 milijard! To je najbolj enostaven in preprost računski dokaz, ki nam prepričevalno pripoveduje o izrednem vplivu nove finančne svetovne metropole, VVa-sliingtona, na gospodarstvo Evrope. Sicer dolguje Evropa tudi >sama sebi«, ima torej domač dolg, a večina tega dolga se bo morala odplačati Angliji, 47.3 milijard. S tem je dokazana samo finančna moč Anglije, ki je kot edina velika evropska država ostala nezadolžena in ima vrhu tega v ostali Evropi in v prekmorju še terjatve v ogromni višini 59.7 milijard zlatih mark. Tudi druge evropske države imajo terjatve v inozemstvu, deloma celo visoke, a dolgovi so vseeno še dosti večji. Pride zraven še to, da se dajo terjatve pri sedanjem gospodarskem položaju zelo težko realizirati in jih moramo včasih še kar črtati. V Zahodni Evropi je Praneija naj- bolj zadolžena, 32.8 milijard. Ima terjatve v Rusiji, Belgiji, Jugoslaviji, Turčiji itd., vendar ji pa po odštetju vsega tega ostane še zmeraj 15.5 milijard dolga. Glavna upnika Francije sta Unija in Anglija; prvi dolguje Francija 18.6 milijard, drugi 13.9, na druge države pride samo 0.3 milijarde. Italija ima 21 milijard dolga in samo prav majhne terjatve, Angliji je dolžna 11.9 milijard, Zedinjenim državam pa 8.8. Izvzemši Zahodno Evropo ima Rusija absolutno največji dolg, 33.3 milijard, odštevši majhne inozemske terjatve še zmeraj 31.5. Angliji dolguje 15.4 milijard, državam nekdanje antante skupaj pa 20.7. V glavnem je to tisti denar, ki ga je dobila Rusija pred revolucijo za financiranje vojske. Razmeroma ugodne so glede na inozemske dolgove države, ki so ostale v svetovni vojski nevtralne. Švica ima 0.29 milijarde dolga, Švedska 0.73, Norveška 0.76, Danska 0.81, Španska 0.64 itd. Holandska je poleg Anglije celo edina evropska država, ki je napram inozemstvu popolnoma brez dolga. Sicer ima tudi Anglija dolgove še od vojske sem: Ameriki 19.9 milijard, vseh dolgov 22.9. A terjatev ima v Evropi 47.3 milijard, v domini-jonih 24.3 itd., vsega skupaj 82.6. Odštevši 22.9 od 82.6, ostane še zmeraj velikanska vsota 59.7 milijard, ki so ji jo drugi dolžni. Vse terjatve Zedinjenih držav znašajo 61.1 milijard; torej je Unija z Anglijo vred največja upnica sveta. Z drugo besedo: Anglo-sasi so danes denarni in s tem tudi politični gospodarji sveta. Iz carinske prakse. Odloibe Državnega sveta. — Piše Jaat Piščanec. (Nodalicvanje.) XXIV., XXV. in XXVI. ODLOČBA D. S. ŠT. 7425, 7402 IN 7427 Z DNE 5. DEC. 1923. Imeli smo meseca avgusta in septembra 1922 pri carinarnici v Mariboru tri vagonske pošiljke raznega manufakturnega blaga, med katerim je bilo nekoliko bombaževih pletenih jopic. Te smo prijavili kot sešito blago iz sirovih bombaževih pletenin, t. p. 280, t. 1, okrašenih s čipkami in deloma brez okrasa. Carinarnica je pravilnost prijave osporila, češ, da so pletenine barvane (kremizirane) ter me kaznovala z gorostasnimi globami. Obrnil sem se na Carinski biro za objašnjenje in pravilno tarifiranje. Carinski biro je z odlokom br. 24.772 od 29. avgusta 1922 izdal uverenje, glasom katerega sem robo prijavil povsem točno in pravilno. Navzlic dolce Čilom čl. 51. car. zak. pa carinarnica ni hotela pripoznati izvida car. biroja, marveč je ostala pri svojem naziranju, da je roba kremizirana. Akotudi so bile pletenine pri vseh treh pošiljkah' enake, moral sem se za vsako posamezno pošiljko zateči za tarifiranje na Carinski biro, ker je carinarnica vztrajala na stališču, da je mnenje Carinskega biroja merodajno samo za pošiljko, od katere so se vzeli vzorci, a tudi mišljenja in tarifiranja Carinskega biroja ni hotela vpoštevati! V rekurzih proti takemu samovoljnemu postopanju državnega urada sem izvajal: 1. Carinarnica je postopala zoper čl. 51. car. zak., ker ni hotela pripoznati kot veljavno podnešeno originalno uverenje in po Carinskem biroju ugodno obeleženih vzorcev z ni-čevnim izgovorom, da ona ni še prejela od Carinskega biroja po čl. 51. car. zak. pripadajoči ji drugi izvod vzorcev. Ker pa pošiljatev teh vzorcev »ne zadržava važnosti uverenja« (čl. 51., al. 4, car. zak.), je s tem carinarnica prekršila zakon. 2. Po čl. 52. car. zak. so taka uve renja Carinskega biroja veljavna samo trideset dni po dnevu, odkar so bila izdana. Predmetno uverenje od 29. avgusta 1922 je izročilo carinarnici dne 5. septembra 1922, a ona je svoje rešenje izrekla šele 13. septembra 1922, ne da bi bila pri tem uvaže-vala obvestilo Carinskega biroja. S tem svojim poslovanjem je carinarnica postopala zoper čl. 52. car. zak., po katerem taka uvei’enja veljajo trideset dni tudi v slučaju, ako bi se z naknadnim tolmačenjem ugotovilo, da je uporabiti višjo carinsko postavko. Omenjam tudi, da ima tako uverenje v vsakem primeru večjo vrednost nego naziranje in posmatranje poedinih carinarnic in celo večjo veljavo nego naziranje ministra financ. (0. D. S. št. 10.193 od 15. septembra 1910.) S svojim zavlačevanjem mi je carinarnica povzročila veliko škodo na vsled tega nastali ležarini, za čije povračilo prosim na podstavi čl. 56. car. zak. in čl. 22. zak. o spl. car. tar. 3. Carinarnica je s svojim postopa- \ njem prekršila tudi čl. 53. car. zak., ■ po katerem v takih spornih slučajih nima pravice pri pregledu postopati po čl. 43. car. zak., marveč samo pra- j vico napraviti predstavko — ne za- 1 držujoč ekspedicijo, robe. Ker je pa j carinarnica samolastno zadrževala i predmetno robo faktično od 24. avgu- i sta do 19. septembra 1922, prosim, da se mi zaradi tega plačana ležarina j povrne. Ministrstvo financ se ni oziralo na ' nijednega gornjih razlogov, marveč je z odloki št. 72.391, 72.396 in 72.397 r, j dne 21. decembra 1922 odklonilo pri- j tožbo in potrdilo prvotna rešenja cari- i namice kot v zakonu osnovana! Nastopil sem tožbe na Državni Svet ter v njih osobito poudarjal: a) Obsodba carinarnična in njena potrditev od strani ministrstva slonita na nepreiskanih in dokazno neresničnih premisah, ker trdita, da se iz uverenja Carinskega biroja, ki je priložen pritožbi, sedaj ne more raz-videti, da li se v uverpnju nanaša na to sporno blago. Ta trditev nasprotuje dejstvom. Iz aktov pri carinarnici v Mariboru je namreč razvideti, da sem takoj potem, ko je carinarnica ustanovila spor, pismeno zaprosil za tri v zmislu čl. 55. car. zak. uradno obeležene vzorce; nadalje sem poslal lastnega uradnika k Carinskemu biroju v Beograd ter tam izročil vse tri uradne i vzorce. Carinski biro mi je o teh vzorcih izdal uverenja o uporabi tarife, katera uverenja sem z vzorci vred iz- ; ročil z zapisnikom mariborski carinarnici in sicer sedem dni poprej, nego je carinarnica izdala svoja obsodil- j na rešenja in za časa, kadar se je : osporeno blago še nahajalo pod nje- • nim uradnim nadzorstvom! Uradno : obeleženi vzorci se po mojih poizved- ■ >ah še sedaj hranijo pri carinarnici v ; Mariboru, dočim se eden teh vzorcev ] nahaja tudi v mojih rokah. Rešenja j carinarnice in ministrova nasprotujejo i torej očividno členu 51. car. zakona, j Iz predloženega sledi, da je osnova i (baza), na katero naslanjata carinar- j niča in finančno ministrstvo svoje ob- j sodbe, celoma — izmišljena. (Konec prihodnjič.) — —- um ® kupujmo in podpirajmo IITMIH Kolinsko ctlcorijo 0 ' d«B»*čt isdelek. Izpremembe nove carinske tarife po jugoslovansko-avstrijski carinski pogodbi. S 10. septembrom so stopile v veljavo izpremembe našega in avstrijskega carinskega tarifa na podlagi naše trgovske pogodbe z Avstrijo. V naslednjem priobčujemo posamezne postavke, kakor veljajo po pogodbi. Jugoslovanske uvozne carine: Pogodbena carina v zlatih dinarjih od 100 kg. Iz tarifne postavke 110/lb: Sladkor: a) v glavah.................. b) v koščkih ................ 116: Peneča vina, druga kakor šam- panjec ............................ 122: Dijamalt (sladov izvleček za obrtne namene)..................... 125/1: Mineralna voda, naravna, ne- oslajena .......................... 126, iz opombe: Naravna mineralna voda, neoslajena, ki se uvaža v trgovsko zaprtih steklenicah, *e carini po tej postavki. 132: Bonboni, navadni sladkorčki . 133: Bonboni, fini (takozvani svileni); bonboni, polnjeni z marmelado, čokolado in podobnim; fon-danti brez čokolade; marcipan, gelees, pralinees: svileni bonboni in karamele, nepolnjeni . . drugo gori navedeno blago . . 80.- 30.- 250- 32.50 1.40 140- 140.- 180- 134/3: Blago, popolnoma ali deloma iz kakavne mase, čokolade ali drugih nadomestil, drugod neimenovano ...............................180.— 137: Rastlinska mast iz kokosovih orehov..................................... 29.— 138/2: Gorčica, pripravljena z moštom in drugimi dodatki . . . 30,— Opomba: gorčica v zavojih do skupne teže 2 kg je podvržena carinskemu pribitku 50% carine. 139/2: Začimbe za juho, tekoče . . 120.— 140: Ovomalliine . i................. 60.— 144: Christolan......................120.— 145: Kocke in konzerve za juho . 120.— 148: Gramoz in pesek: 1. v naravnem stanju, tudi plavljen in razsut ......................................... 0.10 2. zmlet, razsut ali v vrečah . . 0.10 152/2a: Kreda v naravni barvi, zmleta, plavljena, tudi izprana . 1.80 153: Malec (gips): 1. žgan .... 1.80 2. zmlet, tudi barvan .... 1.80 154: Magnezit, zmlet ali žgan . . 1.— 184/2: Voščene sveče in voščene palice............................120,— 187: Milo, drugo vseh vrst in oblik, tudi z dodatkom kosmetičnih in zdravilnih sredstev (takozvana medicinalna mila) . ... , 100.— 192: Mazilo (črnilo, voščilo) za čevlje, črno, navadno, mast, kremo in podobni preparati s primesjo voska, maščob in olja izdelani, za čiščenje, poliranje in vzdrževanje parketov, peči, ognjišč, usnja in obutvi. 1. mazilo (črnilo, voščilo) za čevlje, črno, navadno: a) v zavojih za nadrobno prodajo . . 24.— b) v drugih zavojih......................... 20.— 2. druga zgoraj imenovana: a) v zavojih za nadrobno prodajo . . 125.— b) v drugih zavojih.................. 75.— 206: Ferocijankalij-natrij, fericijan-kalij-natrij, kaiijev hipermanga- nat.................................. 5.— 207/1: Kromov aldun, kristaliziran prosto. 208: Vodikov superoksid .... 4.— rumeni in rdeči glaj (svinčen glaj), v kosih in luskah, tudi zmlet . ... I........................ 5.— 209: Klorov kalcij, prost. 212/6: Natrijev silikat, kalijev silikat (vodeno steklo): strjeno . . 4,— tekoče............................... 2.— 214/4: Ogljenčeva kislina, tekoča . 10.— 222: Pasta bakrovega klorida . . . 12.— 225/2: Krvavi albumin....................... 10 — 234/1: Pripravljena zdravila, kakor tudi vse dozirano in farmacevtsko blago................................... 300,— 236 iz op.: Mineralne in prstene barve z organskimi pigmenti olepšane, se ocarinijo po pogodbenih postavkah, t. p. 243. 240: 1. Svinčeno belilo, rdečilo in žol- tilo................................. 30.— 2. Brončeve barve • . 45.— 241: Kromove barve...................... 25.— 243: Pigmentne barve in Inkove barve (barvni laki), ne posebe imenovani, kakor tudi zmesi spojin pigmentov z anorganičnimi bazami in solmi (pigmentov! laki in drugi) . ........................ 25.— Op.: 1. Barve z oljem, glicerinom, oljnatim firnežem, klejem, mineralnim oljem in drugimi snovmi mešane: črne tiskarske barve . 80.— druge bhrve..........................120.— Op.: 2. Barve z alkoholom, acetonom ali Inkovim pokostom (firnežem) so pod vržene cari ni 120 Din za 100 kgf Op.: 3. Barve v posodah do skupne teže 1 kg vključno so podvržene razen tega še carinskemu pribitku 15 Din. 244/2a: Pisalno črnilo, navadno, tekoče .................................. 60.— Iz op.: Navadno pisalno črnilo v posodah v skupni toži do 1 kg je podvrženo carinskemu pribitku 50% carine. 248: Oljnati pokosti _ (firneži), tudi R dodatkom sušilnih sredstev (si- kativoiv............................ 50.— 250: Lakovi pokosti (firneži) . . • 80.— 252: Oljnati, smolnati in gutaiperčni lepi (kiti), lepi (kiti) iz kleja in drugi lepi, ki niso posebe imenovani: 1. oljnati in smolnati lepi.............................. 12.— 2. drugi.......................... 35.— 273: Bombaževa vata: 1. kandirana ali z lepili, kakor tudi trakovi iz vate, tudi z lepili............ 25.- Op.: Primes volne do največ 5% celotne teže ostane pri zacarinje-nju neupoštevana. 274: Bombaževa preja, enonitna: 1. št. 12 in navzdol, po angleški numeraciji: a) surova . . . • 20.- b) beljena......................... c) barvana ali tiskana • ■ • 2. nad št. 12 do št. 29: a) surova 2o.~ b) beljena......................... c) barvana ali tiskana .... 40,- 3. nad št. 29 do št. 50: a) surova 30,- b) beljena . . . .................... 40.- c) barvana ali tiskana .... 45.- 4. nad št. 50: a) surova . . . 35.- b) beljena . • ........................., 45.- c) barvana ali tiskana .... 50.- 275: Bombaževa preja, dvo- ali več- nitna: 1. št. 12 in navzdol po angleški numeraciji: a) surova . . 25.- b) beljena........................ 85.- c) barvana ali tiskana .... 40.- 2. nad št. 12 do št. 29: a surova 30,- b) beljena........................ 40.- c) barvana ali tiskana . . , . 45.- 3. nad št. 29 do št. 50: a) surova 35.- b) beljena....................... 4j*-' c) barvana ali tiskana .... 50' b) beljena.......................... c) barvana ali tiskana .... 276: Bombaževa preja za nadrobno prodajo (sukanec za šivanje, pletenje in vezenje) tudi trdo opredena (Hardwater, Mule-double), na lesenih vretencih, papirju v 'klopčičih, predencih (štrenah) itd. eno- ali večnitna: 1. surova . . 2. beljena.......................... 3. barvana ali tiskana .... Op.: Mercerizirana preja je podvržena carinskemu dodatku 50% od carine, ki jo je plačati po številki in obdelavi. 279: Tulj, bobinel in podobne tkanine: 1. gladke........................ 2. bobinet s čipkastimi vzorci (Sarami) za zavese in podobno vpo-rabo v hiši: blago na meter . . v pripremljenih kosih............... Op.: Take tkanine, obrobljene z veznim zarobkom ali trakom, so podvržene carinskemu pribitku 25% carine, ki se plača za dotič-no tkanino. 280: Pletenine, prepleteno in mrežasto blago iz bombaža iz 4. ne posebe imenovano: naglavne rute in rute za ogrnitev (hrbtne rute) 282: Vezenine na bombaževi tkanini, tudi z aplikacijami: 1. svilene ve- ■enine.............................. 2. drugačne vezenine................ 283: Tkani bombaževi trakovi . . 284: Pleteni trakovi za čevlje . • 304: Pasovi, cevi ....... 305: Vreče iz jute šl. 296, t. la, tudi s papirnim vložkom.................. 314: Volnena preja, pripravljena za nadrobno prodajo (na vretencih, v klopčičih, štrenah itd.): 1. surova 2. beljena, barvana, tiskana . . 316: Čabad (grobe odeje, koci) v teži nad 700 g na en m2 . . . koci, naravnosivi, v teži nad 700 g na en m2, tudi z barvastimi bor-durami (Bordurstreifen) . . . . 317: Volnene tkanine, izvzemši posebe imenovane v teži na en m*; iz 3. več kakor 300 do 500 g: loden................................. 319: Pleteno in mrežasto blago iz volne, iz 4. rute in šali . . . . 321: Rute in šali, tkani, tudi v ne-zrezanih kosih 331: Goste svilene in polsvilene tkanine: 1. .docela svilene . . . . 2. polsvilene....................... 335: Pletenine in mrežasto blago, popolnoma ali deloma iz svile: 3. rute in šali: a) docela svileni iz umetne svile..................... iz druge nego umetne svile . • b) deloma svileni: deloma iz umetne svile........................ deloma iz druge nego umetne svile ....-......................... 337: Tkani* trakovi: 1. popolnoma svilnati: iz umetne svile . . . iz naravne svile.................... 2. polsvileni: a) trakovi iz ripsa do širine 6 cm za opremo klobukov .............................. b) drugi .......................... 346: Tkanina, premazana in napojena, ne posebe imenovana: 1. v kosih (metersko blago) . . . . 348/lb: Plahte in pogrinjala iz tkanin št. 346, tudi šivane s krogi, jermeni, vrv ni i. zaklopkami itd. 351: Tehnična klobučevina . . . . (Dalje 50- 55,- 70.- 90.- 110.- 400,— 300.- 600.- 400,— 1200.— 1000.— 220,— 280.— 86.— 32.— 100.— 160 — 120.- 200.— 280.— 650 — 400,— 1800.— 800.— 1800.- 2400.- 900.- 1200.- 1800,- 2200.- 400 - 900.- 120 — 160.— 150,— sledi.) gjgj® ftMMm MEMMRŠI s? BS Oko piješ „Buddha“&i vlivaš že na zemlji nji 4. nad št. 50: a) surova . 40 — Trgovina. Nova trgovska agencija. — Ministrstvo trgovine in industrije je osnovalo dvoj« novih trgovskih agencij, eno v Aleksandriji in drugo v Smirni. Za agente sta postavljena v Aleksandriji g. Ilija Vla-dovič, v Smirni pa g. Ilija Dapčevič. Trgovinska pogodba s Češkoslovaško republiko. — Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani poživlja vse gospodarske kroge, ki so interesirani na trgovski pogodbi s češkoslovaško republiko kot eksporterji oziroma importerji, odnosno kot producenti, da ji sporočijo svoje predloge glede pogodbene carinske tarife, kakor tudi glede ostalih določb splošnega dela trgovske pogodbe. Industrija. Seja Saveza industrijalaca v Zagrebu. — Ob priliki svoje navzočnosti v Zagrebu se je minister trgovine in industrije g. dr. Krajač udeležil tudi seje Saveza industrijalaca. G. ministra je pozdravil predsednik g. Aleksander, ki je v svojem nagovoru omenil vsa važnejša vprašanja, ki se tičejo industrije. Posebno je povdarjal težave, v katero je spravila carinska in zunanja politika železno, papirno in usnjarsko industrijo ter razne druge stroke, omenjal nujno potrebo ureditve železniške tarife, govoril o vprašanju carinskega postopka, ki povzroča industriji velike sitnosti in tudi stroške, omenjal je zaposlevanje tujih delavcev in prosil, da se izposluje carinske olajšave za uvoz strojev, ki so potrebni za izboljšanje naše produkcije. Po nagovoru g. predsednika so govorili razni industrijci, ki so z detajlnimi podatki podkrepiti izvajanja predgovornika. Po sklenjeni debati je povzel besedo g. minister in v svojem govoru obljubil, da bo vpošteval izražene želje. Glede carinske tarife je izjavil g. minister, da njena sedanja redakcija ni končnoveljavna, ampak ima edino namen, da služi za podlago trgovskim pogajanjem. Glede pogodbe z Avstrijo ni mogel ničesar ukreniti, ker je bila že ob njegovem nastopu zadeva izvršena. Proučiti pa hoče vse pritožbe in vstra-jati na tem, da se v enem letu popravi, kar se še da popraviti. Kriza v opekarski industriji. — Nobena gospodarska stroka ni vsled stagnacije stavbene podjetnosti v tako slabem položaju nego so opekarne. Cene raznim vrstam njihovih izdelkov padajo od dne do dne, a kljub temu so kupčije še vedno jako slabe. Ako se položaj ne izboljša, bodo posamezna podjetja prisiljena, da ustavijo obrat. Prometni minister je sicer pred kratkim znižal prevoznino za izvoz opeke, a opekarne ne morejo izkoristiti te ugodnosti, ker o kakem izvozu ob sedanjih prilikah ne more biti niti govora. Ako se hoče pomagati opekarnam, in pomoč je nujna, je treba znižati prevoz v inozemstvu samem, ker le na ta način jim je še mogoče pomagati. Nova tovarna papirja. Neka češka finančna skupina namerava osnovati v Mariboru ali v okolici veliko tovarno papirja, ki naj bi se bavila v prvi vrsti 7. izdelovanjem boljšega papirja. Projektanti domnevajo, da bodo zaposlevali 300 do 400 delavcev. Kartel tovarn za umetna gnojila. — V Budimpešti se je osnoval kartel ogrskih tovarn za umetna gnojila, v katerega je vstopila tudi tovarna »Danica« v Subotici. Obrt. Beograjska obrtniška zbornica o ustanovitvi obrtne banko. Beograjska obrtniška zbornica se je na plenarni seji, ki se je vršila 14. septembra t. 1., pečala tudi z ustanovitvijo obrtne banke. Izvajanja poročevalca zbor. predsednika g. Stojanoviča se v bistvu krijejo z načrtom zakona o obrtni banki, ki ga je skupščini predložil bivši minister dr. Kojič. Po tem načrtu naj bi znašala ustanovna glavnica 40 milijonov dinarjev. K tej glavnici naj bi prispevala država 40%, obrtnika 60%. Poročevalec je utemeljeval načrt s tem, da je potrebno, da se pri obrtni banki pusti odločilno besedo obrtništvu samemu, za kar je potrebno, da tudi obrtništvo nekaj žrtvuje za banko, ki naj pospešuje obrtniški kiedit. Po daljši debati je zbornica sprejela nastopno resolucijo: >Zbomica je po referatu o kreditnem vprašanju pri-viligirane obrtne banke in o načrtu zakona, ki se je kot nujen predložil Na- , rodni skupščini, odobrila načrt katerega je skupščini predložil takratni minister trgovine in industrije dr. Kojič in prosi vlado, da pospeši rešitev tega zakonskega predloga, ker je uveljavljenje tega predloga ob sedanjih težkih prilikah obrtništva nujno potrebno. Plenum zbornice je prišel po daljši debati do prepričanja, da mora imeti odločujoči vpliv pri obrtni banki privatna inicija-liva. Denarstvo. Lombardiranje obveznic 2 lA%„ rente Tu vojno škodo pri poštni hranilnici. Nadzorstveni svet poštne hranilnice je v želji, da plodonosno naloži svojo odvisno gotovino in da pri tej priliki pomore številnim po vojni oškodovanim uradniškim družinam, dovolil, da sme poštna hranilnica v Beogradu in njene podružnice v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu dajati posojila na založbo obligacij vojne škode in sicer za enkrat samo drž. uradnikom, drž. vpokojencem in vojnim invalidom. Posamezniki morejo lombardi-1 ati do največ 500 komadov obveznic, za založbo večjega števila je potrebna prošnja na označeni nadzorstveni svet. Do event. drugačne odredbe tega sveta, se bodo začasno dovoljevala posojila do 200 Din na eno obligacijo. Ako pa bi za časa posojila padla vrednost založenih obligacij za več kot 25% pod tečajno vrednost, ki jo je imela vojna škoda na dan dovolitve posojila, mora založitelj po zahtevi poštne hranilnice v roku petih dni vrniti sorazmerni del prejetega posojila. Za posojilo na lombard obveznice vojne škode je določena obrestna mera z 8% in sicer se plačujejo obresti tromesečno v naprej. Nadaljnja pojasnila o teh lombardih daje podružnica poštne hranilnice v Ljubljani. Carina. Carinska cona na Sušaku. — Na Suša-ku se je pred kratkim vršila konferenca gospodarskih krogov, katere so se udeležili zastopniki denarnih zavodov, trgovskih in industrijskih organizacij ter susaške občine. Na konferenci se je obravnavalo vprašanje, da se celo področje Sušaka proglasi za svobodno cono. Zastopnika mestne občine je konferenca pooblastila, da sporazumno s trgovsko in obrtniško zbornico v,Zagrebu izvede potrebne korake za uresničenje te akcije, ki je za Sušak življenskega pomena. Ukinjenje carine na vinsko sodo na Ogrskem. — Ogrska vlada je ukinila z veljavnostjo do 30. novembra t. 1. pobiranje carine na vinske sode z najmanj 1.5 hi prostornine. Davki In takse. Davčno okrajno oblastvo Brežice v Celju razglaša: V smislu čl. 204 fin. zak. za leta 1924/1925, Uradni list št. 43/140 iz leta 1924, se daje v splošno vednost: 1. V času od 1. do 15. oktobra 1925 bodo v uradnih prostorih pristojnega davčnega urada in pri davčnem okrajnem oblastvu (v Celju) razgrnjeni izkazi o predpisu dohodninskega in rentnega davka za davčno leto 1925. 2. Davčni zavezanci bodo obenem še individuelno obveščeni s posebnim obvestilom o višini predpisane dohodnine in rentnine potom pristojnega občinskega urada, ki bo vsakemu dostavilo tozadevno obvestilo v teku 8 dni pred razgrnitvijo izkazov. 3. Rok za vložitev prizivov zoper odmero teh davkov poteče s 30. oktobrom 1925 neodvisno od tega, ali in kdaj je dostavilo županstvo posebno obvesti- lo. Prizive je kolekovati s kolekom 20.— Din, prošnje za naznanilo odmerne podlage pa s 5 Din. Promet. ' Kreditiranje železniške voznine. — Gospodarski krogi v Bosni so te dni naslovili na prometno ministrstvo spomenico, v kateri prosijo, da se večjim in solidnim podjetjem dovoli kreditiranje voznine na način, ki se je izvajal že v predvojni dobi. Taka ugodnost bi izdatno pospešila naš izvoz v sedanji izvozni-ški sezoni. -Dostava železniških voz za prevoz drv za kurjavo. Gospod prometni minister je odredil, da se smejo tudi v času izvozne sezone dostavljati železniški vozovi za prevoz drv za kurjavo, v kolikor to dopušča splošna vozovna situacija. Uvoz, izvoz. Izvoz lesa iz Avstrije. — Avstrija je izvozila v letu 1924. za 99.158 zlatih kron lesa. Med drugim je izvozila v našo državo za 2967 zlatih kron lesnih izdelkov, v Francijo za 16.492, v Nemčijo za 11.481, v Anglijo za 430, v Italijo za 54.661 in v Švico za 7870 zlatih kron lesa. Najugodnejši nakup OBLEKE Viim nudi JOS. ROJINA, Ljubljana Iz naših organizacij. Brezposelne trgovske, kakor tudi druge privatne nameščence' in nameščenka in one nameščence, ki žele svoje mesto spremeniti, opozarja Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani na svojo že dolgo let obstoječo posredovalnico za službe. Zajedno vabi društvo vse brezposelne trgovske in privatne nameščence in na-meščenke, ki se ne žele prijaviti društveni posredovalnici, da sporoče društvu svoje naslove in poklic, ker društvo to nujno radi v statistične svrhe. Odbor. Poučne tečaje kakor tudi plesni tečaj namerava prirediti za svoje članstvo Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani tudi letos in vabi interesente, da se prijavijo že sedaj. Začelo se bode z vsemi tečaji predvidoma začetkom oktobra. V učnih tečajih se namerava poučevati srbohrvaščino, nemščino, italijanščino, knjigovodstvo, stenografijo itd., odvisno je vse le od števila interesentov. V plesnem tečaju se bode poučevalo kot običajno namodemejše plese. Odbor. mr? gumi,ii RAZNO. Kako se je v sovjetski Rusiji določila najemnina za stanovanja? — Krajevni izvršilni organi so od 1. junija 1925 dalje upravičeni, da določijo najemnine za stanovanja tako da se z najemnino krijejo stroški za popravila, amortizacijska kvota in obresti kapitala, porabljenega za zidavo hiSe. Vendar pa najemnine ne smejo presegati višine, katera je maksimalno določena za posamezne stanove, ako ne odpadeta na enega družinskega člana več nego 2 kvadratna sežnja. Osebam, ki žive od kapitala ali od dohodkov iz tovarn, določi izvršilni odbor najemnino po prostem preudarku. Za trgovce ne sme najemnina znašati manj nego 10 rubljev na mesec. Izvzeti so krošnjarji, poulični prodajalci in mali trgovci, za katere ne sme najemnina znašati več nego 5 rubljev 50 kopejk na mesec za kvadratni seženj. Pripadniki prostih poklicev (zdravniki, inženerji, pravniki itd.) plačajo največ 5 rubljev za kvadratni seženj na mesec. Obrtniki, ki delajo v svojem stanovanju in nimajo posebnih delavnic, plačajo 4 rublje 50 kopejk za kvadratni seženj, oni pa, ki imajo najete delavnice in zaposlujejo enega ali dva delavca, plačajo pa isto najemnino, kakor pripadniki prostih poklicev. Delavci Zlatorog terpentinevo mita, najbolj! domači izdelek, ne sme manjkati v nobeni trgovini ! Vsaka gospodinja, ka-tega le prala enkrat s tem miloin, ne bo vet kupila drugega mila! in uradniki plačajo najemnino po višini mesečnih dohodkov in sicer od dohodka 20—30 rubljev za kvadratni seženj 30 kopejk in stopnjema več do dohodka 125—150 rubljev, pri katerih znaša mesečna najemnina 1 rubelj 80 kopejk za kvadratni seženj. Državna borza dola v Mariboru. Od 6. do 12. septembra t. 1. je bilo pri tej borzi 137 prostih mest prijavljenih, 189 oseb je iskalo službe, v 65 slučajih je borza posredovala uspešno in 37 oseb je odpotovalo; od 1. januarja do 12. septembra t. 1. pa je bilo 5290 prostih mest prijavljenih, 7498 oseb je iskalo službe, v 2116 slučajih je borza posredovala uspešno in 576 oseb je odpotovalo. Sedaj bi bilo dela dovolj, toda iz mesta nesejo na deželo, ker tam premalo zaslu-. žijo, pa tudi v mestu jim ni drago služiti za 30 dinarjev na dan, ko vedo, da v Beogradu zasluži delavec 100 Din na dan. Ljubljanska borza. 18. septembra 1925. Vrednote: Invest. pos. iz 1. 1921: den. 82, bi. 85; loter. drž. renta za voj. škodo: den. 340; zast. listi Kranj. dež. banke: den. 20, bi. 25; kom. zadolžnice Kranjske dež. banke: den. 20, bi. 25; Celjska posojilnica: den. 201, bi. 205; Ljubj^inska kred. banka: den. 225, bi. 240; Merkan-tilna banka: den. 100, bi. 101, zaklj. 100; Prva hrv. štedionica: den. 970; Kreditni zavod: den. 175, bi. 185; Strojne tov. In liv.: den. 100; Trb. prem. družba: den. 380, bi. 395; Združ. 'pap. Vevče: den. 120; »Niliag«: den. 37, bi. 40; Stavbna družba: den. 165, bi. 180. Blago: Smrekovi ali jelovi hlodi, od 25 cm naprej, fco nakl. postaja: den. 225; bukev neparjena, la, 27 mm, 40 mm, obrobljena, fco meja: bi. 900; testoni, morite, od 20—30 cm, 20 mm, 2.25 m dolž., monte: den. 550; bukovo oglje, praška, fco Borovnica: den. 20; bukova drva, 1 m dolž., suha, fco nakl. postaja, 4 vag.: den. 17.50, bi. 17.50, zalttj. 17.50; pšenica bačka, fco bačka postaja, 1 vag.. den. 255, bi. 255, zaklj. 225; pšenica domača, fco Ljubljana: den. 260; koruza slavonska, par. Ljubljana, 2 vag.: den. 215, bi. 215, zaklj. 215; koruza defektna, par. Ljubljana, 1 vag.: den. 195, bi. 195, zaklj. 195; laneno seme, fco Ljubljana: den. 550; krompir beli, fco nakl. postaja: den. 60. TRŽNA POROČILA. Tržne cene v Ljubljani (15. septemb.). Govedina: v mesnicah po mestu 16—19; na trgu: 1 kg govejega mesa I. 18, II. 15, . III. 9, vampov 9—10, pljuč 6—8, jeter 18—19. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 20, II. 17, jeter 25—30, pljuč 20. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 27.50, II. 20—25, pljuč 10, jeter 15—20, slanine trebušne 25—26, slanine, ribe in sala 29—30, slanine mešane 28, slanine kranjskih prašičev 22.50—25, masli 30—31, šunke (gnjati) 35—37, prekajeno meso I. 35, II. 30. Drobnica: 1 kg koštrunovega mesa 14—15, kozličevine 20—22. Klobase: 1 kg krakovskih 44, debrecinskih 44, hrenovk 35, posebnih 35, polprekajenih kranjskih 32—40, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 30—35. Perutnina: piščanec majhen 12—15, večji 15—28, kokoš 23—35, petelin 25—40, raca 25—30, domač zajec manjši 8—12, večji 13—18. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2.50—3, 1 kg surovega masla 45—50, čajnega masla 40—50, bohinjskega sira 38, sirčka 9—10, eno jajce 1.50—2 Din. Cono špecerijskemu blagu v Ljubljani (15. sept.): 1 kg kave Portoriko 68—72, Santos 52—56, Rio 44—52, pražene kave I. 84-100, II. 72-76, III. 56-60, kristalnega belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 16, riža I. 10—12, II. 8—10, 1 liter namiznega olja 22, jedilnega olja 19, 1 kg testenin I. 14, II. 10.50 Din. M lovski izdelki na trgu v Ljubljani (15. sept.): 1 kg moke št. 00 6.50, št. 1 5, št. 3 4.25, št. 44.25, kaše 6, ješprenja 6—7, ješprenjčka 10—14, otrobov 2.50, koruzne moke 3.50, koruznega zdroba 4.50, pšeničnega 6.50, ajdove moke I. 9, II. 7, ržene moke 5—5.50 Din. Sejem za suho češplje. V Valjevu se vrši te dni sejem za suhe češplje. Prvi dan se je postavilo na sejem 70 vagonov prvovrstnega blaga. Cene so se nekoliko znižale in znašajo: za garnituro 4 60, za sedmico 5-30, za osmico 4’90 in za stotinke 4'60 za kilogram. Inozemski kupci še niso došli na sejem. KOVINSKI TRG OKOLI 10. SEPTEMBRA. J -* r V Ameriki so razmere še kar naprej ugodne. Jekleni trg drži cene, obrati delajo s 73% kapacitete, v juliju so delali samo z 62%. Tudi trg surovega železa je trden. | V -posameznih evropskih deželah niso prinesli prvi septemberski dnevi nobene spremehie. Finančni položaj Evrope je prejkoslej nezadovoljiv, vprašanje dolgov se bo še dolgo časa zavlačevalo. Nekam zdi se, da finančne operacije zadnjega časa, ki so hotele Evropo od povojnih razmer sanirati, niso uspele. .Nemčija ob zaključku prvega leta izvedbe Dawesovega načrta nikakor ne more govoriti o kakšni konsolidaciji gospodarskega življenja in svojih financ; strokovnjaki pravijo, da je ravno nasprotno. Anglija ima pa s svojo zlato valuto baš sedaj največje sitnosti. Pri presojanju finančnega položaja v Evropi so nastopali preveč enostransko in so se premalo ozirali na naravno produkcijo in na razdelitev kot glavna činitelja in podlago gospodarstva; vsled te enostranske rešitve bo svetovno gospodarstvo še več Brodarsko akclonarsko diuttvo J ograd „OCEANIAw aaSK Glavno odpravništvo -v Trsiu. Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi dobite vse potrebščine za šivilje, krojače in sedlarje na veliko Irt malo po najnižji dnevni coni. Jadransko morje, Marseille, Španija, Maroko do Kanarskih otokov za navadno leto 1926, ■ ki ima 365 dni. „VELIKA PRATIKA*' je J najstarejši slovenski g kmetijski koledar, koji ■ ja bil najbolj vpoštevan j že od naših pradedov. J Tudi letošnja obširna iz- J daja se odlikuje po bo- J gati vsebini, zato pride n prav vsaki slovenski ■ rodbini. — Dobi se v “ vseh ttgovinah ,'po Slo- g veniji in stane 5 L). Kjer a bi jo ne bilo dobiti, naj ■ so naroči po dopisnici pri ® J. Blasnika naslednikih " tiskarna in litografični zavod 413,502 5°3* 5°4- ' * Split, Tret. AGENCIJA: Logatec. _ ----- ---- ^ O Se priporoča asa v»e v bančno stroko spadajoča d8la- Tri lidfc Ir. ITJUI PLBS8, Ljubljana. — Za trg«v*k«-iada*triJsko i d. »Merkur« k*t iadajat«lja ia ttekaij* SEVKE, Ljnbljana. Stran 4. v ■ •«»■.* - »■••>.'»s- m—iwa—Mi let trpelo. Vs'ed vsega tega mednarodna trgovina zelo trpi, politična napetost pa položaj še bolj poostri. — Časniška poročila o karteliranju železne industrije se nadaljujejo, o tračnicah na primer se bodo začeli zgovarjati v Parizu 25. t. m. A vidi se, da čas za kartele še ni prišel. Evropske eksportne cene so ob slabi tendenci notirale približno tako-le: Železo v palicah 5/8—5/9, valjana žica 5/15.5—5/17.5, surova pločevina 6/11 do 7, fina 9—11/10. Slaba tendenca angleških cen vpliva zelo neugodno na mišljenje konsumenta. Spet se pojavlja stara skušnja, da se nam pri slabi tendenci vsaka cena zdi še premalo nižka, da pa pri tendenci na hausse sprejmemo katerokoli višjo ceno. Cene so šle povprečno za 6 pence nazaj, cena koksa je ostala nespremnjena. Vprašanje, je kako daleč bo lo šlo in če bodo imelo žrtve producentov kak končni uspeh. Inozemska konkurenca se na angleškem trgu zelo pozna, in vse kaže, da bo tako tudi ostalo. Francoski trg je začel kazati malo bolj prijazno lice,, je pa še vse polno neugodnih okolnosti, ki francosko gospodarstvo še kar naprej ogrožajo. Zelo so v skr- beh zaradi novih davkov in drugih dajatev. Tudi rešitev vprašanja dolga povzroča producentom velike skrbi. Julijska produkcija je večja kot junijska, delalo je 144 plavžev. Živahno je povpraševanje po surovem železu, a producenti ne ponujajo dosti, ker pričakujejo zvišanja cen za koks. — Štrajk v Belgiji je deloma ponehal, strojne tovarne so z delom spet začele. Šlrajka pa še zmeraj 13.000 delavcev, brez dela je 24 plavžev. Posledice štrajka se kažejo v znižani produkciji. Trg se ni spremenil, pozna se francoska in luksemburška konkurenca. O nemškem trgu ne vemo povedati nič novega, povpraševanje je zelo slabo. Slabi položaj nemškega gospodarstva se na kovinskem trgu zelo pozna, tovarne imajo vse premalo naročil. Ekspertna trgovino je zelo mirna; nizke eksportne cene niso trgovine nič poživile in so celo tujo konkurenco na nemškem domačem trgu, ki dela z višjimi cenami, pokre-pile. Cene okoli 10. septembra: železo v palicah 130 zlatih mark, valjana žica 135—140, surova pločevina 140—145, srednja 152—160, fina 165—190. Cehi se pa pohvalijo; doma dobro prodajajo, zlasti železno žico in pločevino, naročil je dosti, eksportna trgovina razmeroma ugodna. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. septembra t. 1. ponudbe za dobavo kalibriranih verig, za dobavo furnirja ter za dobavo gumbov (Heftknopfe) in sukanca za sedlarje. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 12. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave stružnic; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave raznega železa ter glede dobave raznega tekstilnega blaga; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave usnja ter jermen za stroje. — Dne 13. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave kliuge-rila, asbesta in grafitnega materijala; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave raznega tekstilnega blaga za tapeciranje vagonov ter glede dobave kolesnih obročev; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede do- bave 6000 kg mila. — Dne 14. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave strojev (Rohr-Weit-maschine, Rohr-Einwalzmaschine, Blec.h-Richt- und Spannmaschine); pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave okroglega bakra ter glede dobave repičnega olja. — Dne 15. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave materijala za plinsko razsvetljavo in glede dobave zakovic; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznega železa; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave opažne pločevine. — Dne 16. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave kartonskih kart in tiskarskega papirja; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave električnega instalacijskega materijala; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave vijačnih zapenjačev; pri direkciji državnega rudnika v Zabukovci pri Celju glede dobave strojnega in cilindrovega olja ter bencina. Predmetni oglasi i natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zboratfs v Ljubljani interesentom na vpogled.