YU ISSN 0040-1978 LETO XXXIV.. ŠT. 5 Ptuj, 5. februarja 1981 CENA 6 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA Pomembno mesto v prireji mesa (stran 2) Biti oficir naše armade je častni poklic (stran 6) Prispevek naj bi plačevali vsi Slovenci (stran 7) Vse življenje predana kmet9(stian8) Gasilci iz Hajdoš pregledali svoje delo (stran 11) v dnevih okrog 8. februarja govorimo in pišemo o kulturi več kol osalih 3()0 in nekaj dni. Organiziramo in udeležujemo se najrazličnejših kulturnih manifestacij, pa če tudi bo priredi- tev v počastitev tega dne edina s področja kulture, ki jo bomo organizirali ali obiskali v tem ali drugem koledarskem letu. In nehote se vsiljuje misel, da nekateri menijo, daje človek kultu- ren če poje, pleše, igra, slika in piše. Tudi to je res, saj človek s pomočjo umetniških ali kulturnih dejavnosti uresničuje po- memben del svojega bitja in svoje ustvarjalnosti, vendar šele takrat, če ga vse te dejavnosti bogatijo v odnosih do drugih ljudi in do skupnosti v kateri živi. Še vedno in žal prepogosto se izraža odnos do kulture kot dejavnosti, ki bremeni dohodek, ne pa kot ustvarjalni kakovo- stni moment družbenega razvoja oziroma osvobajanja človeka in njegovega dela. in če predstavljamo kulturni trenutek ptujske občine? Preobrazba odnosa in praksa do kulture poteka vse prepočasi. Zakaj? Nekako sprijaznili smo se z ugotovitvijo, da je težko povezati vsa hotenja in vse obstoječe kulturne dejavnosti z materialno proizvodnjo in drugimi družbenimi dejavnosti v celovito hotenje in temu ustrezno razvojno planiranje. Gre za to, daje npr. knjiga, bralna kultura še vedno več ali manj skrb knjižnice, kot je pevski zbor tega ali onega društva stvar Zveze kulturnih organizacij. Tako ni potrebno posebej povdarjati, da nas takšen enostranski odnos oddaljuje od zastavljenega cilja. Vendar bi bili krivični, če bi zanikali rezultate, ki smo jih že dosegli in niso majhni. Pa naj gre za množičnost ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki še kako pomembno dopolnjuje kultur- no življenje v občini in je mnogokje edina kulturna dejavnost, za nove kulturne skupine in knjižnice v delovnih organizacijah, za ustvarjalen odnos delegatov do razvojne politike v kulturi v organih kulturne skupnosti, ali pa za odprtost profesionalnih kulturnih ustanov, ki se kaže res še samo v posameznih akcijah (razstave, predstave), vendar pomeni to tako v miselnosti kot odnosu do kulture korak naprej. Vse preveč, pa je še vedno omejeno pojmovanje o kulturi na tradicionalne kulturne dejavnosti. Stik z drugačno in drugo kulturo pa se vzpostavlja v glavnem z gostovanji, zato bo v prihodnje potrebno posvetiti več pozornosti nadaljnjemu razvijanju novih oblik kulturnega življenja. Ne bo narobe, če Slovenskemu kulturnemu prazniku na rob zapišemo, daje lahko vsak človek ustvarjalen, ne glede na to, kaj dela in na njegovem delu temelji njegova kultura, kar v najširšem smislu te besede pomeni vse tisto, do česar se je doslej dokopal, dobrega in lepega. N. B. OSTAJAMO SODELAVCI IN PRIJATEUI Na petkovi volilno-pro- gramski skupščini Aerokluba Ptuj so v delavskem domu Franc Kramberger po treh zaporednih mandatih razreši- li dolžnosti dosedanjega pred.sednika upravnega od- bora (sedaj predsedstva) Alojza Gojčiča, ki je za ta klub delal zelo zavzeto. Uspe- hi njegovega angažiranja in skladnega timskega dela so na dlani. O tem več na 13. strani. Ko se mu je za ves vložen trud v preteklih petih letih v imenu vseh članov Aeroklu- ba Ptuj zahvalil Alojz Ganza, najstarejši aktivni pilot tega kluba in mu v spomin na leta nied njimi podaril model dvokrilca. se je Alojz Gojčič zahvalil in končal z beseda- mi: ostajamo sodelavci in prijatelji! Vsi navzoči so to njegovo izjavo potrdili brez besed — toda z dolgim aplav- zom. M. Ozmec Odločno „za enakopravno vključitev v SOZD Emona Delavci v vseh TOZD Kmetijskega kombinata Ptuj so se prejšnjo sredo. 28. januarja, na referendumu odločali o enakopravni zdru- /Jtvi svoje temeljne in delo- \ne organizacije s SOZD Hmona iz Ljubljane. Skrbne priprave so obetale dober odziv in ugoden rezultat, to pa je potrjevalo tudi vzdušje pred glasovanjem. Udeležba na glasovanju in rezultat so to potrdili, lahko zapišemo, celo presegli. Glasovanja 3e je namreč udeležilo 97 odstot- kov zaposlenih. ZA združitev pa se je odločilo kar 92 od- stotkov delavcev Kmetijske- ga kombinata. V štirih te- meljnih organizacijah so se za združitev odločili vsi zaposle- ni in sicer v TOZD Osojnik. Ptujske toplice. Gradbeni remont in Tovarna močnih krmil. Seveda pa se o združi- tvi morajo izreči tudi zaposle- ni v SOZD Emona. Glasovali bodo proti koncu tega mese- 1. kotar Letni članski sestanki NALOGE SINDIKATOV Pri občinskem svetu zveze sindi- katov Slovenije Ptuj so glavne akti- vnosti usmerjene na izvedbo letnih članskih sestankov osnovnih orga- nizacij. Le ti morajo biti v vseh 160 osnovnih organizacijah končani do konca meseca februarja, v desetih konferencah osnovnih organizacij pa do 31. marca 1981. Na posvetih predsednikov osnovnih organizacij in konferenc osnovnih organizacij sindikata smo dali natančna navo- dila za izvedbo sestankov, zadolžili pa smo tudi vrsto sindikalnih delav- cev, da pomagajo osnovnim organizacijam pri vsebinski pripravi in izvedbi sestankov. Aktivnosti so torej široko zastavlje- ne in vrsto članskih sestankov je že izvedenih. Izvedba članskih sestankov pote- ka v času največjih družbenopoli- tičnih aktivnosti pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije, pri sprejemanju srednjeročnih in letnih planov, aktivnostih na izva- janju stališč druge konference slo- venskih sindikatov o nagrajevanju po delu in rezultatih dela, priprav na 3. kongres samoupravljalcev, razvijanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja itd. in prav te aktivnosti morajo dajati ton razpravam, ki morajo biti konkretne in izhajati iz vsako- dnevnih in najaktualnejših proble- mov. Za razliko uresničevanje spre- jetih programov na občnem zboru in v koliko in na kakšen način se je osnovna organizacija in njeni orga- ni vključevala v razreševanje. Oce- niti je tudi treba ali je za zadane na- loge ustretna organiziranost sindi- kata tako v TOZD, DO ali SOZD in kakšrm je povezava sindikata v krajevni skupnosti, v SZDL, kako se v sindikalno delo vključujejo čla- ni ZK in kako lahko in tudi zares sodeluje sleherni delavec v organi- zaciji sindikata. Tudi na že izvrše- nih nekaterih sestankih je kritika na delo sindikata, ki ni storil tega ali onega. Pri tem pa je največkrat mišljen le predsednik, nekaj članov izvršnega odbora ali ves izvršni od- bor. To je umestno, če smo kot de- lavci dajali pobude, pa niso bile iz- vršene in smo se v aktivnosti sami vključevali. Ce smo pa ostali ob strani in videli sindikat le v predsedniku in v izvršnem odboru pa bo treba še dosti dela, da bo po- stalo drugače. Vsekakor dajemo in bomo dajali največ poudarka na sestankih stabilizacijskim prizadevanjem, prispevkom sindikata za povečanje produktivnosti, zmanjšanju stroš- kov, delovnim razmerjem, delovni in tehnološki disciplini, osebnemu standardu itd. Trenutno je tudi veliko vprašanj glede osebnih do- hodkov in vsakodnevnega poveče- vanja življenjskih stroškov, čeprav je malo konkretnih predlogov kako preiti na delitev osebnih dohodkov po rezultatih dela. Delavci v razpravah tudi vse bolj postavljajo vprašanje in odgovornost strokov- nih in poslovodnih delavcev za pos- lovne, strokovne in organizacijske rešitve. Vse več se tudi postavljajo v ospredje socialna problematika, razreševanje stanovanjskih proble- mov, izboljšanje varstva pri delu in pogojev dela, problem nizkih oseb- nih dohodkov, zaposlovanje itd. Skoraj ni in ne sme biti področja delavčeve aktivnosti, kjer sindikat ne bi bil prisoten s svojimi stališči in predlogi za razreševanje. Kako pa to uspeva, je tudi in predvsem namen članskih sestankov. Na članskih sestankih moramo v sindikatu pregledati tudi svojo organiziranost in videti, če je takš- na, da lahko v njej in preko nje de- lavec uresničuje svojo vlogo. Pred- vsem je treba videti kako delajo sindikalne skupine in politično iz- vršilno vlogo izvršnega odbora in posameznih članov izvršnega odbo- ra. In če ta ne ustreza je treba neak-' tivne ali neuspešne člane zamenjati. Dogodilo se je, da smo zaradi neak- tivnosti v eni OO zamenjali celi izvršni odbor. Ne smemo pa tudi pozabiti izraziti zahvalo prizadev- nim in požrtvovalnim članom sindi- kata, saj opravijo veliko dela in na- log poleg svojih delovnih zadolži- tev. Nadalje bomo v letošnjem letu napravili tudi pregled in evidenco članstva sindikata in posvetili več pozornosti delavcem, tako ob skle- nitvi, kakor tudi ob prenehanju de- lovnega razmerja. Torej, članski sestanki so prilož- nost, da spregovorimo o vseh pro- blemih pa tudi uspehih, so pa tudi priložnost, da si začrtamo nove na- loge in programe, ki jih bomo morali tudi izvršiti. Samo zapisani sklepi in naloge so nični, če za njimi ne stoji pripravljenost slehernega člana sindikata. Janko Mlakar BISTRIŠKI STEKLOPIHALCI Kolektiv delovne organizacije Steklo v Slovenski Bistrici se že vrsto Icl srečuje predvsem s {pomanjkanjem delavcev v (xidelku osnovne proizvodnje, to je pri pečeh, kjer jim manjka kvalificiranih steklopi- halcev. Prav zaradi tega so v zadnjih letih tudi zaposlili precejšnje število žensk, ki nadome.ščajo moške na delovnih mestih z lažjimi opravili, moške pa prekvalificirajo v steklopihalce. V prizadevanjih, da bi pri- dobili kar najblj.ši strokovni kader, že dve leti organizirajo — skupno s Steklarskim šolskim centrom v Rogaški Slatini — intenzivno izobraže- vanje steklopihalcev, tako so doslej uspeli izučiti že okoli 20 kvalifici- ranih steklopihalcev. Načrtujejo, da bodo v prihodnjih letih usposobih \saj še enkrat toliko novih steklopihalcev, saj jih iščejo tudi v drugih slovenskih steklarnah. Več o uspehih bistriških steklarjev preberite na 4. strani. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Iz tekoče steklene mase je v spretnih rokah steklarja nastal kvalitetni polizdelek Priznanja za slovenski kulturni praznik v spomin na velikana slovenske poezije, na vse tisto kar je Prešeran zapustil svojemu narodu in nenazadnje na vso našo kulturno ustvarjanje praznujemo vsako leto v mesecu februarju SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK, ki ga bomo v ptujski občini obeležili s številnimi prilož- nostnimi slovesnostmi in z osrednjo prireditvijo, ki bo jutri zvečer ob 19. uri v dvorani Narodnega doma. Organizator — zveza kulturnih organizacij je tokrat povabila k sodelovanju klub mladih in komorni moški zbor iz Ptuja, ki se bodo predstavili v krajšem umetniškem programu, na slovesnosti pa bodo podelili tudi državno odlikovanje, ki ga prejme delavsko prosvetno društvo Svoboda Ptuj ter eno veliko in tri male OLJENKE — priznanje ptujske kulturne skupnosti. Posebna komisija je letos izmed prispelih predlogov izbrala nekaj najzaslužnejših v ptujski občini. Mojster umetniške fotografije Stojan Kerbler bo dobil za svoj ogromen prispevek na tem področju in za zasluge, ki jih ima, da je sloves slovenske umetniške fotografije ponesel Sirom sveta VELIKO OLJENKO, Folklorno društvo Ptuj, Feliks Bagar in Jože Strafe- la pa Oljenke. Občane vabimo, da se slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku udeležijo v čimvečjem številu. Res je, da je v dvorani le nekaj prek 300 sedežev, pa vendar ne dopustimo, da bodo še ti samevali prazni, kot se ob takih priložnostih rado dogaja. m5 ORMOŽ Samoupravni in družbenoekonomski odnosi na rešetu Minuli teden je ormoško ob)čino obiskala delovna skupina Centralnega komiteja Zveze komuniste Slovenije, ki jo je vodil izvršni sekretar Alojz Gojčič. V treh dneh o člani delovne skupine obiskali številne delovne sredine in se s komunisti pogovarjali o aktualnih nalogah in problemih s povdarkom na vlogi, ki jo imajo komunisti v vseh družbenih dogajanjih. Delo je potekalo v dveh podskupinah, tako so v treh dneh uspeli obiskati TOZD Psihiatrični oddelek, SIS za zdravstvo, Gosad in krajevno skupnost v Središču, dve TOZD kmetijskega kombinata ,,Jeruzalem", TOK „Pridelovalec", Ograd in Tovarno sladkorja Ormož. O vsebini pogovorov poročamo v posebnih sestavkih. JB KURENTOVANJE 81 Ugoden odziv v delovnih kolektivih Manj kot mesec dni nas loči od letošnjega 20. Kurentovanja s karnevalom. Zato posamezne komisije v organizacijskem odboru delajo s polno paro, saj je potrebno do 1. marca, ko bo prireditev, še marsikaj narediti. Trenutno ima precej dela komisija za karneval, ki obiskuje delovne kolektive in jih vabi k sodelovanju v karnevalskem sprevodu. Ciani komisije so povedali, da je pripravljenost delovnih kolektivov za sodelovanje precejšnja. Zagotovljeno je tudi sodelovanje domačih folklornih skupin, tako v dopoldanskem nastopu kot v popoldanski povorki. Prihajajo pa tudi odgovori nekaterih skupin iz drugih republik in iz tujine, ki jih je organizacijski odbor povabil k sodelovanju. Najbolj intenzivne so sedaj priprave na drugo prireditev v okviru Kurentovanja — na kmečko gostijo, ki bo 21. februarja na magistratu v Ptuju in zvečer v dvorani Narodnega doma. Izbran je tudi par, ki se bo letos poročil po starih kmečkih običajih. To sta Anica Kmetec iz Kidričevega in Darko Vaupotič iz Maribora. Zanju bosta prispevali poročni obleki delovni organizaciji Emona Merkur in Mip, običaje na kmečki gostiji pa bodo skupaj z mladoporočencema izvajali domačini iz Stonjc. Omeniti moramo, da bo tudi letošnja gostija v organizaciji Folklornega in Turističnega društva Ptuj ter goftinske temeljne organizaci- je združenega dela Haloški biser. N. D. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 5. februar 1981 - tednik Pretrgali bodo uvozno verigo v U)varni glinice in aluminija Kidričevo, natančneje v lOZl) Predelava, bo predvidoma že prihodnje lelo stekla proizvodnja izpa- rilnikcn. ki jih jugoslovanski izdelovalci gospodinjskih aparatov rabijo pn i/delavi hladilnih naprav. l'roizvodnja izparilnikov iz aluminija je v svetu znana že okoli 20 let. V .lugoslaviji bo tako ! (iA Kidričevo edina proizvajalka teh elementov, ki pri procesu hlajenja pomenijo pomemben člen. 1 ako bodo tudi pretrgali uvozno verigo aluminijastih izparilnikov. ki Jih danes tovarne (Jorenje, Rade Končar. L lH in drugi uvažajo iz zahodnih e\ropskih dežel. Nov 'O proizvodno dvorano bodo zgradili ob sedanji livarni Njena skupna površina pa bo okoli 2200 kvadratnih metrov. Vrednost naložbe je ocenjena na okoli 230 milijonov dinarjev, — sredstva pa bodo zbrale tri rOZD: Predelava, Proizvodnja aluminija in Glinica. Precej sredstev bo tako imenovanih bančnih kreditov KB Maribor in od dobavitelja opreme. Pri proizvodnji aluminijastih izparilnikov bo sodelovala tudi bi.striška tovarna Impol. ki bo tovarni v Kidričevem zagotavljala aluminijasto pločevino. S polno zmogljivostjo — 1600 ton izparilnikov na lelo bo tovarna dosegla v letu 1983. Zavoljo nove livarne bodo v tej temeljni organizaciji najprej zaposlili okoli 40 delavcev, prihodnje leto pri proizvodnji izpa- rilnikov še 33 in v letu 1984 še okoli 15. V 160-članskem kolektivu TOZD Predelava so nam zatrdili, da bodo v tehnološkem procesu izdelovanja aluminijastih izparilnikov zaposlili precej delavcev iz elektrolize, kar pomeni, da bodo že v pri- hodnjem letu na.šli manj naporno delo ti.sti delavci, ki jim je elektroliza odvzela precej delovnih moči. zk TOZD Vlfy06RADNIŠ7V0 ORMOŽ Težave vinogradništva so trajne narave Težave, ki spremljajo ormoške vinogradnike se vrstijo že nekaj let. V zadnjih letih jih je prizadela slana. toča. da o vremenu v lanskem letu ne govorimo. TOZD Vinogradništvo je zaključila poslovno leto 1979 z izgubo, tudi poslovni rezultat lanskega leta ni ugleden. V TOZD Vinogradništvo je zaposlenih 36 komunistov, v osnovni organizaciji je vključenih 26; ostalih 10 deluje v krajevnih skupnostih. Tudi tu mladina doslej ni pokazala posebne aktivnosti, upanje pa daje pred kratkim ustanovljena osnovna organizacija. Tudi o delu delegacij znotraj temeljne organizacije se ni mogoče izraziti pohvalno, na vseh teh področjih se srečujejo s problemom razdrobljenosti po deloviščih in s tem težav sestajanja in skupnega dela. To so glavne značilnosti, ki so jih komunisti tega 293 članskega delovnega kolektiva posredovali delovni skupini CK ZKS. Trta je intenzivna kultura, ki zahteva ogromno vloženega dela. vinogradi se razprostirajo na .socialno ogroženih območjih, primernih edino za vinogradništvo. To je vzrok za odhajanje mladine s teh območij in za premah interes do šolanja v kmetijski stroki. Temu je potrebno dodati še nizke osebne dohodke, v povprečju 6.000 dinarjev. Težave so tudi \ tem. da ormoški vinogradniki proizvajajo izključno štajerska vina. medtem ko se nekatere .sorodne temeljne organizacije ukvarjajo z odkupovanjem drugih vrst grozdja, s čimer ustvarjajo večji dohodek. Stroški iz leta v leto naraščajo, cena vina pa je bila dolgočasa nizka. Samo \ letu 1979 so na primer stroški pridelave vina porasli za 32 odstotkov. Temu se pridružuje še nerazumljiv odnos trgovine, ki zahteva izredno visciko udeležbo v ceni vina. Dodatije potrebno visokostopnjo obolelosti in invalidnosti zaradi uporabe strupenih zaščitnih sredstev, tako nam bo situacija vinogradništva bolj razumljiva. Komunisti so \ pogovoru s predstavniki delovne skupine navedli še celo vrsto težav in problemov, kijih vsakodnevno srečujejo pri svojem delu. Kljub temu .so našli čas za svoje usposabljanje. Dva člana sta končala srednjo politično šolo. obiskovali so trimesečne seminarje in se udeleževali ostalih oblik idejnopolitičnega usposabljanja na nivoju občinske konference. Člani delovne skupine so pohvalili pri.sotnost komunistov v spremljanju vseh dogajanj. Menili so. da tozd ni našla >vojega ustreznega mesta znotraj sestavljene organizacije Slovin Ljub- ljana. Tako naj bo bodoča akcija usmerjena v to smer. torej v usklaje- vanje družbenoekonomskih odno.sov. Predvsem pa morajo komunisti še \eč delati z ljudmi in dvigati socialistično zavest in moralo, tako bo premagovanje težav lažje. Nedvomno je delna rešitev težkega stanja v sprostitvi cen vina in s tem določenega reda na tržišču. Dejstvoje. da visokokvaliteina vina. kot so ormoška doslej tu niso našla pravega mesta. JB TOZD rtALOŠKI BISER PTUJ Strokovno izobraževanje v tej tjmeljni organizaciji ptujskega Kmetijskega kombinata so se i)dločili. da bi)do pričeli z rednim strokovnim dopolnilnim izobraževa- njem zaposlenih. K sodelovanju so povabili tudi gostinske delavce iz Ptujskih toplic. Motela Podlehnik m iz ormoškega hotela. lakt)so \ prejšnjem tednu izvedli prvi seminar, ki gaje vodil Milan Detela. stroki)vni sodelavec gostinskega .šolskega centra iz l.jubljane. Kar 48 udeležencev, vodij strokovnih služb, poslovnih enot. vodij kuhinj m strežbe, je poslušalo naslednje teme: org.miziranost gostinskih orga- nizacij. organizacija poslovanja in dela. poslovni obračuni in poslovne analize, kontrola poslovanja in nagrajevanje po rezultatih dela. Naslednji strok.n m seminar bi) namenien kuharjem in natakarjem lak.^ žehj.; gostinci tudi po tej plati prispevati k usposabljanju svojih kadrov. N. D. KAKO DALEČ SMO S PODPISI SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV v dvorani narodnega doma v Ptuju je v četrtek 29. januarja potekal razgovor o poteku in spre- jemanju samoupravnih spora- zumov temeljnega plana občinskih in republiških samoupravnih inte- resnih skupnosti za obdobje 1981 — 1985. Razgovor sta pripravila koordinacijski odbor za usmerja- nje razvoja politike družbeno- ekonomskih odnosov in družbenega plana pri občinskih konferenci SZDL v Ptuju in sicer ločeno za temeljne organizacije združenega dela materialne proizvodnje, izneje pa še za organizacije in delovne skupnosti družbenih dejavnosti. Razgovora so se razen poslovodnih organov temeljnih organizacij združenega dela in drugih delovnih skupnosti udeležili tudi predstavniki osnovnih organizacij zveze sindikatov iz posameznih delovnih sredin. Glavni namen obeh razgovorov je bil ugotoviti vzroke za odkla- njanje in pravilnosti postopkov ob sprejemanju posameznih samo- upravnih sporazumov v OZD in TOZD, ter delovnih skupnostih družbenih dejavnosti in drugih organizacij. Velja ugotovitev, (po dotedanjih podatkih seveda) da so v glavnem samoupravni sporazumi družbene in materialne prizvodnje občinskih interesnih skupnosti sprejeti. Nekaj organizacij sicer še ni poslalo podatkov o sprejemu posameznih sporazumov, devet TOZD pa je določene sporazume tudi zavrnilo. Največ odklonitev so zabeležili v posameznih TOZD v TGA Kidričevo. Republiške samoupravne spora- zume posameznih sisov družbenih dejavnosti in materialne proizvod- njo, pa so v delovnih in drugih organizacijah ptujske občine sprejemali precej slabše. V glav- nem mradi nedodelanega pristopa in podajanja gradiva, kot so ugotovili udeleženci razgovorov. V občinskem merilu so namreč pris- topi in priprave na sprejemanje posameznih sporazumov potekale zadovoljivo. Najslabši odziv podpisnikov, ki v velikem številu sploh niso odgovorili na vprašal- nike, pa je za sprejem republi- škega sporazuma o razvoju letali- ške dejavnosti v naslednjih petih letih. Res je, da smo se dogovorili, da bo v naslednjem oziroma tekočem srednjeročnem obdobju naša potrošnja zaostajala za rastjo družbenega proizvoda vsaj za 10 odstotkov. Res pa je tudi, da nam odklanjanje posameznih samoupravnih sporazumov, ki so tesno povezani z nadaljnim raz- vojem ptujske občine lahko bolj škodi kot koristi. Prav zaradi tega velja spodbuditi vse tiste organiza- cije, ki za nas pomembnih spora- zumov niso podpisale, da še enkrat proučijo vsebino in se odločijo za sprejem. Navsezadnje pa nas lahko slabo in neučinkovito samou- pravno sporazumevanje pripelje samo do sprejemanja administra- tivnih ukrepov. Ko bodo posamezne delovne sredine podajale oceno o družbenoekonomski in politični aktivnosti v preteklem letu, je v okviru tega potrebno do sredine februarja posredovati odboru pri občinski konferenci SZDL Ptuj tudi oceno . poteka razprav in sprejemanja posameznih spora- zumov. Za to so zadolženi pred- sedniki osnovnih organizacij ZSS. Glede na obračunavanje prispev- kov oziroma obveznosti iz vsebine posameznih sporazumov pa je SDK Ptuj že poslala pismena navodila v posamezne delovne sre- dine, tako družbenih dejavnosti, kod materialne proizvodnje. Ob zaključku razgovorov so udeleženci sprejeli še informacijo izvršnega sveta SO Ptuj o ustanovitvi občinske skupnosti za cene. V zveznem in republiškem merilu te skupnosti že obstajajo, naloga občinskih skupnosti za cene pa bo predvsem v urejanju enotne politike in režima cen na območju občin. V ptujski občini bomo to skupnost ustanovili še ta mesec. Posebej pa so opozorili na to, da je treba skupaj z zaključnim ra- čunom posameznih organizacij, OZD in organizacij družbenih dejavnosti posredovati koordina- cijskemu odboru za usmerjanje razvoja politike družbenoekonom- skih odnosov in družbenega plana pri OK SZDL Ptuj obvezno še izpolnjen obrazec za letni plan 1981, ki je bil objavljen v uradnem listu. Vse tiste organizacije, ki so presegle dovoljeno višino osebnih dohodkov v letu 1980 pa morajo preseženo maso obvezno upošte- vati v izplačilih za leto 1981. Udeležba na obeh posvetih je bila sicer zadovoljiva, žal pa ugotavljamo, da niso bili prisotni prav nekateri predstavniki tistih organizacij, ki so posamezne samoupravne sporazume odklo- nile. M. Ozmec Udeleženci razgovora v dvorani narodnega doma v Ptuju. OBISKAU SMO KK PTUJ TOZD TOVARNA MOČNIH KRMIL Pomembno mesto v prireji mesa Večje živinorejske proizvodnje ni brez močnih krmil — krmnih me- šanic. Seveda to velja predvsem za farmsko vzrejo. V ptujski občini delata dve tovarni močnih krmil oziroma mešalnici. To sta tovarni v Kmetijskem kombinatu in Meso- kombinatu Perutnina. Tokrat smo obislali tovarno Kmetijskega kom- binata z osnovnim namenom predstavitve, zagotavljanja suro- vin in nadaljnega razvoja. Direk- tor TOZD Franc Ivančič nam je najprej predstavil temeljno organi- zacijo: ,,Tovarna močnih krmil je v se- stavi Kmetijsekga kombinata Ptuj. Naše delo sestavljajo vskla- diščenje in sušenje žitaric, proizvo- dnja močnih krmil in prevoz krmil v razsutem stanju z našimi prevo- znimi sredstvi. To delo opravlja 32 zaposlenih, lani pa smo proizvedli 31230 ton močnih krmil in posušili 7000 ton zrnja. Vskladiščimo samo surovine za lastno proizvodnjo ter del za mariborski Intes, mlin v Ptuju." — Pomembno mesto v vašem de- lu ima zagotovitev potrebnih suro- vin, saj je znano, da z lastno pri- delavo ne pokrivamo vseh potreb. ,,Surovine zagotavljamo na več načinov. Prvi je prizadevanje, da bi v lastni delovni organizaciji pri- delali čimveč osnovne surovine — koruze. V Beogradu je TOZD Merkur, ki ima razvito kooperacij- sko proizvodnjo v Vojvodini. Od tam dobivamo preostale surovine, predvsem sončne tropine. No, tro- pine dobimo pravzaprav iz Oljarne v Slovenski Bistrici, kjer predelajo sončnice iz naše kooperacijske proizvodnje v Vojvodini od koder dobivamo tudi koruzo, v lanskem letu približno 7000 ton. Nekaj ko- ruze kupimo v IPK Osijek, ostalo pa na domačem trgu. Za letos in prihodnja leta pa bomo zlasti ko- ruzo zagotavljali s sklenjenimi dol- goročnimi pogodbami, na ta način si želimo zagotoviti surovine za današnjo in prihodnjo povečano proizvodnjo. Uvožene surovine kupujemo s svojimi deviznimi sredstvi, največ pa s kupljenimi, te pa niso ravno poceni." — Kdo so največji odjemalci kr- mil iz vaše tovarne? ,,Naj večji odjemalec je TOZD Farma prašičev, postavljena v so- seščini, ki potrebuje okrog 75 od- stotkov naše sedanje proizvodnje. Krmila pa zagotavljamo tudi za Kmetijsko zadrugo Ptuj in TOZD Ptujsko in Dravsko polje. To je v naši občini. Veliko odjemalcev pa imamo tudi v KZ Lenart, MIP Gorica, pojavlja pa se tudi vedno več odjemalcev z območja mari- borske občine iz KZ Zadružnik." — Pri delu pravgotovo spremlja- te razvuj in dosežke v živinoreji, saj je to osnova nadaljnega plani- ranja. V koliki meri pokrivate pot- rebe po krmilih na tem območju? ,,Povedati moram, da naša tova- rna zagotavlja krmila za področje govedoreje in prašičereje, tovarna Perutnine pa za področje perutni- narstva. Za današnjo proizvodnjo, ta je maksimalna in je ni moč več povečati brez razširitve proizvo- dnih kapacitet, pokrivamo pribli- žno 60 odstotkov potreb. Kot cilj pa imamo, da bi pokrivali vsaj 90 odstotkov vseh potreb v podravski regiji. To pa bomo uspeli z dogra- ditvijo nove tovarne." — To je verjetno tudi osnovni razlog povečanja zmogljivosti ozi- roma novogradnjo? ,,Kot vidite iz tega prostora, gra- dimo novo tovarno močnih krmil in nove silose za 10000 ton surovi- ne. Zmogljivost nove tovarne bo 20 ton krmil na uro, v končni fazi pa to pomeni 70 tisoč ton krmil le- tno. Tako bi pokrili vse domače potrebe, tudi za predvideno novo farmo prašičev, celotno vzrejo v okviru KZ Ptuj in tudi regije. Namreč, z malimi rekonstrukci- jami v tovarni, bomo lahko letno proizvedli tudi do 100 000 ton kr- mil, kar bi po našem mnenju za- dostovalo za pokrivanje potreb v regiji." — Torej gre za občutno poveča- nje proizvodnje. Zato sva ponovno pri nalogi zagotavljanja surovin za tako veliko proizvodnjo! ,,Osnovni in najpomembnejši način je vlaganje v odkup zemljišč na lastnem področju in te površine nameniti pridelovanju surovine. Brez sovlaganj zlasti v SR Hrvatski in SAP Vojvodini ne bo šlo, saj bomo le tako lahko zagotovili vse potrebne surovine. Sem optimist in menim, da tudi tako velika pro- izvodnja ne bo imela večjih težav za domače surovine. Večje težave bodo verjetno z uvoženimi surovi- nami. Mislim pa, da tudi tu ne bi smelo priti do večjih težav, saj na- ša tovarna dela za prašiče in gove- do ter tako za večjo prirejo mesa, po drugi strani pa ni velik potro- šnik uvoženih surovin, soje in ribje moke. Menim, da bomo tudi ta problem premostili. Naša proizvodnja bo omogočila večjo prirejo mesa, saj ni vse na lastni krmi. Kljub dokaj visokim cenam krmil menim, da se upora- ba močnih krmil izplača, saj se pridobi na času pitanja in s tem na dohodku, tako v zasebnem kot družbenem sektorju." — Nova tovarna in silosi, pove- čane kapacitete, bodo omogočili boljše pokrivanje potreb po mo- čnih krmilih. Vemo, da delavci v sedanji tovarni nimajo ravno ro- žnatih delovnih pogojev. Ali se bodo te razmere z novo tovarno izboljšale? ,,Vsekakor. To smo imeli v načr- tu že ob samem projektiranju nove tovarne in ^^ilosov. Gre za to, da bo manj fizičnega dela, prahu in ropota. Vse to nova tovarna zago- tavlja, saj bo imela najsodobnejšo tehnologijo. V njej bo 90 odsto- tkov domače opreme in le 10 % iz uvoza. In ravno uvožena oprema, te v Jugoslaviji ne izdelujemo, bo omogočila veliko boljše delovne pogoje. Sama proizvodnja bo zahtevala namreč le tri delavce, ki bodo upravljali z računalnikom in skrbeli za stroje. Vso ostalo delo bo odpadlo. Gremo namreč v to, da večino surovine dobimo v raz- sutem stanju in ne v vrečah ter si tako omogočimo lažje delo in pogoje." V tem delu pogovora nas je zmo- tilo zvonenje telefona. Povedati je potrebno, da je povpraševanje po krmilih sedaj veliko večje od obi- čajne zmogljivosti proizvodnje. Tako morajo zaposleni delati kar v treh izmenah, da lahko koliko toli- ko zadovoljijo željam in potrebam odjemalcev. Zato že nestrpno ča- kajo dokončanje nove tovarne in silosov. Gradbena dela so konča- na, potrebno opremo pa bodo zmontirali do sredine leta. S pos- kusno proizvodnjo bi radi pričeli ob praznovanju 20-letnice Kmetij- skega kombinata Ptuj v septem- bru, z redno proizvodnjo pa v za- četku prihodnjega leta. V pogovoru s Francem Ivančičem je bila beseda tudi o precej visoki ceni krmil. Levji delež pri tem od- pade na visoko ceno surovine, ta pa vam poje gotovo znana. Kilo- gram koruze sedaj velja že 7,40 din, k temu pa je potrebno prišteti še prevozne stroške. Tako smo že pri osmih dinarjih za kilogram ko- ruze. Zavod za cene določa stroške mešanja (to dobi Tovarna močnih krmil), ti so sedaj (priznani) 0,42 dinarja za kilogram. K temu velja od 8,60 do 9,50 din za osnovna kr- mila. Seštevek je sicer višji, vendar v kilogramu krmil ni kilogram koruze temveč okrog 70 "lo. Bolj poredke korekture cene mešanja Tovarni močnih krmil ne zagota- vljajo ustreznega dohodka. Vedeti je namreč potrebno, da se stroški zelo povečujejo, priznani stroški za mešanje pa ne. Zato delajo na meji rentabilnosti. Kakorkoli že, delo teče nemoteno dalje, saj prireja mesa zahteva potrebne količine krmil. Boljša oskrba z mesom pa pomeni večji pridelek koruze, več močnih krmil in večji stalež živine. Eno brez drugega ne gre. Zato pričakujemo, da bodo v TOZD Tovarna močnih krmil novogradnjo končali v pred- videnem roku ter tako prispevali k večji pridelavi hrane in ob tem izboljšali svoje delovne pogoje ter tudi rezultate dda. Tekst m fotografiji: 1. kotar Nove proizvodne zmogljivosti TOZD Tovarna močnih krmil Franc Ivančič tednik - 5. februar 1981 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Popis gospodinjstev, prebivalcev, stanova^... v času ikI i. do 10. aprila bo na o/.emlju Jugoslavije izveden popis prebivalstva po sianju 31. marca 1981 ob 24. uri. Popis bo u>rcj ponovno po desetih letih. rK)pisana pa bodo gospodinjstva, prebivalci in stanovanja, jo bo peli povojni popis in sedmi jugoslovan- ski ler bo dal ptnlatke o številčnem stanju prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. Dal bo raznora/nc ptnlalke o posameznih konti- nentih prebivalstva in strukturah le teh. o migracijah, o številu in strukturi oseb, ki začasno delajo in prebivajo v tujini, o gospo- dinjstvih. družinah, o nekaterih prvinah kmečkega gospodarstva, o obsegu, starosti in kvaliteti stanovanjskega fonda, o opremljeno- sti in naseljenosti stanovanj. Popis bo zajel podatke o delavcih, o kraju zaposlitve v času pt)pisa. h)pis je predpisan s pt)sebnim zveznim zakonom in pa z republiškim zakonom. V republiki so dodani nekateri podatki za naše specifične potrebe, ki jih določa republiški /akon. V SR Sloveniji bodo tako dodatno /brani podatki /a osebe o enotni matični številki občana, načinu prihoda na delo in oddaljenosti, udeležba v NOB. Za gospodinj- stva bodo dodatno zbrani podatki o številu stanovanj gospodinjstva, ali ima kmetija predvidenega prevzemnika in površina opu- ščenih kmetiiskih /emijiše. V SR Sloveniji in tudi v ptujski občini vodi IH)pis /a\tKi /a statistiko SR Slovenije. Na obnuKju občine je za uspešno pripravo in i/vedb«» pt)pisa odgovorna popisna komisija, kije bila imenovana konec lanskega leta in jo sestavlja osem članov. Predsednik komisije je predsednik SO Ptuj Cvetko Doplihar. tajnica pa Katica l.evanič. ki nam je o popisu pove- dala: 'NaU)ga (»bčinske popisne komisije je i/rcdno pomembna v okviru celotne organi- zacije pt)pisa v republiki in bo potrebno veliko trdega dela. če hočemo kvalitetno izpeljati to obširno in drago družbeno akcijo. Naša občina šteje okrog 683(X) prebivalcev, iKcnjujemo da bo popisanih okrog 18.500 gosptxlinjstev. okrog 20.600 stanovanj, 1.500 začasno prist)tnih oseb ter 500 do 600 počitni- ških hiš in stanovanj za oddih. Občina meri 645 kvadratnih kilometrov in je za popis razdeljena v 369 popisnih okolišev, zato bo za delo na terenu potrebnih okrog 385 popiso- valcev in 50 inštruktorjev. Zakon zavezuje, da mora v popis vključen občan dati pravilne in popolne odgovore. Da bo delo potekalo hitreje zakon obvezuje člane gosp(xlinjstva. da morajo pred pričetkom po- pisa pripraviti vse za popis potrebne pt)datke o gospt>dinjstvih in stanovanjih. Dolžni so pripraviti tudi ptnlalke za člane gospodinj- stva. ki so začasno odsotni (na začasnem delu v tujini, službenem potovanju, v JLA, na ■šolanju . . .) Poleg tega zakon zavezuje gospo- dinjstva, ki pred popisom prejmejo pomožni obrazec za vikend ali počitniško hišo ali drugo stanovanje, ki se uporablja za oddih ali rekreacijo, da obrazec izpolnijo in ga vrnejo pristojni občinski popisni komi.siji. Z zako- nom je zagotovljena tajnost vseh zbranih podatkov ob popisu.« Občinska popisna komisija dela po rokov- niku zii izvedbo nalog, ki jih morajo opraviti občinske popisne komisije pri popisu. Sedaj tečejo aktivnosti pri izbiri občinskih inštruk- torjev in popisovalcev, pripravljajo pa tudi seznam lastnikov počitniških hiš ali stano- vanj. ki se uporabljajo za oddih in rekreacijo. Vsem občanoni velja vabilo k čim boljšemu sodelovanju pri popisu, saj bodo s pripravlje- nimi pravilnimi odgovori pomagali h kvalitet- nejši izvedbi popisa v občini Ptuj. In še obljuba, da bomo podrobneje o popisu in aktivnostih v zvezi z njim še pisali. N. Kotar Zagotoviti proizvodno delo in prakso v skladu z novimi vzgojnoizobraževalnimi programi bomo v šolskem letu 1981—82 začeli izvajati proizvodno delo oziroma delovno prak- so za prvi letnik srednjih šol. Zveza sindikatov Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije sta pripravili izhodišča za programiranje, organiziranje in izvajanje te naloge. O tem smo podrobneje pisali v zadnjih treh številkah Tedni- ka v lanskem letu, pod naslovom „Proizvodno delo v usmerjenem izobraževanju". Gre za odgovorne in pomembne naloge na tem področju, zato je o teh nalogah stekla tudi raz- prava na seji predsedstva občinskega sveta ZSS Ptuj, ki je bila v torek, 27. januarja. Razprava je pokazala, da je pri tem še veliko nejasnosti, da nekateri celo zamenjujejo to proizvodno delo z dosedanjo obvezno počitniško prakso in podob- no. Zato ni odveč, da ponovimo nekatera dejst- va. Proizvodno delo oziroma delovno prakso, ki obsega 80 delovnih ur v 10 delovnih dneh, bodo v prvem letniku morali opraviti vsi učenci — v skladu z učenčevo usmeritvijo in z ustreznim usmeritvenim učnim načrtom. Tudi učenci mate- matične-naranoslovne, družboslovne, pedagoške in kulturološke usmeritve bodo v ppvem letniku opravljali proizvodno delo neposredno v delov- nem procesu materialne proizvodnje. Sele v dru- gem letniku in pozneje bodo učenci vseh usmeri- tev opravljali na področjih del, za katere se bodo izobraževali. Gospodarska zbornica Slovenije, konkretno za naše območje Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje v Mariboru je bila zadolže- na, da določi organizacije združenega dela, kjer bodo učenci opravljali proizvodno delo. To je MGZ v Mariboru že opravila in so za območje ptujske občine določene naslednje delovne organizacije: AGIS Ptuj, DO Olga Meglič, TGA Boris Kidrič Kidričevo, Elektronika Gorenje, Komunalno podjetje Ptuj, Lesna industrija Ptuj, Kmetijski kombinat Ptuj, Perutnina Ptuj in trgovski delovni organizaciji MIP Ptuj in Emona-Merkur Ptuj. V okviru naštetih delovnih organizacij pa se bo treba še doreči o vrsti zadev. Predvsem bo tre- ba določiti tiste TOZD, v katerih bodo učenci iz- vajali proizvodno delo, zagotoviti prostorske, materialne, kadrovske in druge pogoje za nepo- sredno izvajanje proizvodnega dela. Zaradi tega so na seji predsedstva OS ZSS Ptuj sklenili, da bodo v naslednjih dneh sklicali delovni razgovor s predstavniki vseh navedenih delovnih organiza- cij, Medobčinske gospodarske zbornice in izobraževalnih ustanov, in se tako skupno pogo- vorili o vsem, kar je treba na tem področju napraviti, zlasti še o usposobitvi strokovnih kad- rov. FF Priprave na volitve so se že začele Občinska konferenca SZDL v Ptuju bo pripravila v drugi polovici meseca februarja poseben izobraževalni seminar na katerem bodo skupaj s predsedniki in sekretarji KK SZDL obravnavah vrsto aktual- nih področij iz vsakodnevnega življenja, dela in družbenopolitične prakse. Tako so med teme že vključili vedno aktualno in vse odgovor- nejše planiranje, prav tako volitve, ki nas čakajo v prihodnjem letu. delo sekcij in stalne organizacijske zadeve, ki neposredno zadevajo delo K K in frontno organizacijo v sleherni krajevni skupnosti. Priprava na volitve je gotovo ena izmed najodgovornejših nalog, ki seje moramo lotiti že danes. Leto 1982 se bl'za hitro in ne bo malo problemov — kako najti zadostno število ljudi, ki so pripravHeni sprejeti nalogo delegatov in jo tudi odgovorno opravljati. V KK SZDL moramo takcy pričeti z evidentiranjem ustreznih kandidatov kar je sicer naša stalna kadrovska naloga. Le z dobro pripravljenimi eviden- cami in ponovnim aktiviranjem koordinacijskih odborov za kadrovska vprašanja in volitve bomo zmogli to odgovorno nalogo. V manjših krajevnih skupnostih je primerno, daje t^ odtx)r enoten, v večjih pa gaje potrebno ločiti, v tistega, ki stalno spremlja kadrovsko politiko in posebej zadolženega za volitve. Sestavljeni morajo biti frontno, kar pomeni iz nmodgovorndših nosilcev posameznih funkcij kot so pred- sedniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in drugih — upoštevajoč njihove odgovornosti, ki jih imajo. Vse to je potrebno urediti že na prvih sejah predsedstev krajevnih konferenc, ptxlrobneje pa pripraviti tudi analizo delovanja delegatskega sistema m posameznih delegatov, pri tem pa ugotoviti koliko jih je potrebno zamenjati in koga. V zvezi z vrsto aktualnih nalog in vse večjimi obveznostmi, ki se prenašajo neposredno v krajevne skupnosti, je bilo pred nedavnim ponovno opozorjeno na problem tajnikov krajevnih skupnosti in šefov krajevnih uradov. Za upravni organ storimo v glavnem vse, kar pa ne moremo trditi za krajevno samoupravo. Razmišljanja predstavnikov krajevnih skupnosti gredo celo v to smer, da bi bifo lwljse, če bi pone- Jorov in podobno. Tako med dru- gim predlagajo, da v izvršnem svetu mandat ne bi bil ponovljiv. Zanimiva je bila razprava v kateri je predstavnik Gorišnice dejal, da v krajevnih skupnostih enotno podpirajo pobudo tovariša Tita. Zlasti pri neprofesio- nalnih funkcionarjih je ta pobuda dobrodošla, več pa bo potrebno razmišljati še pri raznih članih izvršnih te- les kjer posamezniki pravzparav krojijo politiko, tisto neposredno, s katero se srečujejo delovni ljudje in ob- čani, ko jih pošiljam.o iz pisarne v pisarno in ob nes- končno dolgih čakanjih na odločitve. Tu je potrebno morda celo več zamenjav kot pri predsednikih. Vseka- kor pa bo potrebno obravnavati statut občine in kra- jevne skupnosti istočasno, da bo lahko razprava celo- vitejša in tudi vsebinsko bogatejša. mš Zemlja še zdaleč m primerno izkoriščena Mnogo pozornosti je delovna skupina CK ZKS posvetila proble- mom kmetijstva, saj se s to dejavnostjo v ormoški občini ukvarja velik odstotek prebivalcev. Že na mnogih mestih je bilo pt)vdarjeno. da je /emija neprimerno i/koriščena, da spremlja kmetijsko proizvodnjo cel kup težav, zalo so tudi komunisti, ki jih je v 150 članskem kolektivu lOZD Kmetijstvo 14, na delovnem razgovoru dokaj kritično sprego- vorili o svojih in problemih celotne TOZD. Ker morajo biti komunisti^ ' prisotni v vseh družbenih dogajanjih je kritika veljala najprej njihovemu delu. Večina članov osnovne organizacije se lahko pohvali z aktivnostjo, tako v kolektivu kot v krajevni samoupravi, premalo pa so v zadnjem času naredili pri vzpodbujanju dela ostalih družbeno političnih orga- nizacij. Sindikat je sicer pri .svojem delu še uspešen, dokaj žalostno in zaskrbljujoče stanje pa je na področju dejavnosti mladine. V dosedanji neaktivnosti mladih je tudi vzrok, da se vrste komunistov krepijo vse prepočasi, saj se letno povečajo le za enega člana. Na pobudo občinske konference ZSMS Ormož so konec lanskega leta ustanovili osnovno organizacijo mladine, sedaj pajeskupna naloga njihovo delo spt>dbujati. Predvsem je potrebno proučiti (xlnosdo mladih, njihovo vključevanje v kolektiv in aktivno delo tudi na političnem področju. Ena pomembnih naU)g. ki zahteva takojšno akcijo, je tudi idejnopolitično usposabljanje v vrstah komunistov pa tudi mladine in sindikata. Da pa so komunisti vendarle v središču dogajanja znotraj TOZD priča del pogovora, v katerem so nanizali celo vrsto težav, ki spremljajo kmetiisko proizvodnio. Naiveč cK)zomosti velia seveda izkoriščenosti zemlje, ki ni zadovoljiva. Velike težave jih spremljajo pn ustvarjanju večjih zemlji.ških kompleksov, l.etno odkupiio okoli 50 hektarjev zem- ljišč. ki pa so pt»večini zanemarjena inra/drobl[ena. tako mine nekaj let, preden dosežejo na teh površinah željene proizvodne rezultate. Opo- zorili so na družbenoekonomske odnose, ki prav tako niso kmetijstvu spodbudni. Lani so na primer v TOZD povečali obseg proizvodnje za 10 odstotkov, za nekaj nad 4 odstotke so dvignili produktivnost, ostanek dohodka pa je kljub temu pičel in ne omogoča niti enostavne repro- dukcije. St> pa kljub remu optimisti, saj vidijo velike rezerve v orga- nizaciji dela. ki kot sami trdijo sedaj ni dobra. Da pa bodo na tem ptKlročju naredili korak naprej, bodo več pozornosti namenjali nagra- jevanju kmetijskih delavcev. Kmetijsko delo je namreč vse premalo iKcnjeno in nagrajeno. To je tudi vzrok za odhajanje kadrov, ki se kljub kmetijski izobrazbi zapt)slujejo v drugih panogah. Komunisti in sindikalni delavci se bodo odslej aktivno vključevali v nagrajevanje po delu in rezultatih dela, tako da bodo delavci za svoje uspešno delo primerno nagrajeni. Pripravljenost kmetijcev, da sami razrešijo številne težave je velika in pripravljenost družbe tudi. zato je upati, da uspehi ne bodo izostali. Pomembno vlogo pri tem lahko odigra tudi boljša oskrba z reproduk- cijskim materialom, dosledno izvajanje kmetijskih zakonov in pa vla- ganja v pripravo novih kmetijskih površin, v mislih imamo agromeli- oracije in druge ptisege. Bolje informirati Delovna fkupina občinske kon- ference ZKS Ptuj, ki je obiskala vse osnovne organizacije zveze komunistov v TGA Kidričevo, je pripravila za sejo občinske konfe- rence obširno poročilo oziroma oceno idejnopolitičnih razmer v tej delovni organizaciji. Skupina, ki jo je vodil dr. Cveto Doplihar, je v oceni izpostavila predvsem do- hodkovne odnose, nagrajevanje po delu, ne dovolj odgovorno delo strokovnih delavcev in slabo infor- miranje zaposlenih. Na teh neu- rejenih vprašanjih temeljijo razha- janja in slabi odnosi v delovni or- ganizaciji, ki je združena v sozdu Unial, kjer se tudi otepajo z dokaj neurejenimi dohodkovnimi odnosi. Na seji občinske konference, bila je v sredo, 28. januarja, so delegati osnovnih organizacij ZK v TGA povedali, da se v celoti strinjajo z ugotovitvami dek)vne skupine. Komunisti v ddovni organizaciji so soglasno podprli in sprejeli tudi pobude za nadaljnje delo ter jih zapisali v svoj delovni program. Tako med drugim ugotavljajo, da zaradi dalj časa trajajoče neu- činkovitosti dela strokovnih dela- vcev nerešeni problemi vnašajo med delavce nepotrebne nespo- razume, posebej med temeljnimi organizacijami združenega dela. Zato je potrebno zaostriti odgo- vornost posameznikov ter reor- ganizirati poslovodni sestanek v tem smislu, da bo reševanje tehni- čnih problemov koordinirano v celotni delovni organizaciji, pa tu- di delo v delovni skupnosti skupnih služb ter med delovno skupnostjo in temeljnimi organiza- cijami. Velik del pojavov nezadovoljstva in neenotnosti v delovni organiza- ciji je povezan z aktivnostmi okrog modernizacije elektrolize. Investi- cija je preložena že v tretje sred- njeročno obdobje, rezultati pa so daleč za planiranimi. K nezado- voljstvu prinaša svoj delež slabo in nepravočasno informiranje. Zato je sklenjeno, da mora postati informiranje v zvezi z moderniza- cijo proizvodnje aluminija reden proces. Vse družbenopolitične or- ganizacije so skupaj s samoupra- vnimi organi dolžne nenehno se- znanjati vse zaposlene z doseglji- vimi informacijami, obenem pa preverjati izvajanje zadolžitev strokovnih delavcev. Nezadovoljstvo povzroča tudi samovoljno spreminjanje dogo- vorjenih osnov in meril na podro- čju delitve osebnih dohodkov. Ker gre za izrazit primer kršenja samo- upravno dogovorjenih in sprejetih aktov, je delovna skupina predla- gala, da naj osnovne organizacije ZK v tozdih, kjer je do tega prišlo, obravnavajo predlagatelje takih samovoljnih sprememb ter ustre- zno ukrepajo. Hkrati pa morajo komunisti obravnavati delo odgo- vorne službe, ki dosedanjih pri- pomb ni upoštevala, niti ni izvaja- la sprejete metode ocenjevanja. Člani zveze komunistov bodo morali še naprej kritično ocenje- vati svoje delo ter opraviti temelji- to analizo članstva. Mnogo bolj kot doslej pa morajo nameniti po- zornost aktivnemu delovanju v ostalih družbenofKilitičnih organi- zacijah v delovni organizaciji. Z aktivnim in doslednim delom je potrebno vrniti sedaj omajano zaupanje v delo družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih in vo- dilnih organov. Da bi to dosegli, je potrebno nameniti več pozornosti tudi idejnopolitičnemu in akcijske- mu usposabljanju članstva, ki mo- ra izhajati iz vsebine dela v TGA. Ob tem pa je treba dosledno upo- števati tudi nove metode dela komunistov — akijske, problem- ske in tematske konference — in vzpostaviti tesno ve2 med osno- vnimi organizacijami ZKS in komitejem ter občinsko konferen- co. Na seji OK ZKS sk;er ni bilo sli- šati novih predlogov ali dodatnih predlogov, kako še izboljšati delo komunistov v TGA. Najbrž je vzrok v tem, da so bile pobude delovne skupine oblikovane v so- delovanju z vsemi komunisti v delovni organizaciji, da so torej resnično nastale v bazi. Želeti je le, da bi jih komunisti uresničevali tako dosledno in brezkompromi- sno, kot so jih zastavili. N. D. TEMELJITA OCENA DELA V pripravah na programsko volilno konferenco ki bo po sklepu OK ZKS Pjuj 18. marca, morajo vsi člani občinske organizacije temeljito oceniti svoje delo v vseh življenjskih in delovnih okoljih. V tem času je potrebno razpravljati in ptnlati mnenje o evidentiranem kandidatu za predsednika občinske konference Jožetu Botolinu. ki bi naj na predlog funkcijo opravljal še v naslednjem mandatu do februarja Priprave na programsko volilno konferenco sodijo tudi v aktivnosti pred 9. kongrest)m ZKS in 12. kongresom ZKJ kar pomeni, da je potrebno tKcniti uresničevanje stališč in sklepov, sprejetih na zadnjih kongresih slovenskih oziroma jugoslovanskih komunistov. N. D. 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 5. februar 1981 tedmik O zaposlovanju v ptujski občini Na seji predsedstva občinskega sveta ZSS Ptuj, 27. januarja so obširneje razpravljali o zaposlovanju v ptujski občini. Obširen uvod v razpravo je imel Milan Osterman, predstavnik ptujske podružnice skupnosti za zaposlovanje, iz tega poročila in razprave povzemamo nekaj ugotovitev. Problem nezaposlenosti v ptujski občini trenutno še ni zaskrbljujoč, saj smo koncem lanskega leta imeli v evidenci 792 iskalcev zaposlitve, leto poprej pa 855. To pomeni, da je trenutno v ptujski občini 4,6 odstotka nezaposlenih v primerjavi s skupnim Številom občanov, ki so v delovnem razmerju z območja ptujske občine. Ta razmeroma ugodni rezultat smo dosegli zato, ker smo lansko leto zaposlovali po 3,6 odstotni stopnji, leto- šnje resolucija pa predvideva največ stopnjo 2,5, kar pomeni letno 540 novih delovnih mest. Ce upoštevamo, da letno pride iz Sol nekaj nad tisoč mladih, da lahko realno računamo, da se bo vrnilo iz začasnega dela v tujini vsaj sto delav- cev in da je 170 delavcev Se rezerva v kmetijstvu, potem lahko sklepamo, da bo letno iskalo zaposlitev okrog 2000 delavcev. Nadomestnih potreb (delavcev, ki odidejo v pokoj ali drugam) bo predvidoma nekaj nad 600. To pomeni, da bo ob koncu letošnjega leta na spisku vsaj 9()0 iskalcev zaposlitve. Razpravo so člani predsedstva občinskega sveta ZSS sklenili z ugotovi- tvijo, da bo treba problem zaposlovanja in zaposlenosti obravnavati pogosteje in tako sproti reševati problematiko, ki bo nastajala na tem po- dročju. Predlagali so, da naj skupnost za zaposlovanje še bolj dosledno uveljavi merila prednosti zaposlovanja, zlasti pa je treba zaostriti odnos do tistih, ki izkoriščajo ugodnosti iz naslova nezaposlenosti. V delovnih organizacijah je treba tudi doseči, da ne bodo zaposlovali delavcev mimo skupnosti za zaposlovanje. Prav tako bi morali uveljaviti stališče, da brez nujne potrebe ne bi sklepali pogodbenega dela, in da bi tiste delavce, ki bodo izpolnili pogoje za upokojitev tudi upokojili. Gre za humanizacijo dela in delovnih odnosov, kar je še zlasti treba pokazati do tistih, ki bodo odšli v pokoj. Na seji so Se sklenili, da bodo podrobneje oblikovali konkretna stališča o vseh vprašanjih s področja zaposlovanja, ki so bila obravnavana na seji in z njimi seznanili vse osnovne organizacije sindikata. FF Dan računovodskih in finančnih delavcev v petek ob 15. uri je bila v gleda- lišču v Ptuju kratka slovesnost v počastitev 1. februarja Dneva ra- čunovodskih in finančnih delavcev i Jugoslavije. Ob prijetnem kulturnem progra- mu, ki so ga izvedli dramski umet niki Marjan Bačko in moški ko- morni pevski zbor iz Ptuja, je v imenu družbeno politične skupno- sti in družbeno političnih organi- zacij občine, spregovoril predsed- nik izvršnega sveta Martin Berden. Povdaril je, da smo s 1. februar- jem 1945, ko je predsedstvo AVNOJ-a sprejelo odlok o eno- tnem računovodstvu, začeli v Ju- goslaviji uvajati enoten dvostaven sistem knjigovodstva. Dejansko pa segajo začetki enotnega knjigo- vodstva in financ še v tako imeno- vane l očanske predpise iz leta 1941, ki so določali, kako so mo- rali Narodnoosvobodilni odbori na osvobojenem ozemlju urediti evi- denco o materialnih vrednostih in o financah, zbranih za partizansko narodnoosvobodilno vojsko. Posebej je povdaril današnji po- men računovodskih in finančnih delavcev, ki s svojim vestnim de- lom, pravilnim prikazovanjem go- spodarskih dosežkov z objektivnim in pravočasnim informiranjem de- lavcev, vodstvenih in samouprav- nih organov ter organov družbe- nopolitičnih skupnosti, veliko pri- spevajo k hitrejšemu družbeno go- spodarskemu napredku. Ob za- ključku je čestital za praznik in zaželel veliko uspehov pri nadalj- njem delu. Računovodski in finančni delavci se svojih nalog še kako dobro za- vtxlamo in jih tudi vestno izpol- njujemo. Za uspehe pri svojem de- lu jc Društvo ob dvajset letnici de- lovanja dobilo ZLATO ZNACKO Savezii SI R Jugoslavije. To najvi- šje odlikovanje podeljuje Savez SI RJ za izjemne dosežke. Na zadnjem občnem zboru pa je bil sprejet obsežen in pester pro- gram dela iz katerega povzemamo strnjeno le najvažnejše za leto Posebnosti tega [X)klica zahteva jo nenehno strokovno družocno gospodarsko usposabljanje raču- nov(xlskih in finančnih delavcev, zato bo organiziranih 4 — 5 po- svetovanj, oziroma seminarjev z računovodsko tehničnega in finan- čno pravnega področja. Posebni povdarek so dali stro- kovnemu usposabljanju za orga- niziranje posebnih internih finan- čnih in obračunskih sistemov, ki jih zahteva uvajanje dohodkovnih CKlnosov (skupni prihodek in skup- ni dohodek). S tega področja bosta dva posvetovanja s primeri iz prakse. Poglobiti želimo sodelovanje s centrom srednješolskega usmerje- nega izobraževanja v Ptuju TOZD gospodarsko upravne šole in doseči, da bo študij ob delu po- tekal v skladu s predvideno meto- do študija z vodili. Uvedene bodo tudi nagrade društva za najboljše dijake iz predmeta računovodstvo itd. Prav tako so zastavljene nadalj- nje naloge na področju organiza- cijske krepitve društva, ki bo letos dobilo tisočega člana. Bogat je tu- di kulturno rekreacijski in zabavni program dela itd. Posebej pa naj povdarimo, da bomo finančni delavci prispevali svoj možni delež tudi pri izvajanju nalog problemske konference ZKS o samoupravni preobrazbi bančni- štva in gospodarjenja z denarjem. O tem je upravni odbor društva že sprejel posebni program aktivno- sti finančnih delavcev. O vsebini in nosilcih tega programa pa več dru- gič FL Računovodski in finančni delavci na slovesnosti v gledališču, v prvi vrsti levo Franc Lukman, predsednik DRFD Foto: M. Ozmec NEUSKLAJENI TRŽNI POGOJI Po popisu iz leta 1971 je v ormoški občini 3610 kmetij, v lasti imajo nekaj manj kot 11 tisoč hektarjev obdelovalnih površin in 2800 hektarjev gozdov. Na kmetijo odpade tako malo nad 3 hektarje zemlje kar kaže na veliko razdro- bljenost. V temeljno organizacijo koope- rantov pri kmetijskem kombinatu Jeruzalem Ormož je vključenih 980 kmetov, delujejo v štirih vino- gradniških skupinah, eni hlevski skupnosti, 15 mlekarskih skupno- stih in 90 strojnih skupnostih. Ve- čina kmetij je usmerjenih v živino- rejsko proizvodnjo, manj pa v vinogradniško. V letu 1980 je temeljna organizacija kooperant ustvarila precej tržnih viškov in si- cer 1578 ton pitanega goveda, 608 ton prašičev, 3600 ton mleka, 2412 ton brojierjev, 1588 ton grozdja, 4631 ton sladkorne pese, 359 ton pšenice in 18(X) ton krompirja ter 1025 ton industrijskega sadja. Vsi ti podatki pričajo o uspešnem delu Aismerjenih kmetij, koope- ranti sami pa še zdaleč niso zado- voljni. Nezadovoljni so tudi zaradi podrejene vloge kooperantov, ki morajo svoje pridelke po pogodbi prodajati po dogovorjeni ceni medtem, ko je na primer mogoče predvsem pitano govedo in prašiče zaradi neusklajenih tržnih pogojev prodati po znatno višji ceni. Teža- va je še večja zaradi tega, ker je ormoška občina ob meji s SR Hr- vatsko, tam pa je, kot nam je zna- no cena živine in prašičev že nekaj časa precej višja od slovenske. Kmetijske površine še zdaleč niso primerno izkoriščene, kar so nekajkrat povdarili tudi kooperan- ti. Na eni strani imamo male kme- te, z majhnimi krpami zemlje, ki v mnogih primerih zaradi ostarelosti kmetov predstavljajo prej socialni problem, kot pa kmetijo, ki je sposobna ustvarjati tržne viške in nuditi tržišču hrano, ki jo le-to potrebuje iz leta v leto več. Na drugi strani razvoj specializiranih kmetij omejuje zemljiški maksi- mum. Sodobni hlevi, grajeni s pomočjo kreditov ne morejo dati željenih rezultatov, če kmet nima večjih površin zemlje za pridelavo krme. Kmetje se tudi pritožujejo, da ne morejo pokupiti kmetijske zemlje, saj ima izključno pravico za to družbeni sektor, ki zasebne kmetovalce vse bolj omejuje na hribovite predele občine, kjer pa je kmetijska proizvodnja težja in se- veda dražja. Kmetje so bili v zgodovini Jugo- slavije že večkrat izigrani, tako tudi sedaj tisti starejši še vedno ne zaupajo družbenim ukrepom, če- prav je odnos do kmetijstva danes povsem drugačen. Tako z nezaupanjem gledajo na razne po- sege, od melioracij do komasacij, kar pa bi dalo nove obdelovalne površine in kar je zelo pomembno, združene komplekse zemljišč. Člani delovne skupine CK ZKS so se strinjali z mnogimi ugotovi- tvami, ki so jih navedli kmetje kmetje kooperanti. Povdarili so, da bo v tem srednjeročnem obdo bju vsa družbena skrb posvečena kmetijstvu. Na tem področju bo potrebno storiti marsikaj, vse v smeri prizadevanj, da se čim več mladih ljudi odloči za delo na kmetiji, da svoje kmetije usmerijo v specializirano proizvodnjo in dajo tako tržne viške. Za dosego teh ciljev bo potrebno narediti odločen korak na področju, invalidskega zavarovanja kmetov in jih kar najbolj izenačiti z delav- ci. ?-e precej časa je poteklo, odkar smo naš odnos do kmetijstva spremenili, vendar vsi rezultati v izboljšanju svojega položaja. Dovolj pove že dejstvo, da bo cela slovenska skupnost združevala sredstva namenjena za posege v kmetijstvo. Precej bo potrebno narediti izobraževanju kmetijcev, in poskrbeti, da bo delo na kmetiji bolje stimulirano. Bistveno bo potrebno spremeniti odnos za- druge do kmetov. Zadruga mora biti izključno kmetova organizaci- ja, ne pa kot sedaj, ko se večina zadrug ukvarja s trgovino. Na drugi strani pa bo seveda tudi kmetijstvo moralo slediti dru- žbenim tokovom in se vanje vklju- čevati. Dober primer je sladkorna pesa, ki se je kmetje še vse preveč otepajo, čeprav je tovarna sladkorja v Ormožu izrednega po- mena za vso Slovenijo in tudi za razvolj odnosov v kmetijstvu. Pre- cej odločno bo potrebno poseči v preprečevanje anarhije v kmetij- stvu. Preveč nenačrtno gospodar- jenje z zemljo povzroča namreč veliko družbeno škodo... JB Bistriški steklarji uspešni izvozniki Delovna organizacija Steklo v Slov. Bistrici se je v zasnjih nekaj letih uspešno uveljavila s svojimi proizvodi na zunanjem tržišču, še posebno v države s konvertibilno valuto, to je v zahodne države. V lanskem letu je ta okoli 350 članski delovni kolektiv, kljub precej- šnjim težavam, ki so jih spremljale, izražene predvsem v podražitvah energetskih virov in težavni dobavi nekaterih nujno potrebnih surovin, dosegel zavidljive izvozne rezultate, ki ta kolektiv danes uvrščajo med najuspešnejše izvoznike v občini Slov. Bistrica. Največ izvažajo razsve- tljavno steklo bogatih in kvalitetnih barv, ki so tudi osnovna proizvo- dnja usmeritev v prihodnjem srednjeročnem razvojnem obdobju. Odlika, s katero dosegajo, danes prav gotovo že ocenjeno kvaliteto razsvetljavnih teles, je usmeritev v ročno izdelavo. V letu 1980 je kolektiv bistriških ste- klarjev uspel povečati izvoz za okoli 60 odstotkov, letošnje, prvo leto no- vega srednjeročnega obdobja pa bodo v bistriški steklarni namenili pred- vsem nadaljnjemu dvigu kvalitete izdelkov, kar jim bo uspelo tudi z dokončanjem pomembne investicije, oddelka nove zmesarne, v kateri bo- do pričeli z delom že v prvi polovici letošnjega leta. V kolektivu načrtujejo, da bodo v prihodnjih petih letih lahko izdelali okoli pet milijonov kosov razsvetljavnih stekel. Od tega bodo za okoli 2 milijona dolarjev izdelkov prodaK prav na zahodna tržišča. Vse uspešneje pa se uveljavljajo tudi s prodajo v vzhodne države, kamor načrtujejo v prihodnjih letih prodati za okoli 500 tisoč dolarjev izdelkov. Kolektiv bistriških steklarjev se z vso odgovornostjo zaveda nastajajo- čih gospodarskih težav tako na domačem kot tudi zunanjih tržiščih. Z nekaterimi izmed njih se že v prvem mesecu letošnjega leta močneje sre- čujejo. To so predvsem pomanjkanje lepilnih trakov, goriva in nekaterih surovin iz uvoza. To so tudi vzroki, da v letošnjem letu ne načrtujejo tako velikega povečanja izvoza kot v lanskem letu, zato pa bodo svoja prizade- vanja usmerili v dvig kolektiva, kar pomeni, da bodo tudi v prihodnje izvozili na tuja tržišča za okoli 60 odstotkov vse proizvodnje in si tako zagotovili potrebna devizna sredstva za uspešno poslovanje s tujino, kot tudi zagotavljanja nekaterih prepotrebnih materialov za normalno pro- izvodnjo. Viktor Horvat Že tretji sklic 13. seje skupščine Pri skupnosti socialnega skrbstva v Ptuju ugotavljajo, da so v seda- njem mandatu morali le zadnjo — 13. skupščino sklicati dvakrat in daje ob obeh sklicih ostala nesklepšna zaradi premajhne udeležbe delegatov v zboru uporabnikov. S tem ni bilo samo moteno delovanje te samoupravne interesne skupnosti, vsakokratni sklic tudi povišuje nepotrebne stroške in prinaša še druge nevšečnosti. Z namenom, da bi se podrobneje pogovorili o izkušnjah v delovanju delegatskega sistema in nekoliko poglobljeno tudi o gradivu za že dvakrat sklicano 13. sejo, se je skupnost socialnega skrb- stva obrnila na vodje delegacij in predsednike osnovnih organizacij sindikata ter na nekatere druge odgovorne delavce v krajevnih skupnostih in združenem delu, da razpravi prisostvuje tudi delegat samoupravnih organov te interesne skupnosti. Na osnovi tako izpeljanih priprav je pričakovati, da bo 13, seja skupščine končno le sklepčna. Na dosedanjih dvanajstih sejah je prisotnost delegatov še kar zadovoljiva, le krajevna skupnost Žetale je tista, ki ga doslej na sejo skupščine še ni poslala, sedem pa manj kot šest krat. Za trinajsto zaseda- nje skupščine je bilo prisotnih le 12. delegatov od skupno 35. krajevnih skupnosti. Ob tem pa velja posebej pohvaliti aktivnost delegacij v KS Dušan Kveder, Hajdina in Rogoznica, ki so imele na vseh dvanajstih se- jah svoje delegate. Med TOZD, ki imajo samostojno delegatsko mesto tudi iz koopera- cije v Hajdini doslej še nismo videli delegata, iz KZ Lovrenc na Drav- skem polju pa je bil na seji le enkrat. Iz samostojnih delegacij in konferenc delegacij je bilo na 12. sejah prisotnih skupno 284 delegatov od 468 kar pomeni 60,6 odstotka. Iz krajevnih skupnosti pa je bilo od skupno 420 delegatov doslej evidentira- nih le 262 ali 62,2 odstotka. Vse to kaže, da bo vendarie potrebno nekaj ukreniti in izvoljene delegate tudi spomniti na odgovornost ki so jo s svojo privolitvijo prevzeli. Naj tretji sklic 13. skupščine skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj to že tudi potrdi. Seja bo 13. februarja. mš Ohranjanje tradicij NOB in uresničevanje stabilizacije V ra/govoru o programu dela Z\c/c /druženj borcev NOV občine Slovenska Bistrica je tajnica Vera Kt)dclič poudarila, da programska usmeritev ZZB NOV občine Slovenska Bistrica v letošnjem letu izhaja iz družbe- nopolitične vloge in nalog le organizacije v enotni fronti orga- niziranih socialističnih sil. pod idejnim vod>tvom Zveze komu- nisti>v. Ohranjanje tradicij NOB m dt>slcdno uresničevanje ciljev stabilizacije tudi v letu 1981. je ()snt)\na smer našega delovanja, jc naglasila Vera Kodelič in nadaljevala: ■>Zaostrenc razmere v doma- čem gospodarstvu postavljajo na prvo mesto, ob ohranjanju in prenašanju tradicij NOB na mlajše rodov e, potrebo po odloč- nem zavzemanju za uresničeva- nje stabilizacijskih ukrepov. Čla- ni naše organizacije se bodo aktivno v ključili v javne razprave o ustavnih amandmajih in spre- membi statuta v občini. l\)sebno skrb bonu» posvetili tudi pt)droč- ju razvDja ljudske obrambe in diu/bcnc samozaščite. V tej sme- ri K>do naši člani še nadalje obiskovali najmlajše v osnovnih šolah in učence seznanjali z bogato zgodovinsko preteklostjo, predvsem druge svetovne vojne m tako v njih gradili zavesi po aktivnem vključevanju v l.O m l)S. S šolami bomo sodelovfili kot doslej pri Kurirčkovi pošli. i)b i)brambnih dneh in drugih podobnih svečanostih. Skrb o uresničevanju občin- skega odloka o varstvu spomeni- kt)v in obeležij NOV jc naša stalna naloga. Tudi v prihodnje bomo nadaljevali aktivnosti z domicilno cnolo NOV in POS Pohorski odred ter Zidanškovo brigadi). Skupno z organizacija- mi v občini bomo letos dostojno proslavili 40. obletnico vstaje slovenskega in jugoslovanskih nart)dov ter ustanovitev J L A. I'rav goti>vi> zelo pomembna, bo tudi naša naloga, ki pa bo tesno povezana s finančnimi /mo/nostmi. to je nabava knjig s tematiko NOB. ki jih bt)mo namenili mladi generaciji. Skup- no / Muzejem NOB iz Maribora, z odborom za skrb poslednjega bojišča Pohorskega bataljona in partizanskega Pohorja ter z Uni- verzo Maribor bomo skrbeli za spominska obeležja na Pohorju, še posebno pa ohranjanja in obnavljanja spomenikov in spo- minskih obeležij.« Kakšne so usmeritve v skrbi za člane ZZB NOV v bistriški občini"^ »V okviru občinskega odbora ZZB NOV že vrsto let uspešno deluje tudi koordinacijski odbor za zdravstvo in socialno varstvo, ki ima prav gotovo veliko dela. saj so bolezni med članstvom pogoste.Da bi skrb za socialno varnost članstva kar najbolje utrdili, deluje ptxlobna komis^a tudi pri skupščini občine Sloven- ska Bistrica. Posebno pozornost bomo tudi v letošnjem letu posvečali reševanju priznavalnin, stanovanjske problematike in pomoč pri zdravljenju članstva. Ob tem bomo še pospešili sode- lovanje z dispanzerjem za borce in vojaške vojne invalide, ki deluje pri Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica. V letošnjem letu bo to še posebnega pomena, saj bt) ta dispanzer opravljal za borce in vojaške vojne invalide tudi sistematske zdravstvene pre- glede članstva.« Člani vaše organizacije se uspe.šno vključujejo v družbeno življenje okolja? Letos bomo sprejeli statutarni sklep o delovanju in kolektivnem vodstvu v ZZB NOV. Osnutek tega sklepa je sedaj že v razpravi v krajevnih organizacijah ZZB NOV. V jesenskem času bodo v teh sredinah opravili volilno— programske skupščine. Te pa bodo tudi uvod v priprave na volilno skupščino ZZB NOV občine Slovenska Bistrica, ki jo načrtujemo v začetku prihodnje- ga leta. V teku pa je tudi usklaje- vanje kartoteke članstva s krajev- nimi družbenopt)litičnimi orga- nizacijami. dru.štvi. šolami in drugimi sredinami, saj bomo samo enotno lahko kar najbolje uresničili tudi naloge občinske organizacije ZZB NOV Sloven- ska Bistrica. Razgovor in posnetek pripravil; Viktor Horvat tednik - 5, febmar 1981 DELEGATSKA SPOROČILA - 5 Program dela občinskega sveta zveze sindikatov Ptuj za leto 1981 Program dela Občinskega sveta ZSS Ptuj /a leto 1981 T/haja i/, nalog, ki smo jih sprejeli na 9. kongresu ZSS. na 1. in 2. konferenci ZSS in nalog, ki i/virajo i/ aktualne družbenopolitične in eko- nomske problematike naše občine. V programu .so pt)sebej povdarjene naloge, opredeljene v resoluci- ji o družbenoekonomski politiki in ra/voju občine Ptuj v letu 1981 in ostalih planskih dokumentih. Uresničevanje nalog in delovnega prt)grama bo Občinski svet Ptuj vsklajeval z drugimi družbeno- političnimi organizacijami občine, še posebej v frontni organiziranosti SZDL. skupščino občine, izvršnim svetom in medobčinskim svetom ZSS za Podravje. Program občinskega sveta ZSS Ptuj je izhodišče m programiranje nalog v občinskih odbt)rih sindikatov dejavnosti, svetih in komisijah in v osnovnih organizacijah zveze sindikatov. Programi dela vseh organov zveze sindikatov morajo biti zasnovani tako, da bt) pri njihovem uresničevanju v)delovalo čim večje število članov ter da fxi njegt)vo uresničevanje prispevalo k nadaljnji demokratizaciji odno.sov v zvezi sindikatov, k utrjevanju samoupravnega položaja in odgovorno- sti delavcev, k uresničevanju politike gospodarske stabilizacije in družbenega planiranja ter k utrjeva- nju stK-ialne varnosti delavcev. Poleg tega morajo biti programi dela osnovnih organizacij ZS obliko- vani tak^o. da pt>kažejo na dovolj konkretne cilje delavcev in občanov in v zvezi s tem povezano delo organov zveze sindikatov. UVEUAVIJANJE SAMOUPRAVNIH DRUŽ- BENOEKONOMSKIH IN DRUŽBENOPOLI- TIČNIH ODNOSOV V tem letu bomo nadaljevali z aktivnostjo za utrjevanje samoupravnega položaja delavca in občana pri uresničevanju ustave in zakona o združenem delu. Vzpodbujali bomo delo OO pri konkretnih akcijah in izboljšanje urejenosti sa- moupravnih odnosov v organizacijah združenega dela. Poseben program bomo sprejeli za aktivnosti v pripravah na 111. kongres samoupravljalcev, s katerim se bomo vključevali v skupni občinski program prek koordinacijskega odbora. Vključe- vali se bomo v izdelavo analize uveljavljanja delegatskih odnosov v organih upravljanja v OZD, posebej pa analize opravljanja delegatskih funkcij v delavskih svetih, skupščinah SIS in ZZD. Skupaj z družbenim pravobranilcem samoupravljanja bomo razčlenili naloge in po.skušali ugotoviti stanje na področju uveljavljanja svobodne menja- ve dela med delavci delovnih skupnosti in delavci temeljnih organizacij združenega dela. Podvzeli bt^mo aktivnosti za ugotavljanje in razre.ševanje položaja in organiziranosti dislocira- nih enot OZD na območju naše občine. Na ta način bomo prispevali k urejanju položaja delav- cev v dislociranih enotah organizacij združenega dela. Občinski svet bo obravnaval vključevanje sindikata v delo SZDL, v delo krajevnih skupnosti, družbenopolitičnega zbora skupščine občine, me- dobčinskem svetu ZS zii Podravje itd. Posebno pozornost bo občinski svet posvečal javni razpravi in sprejemanju amandmajev k ustavam SFRJ in SRS in se vanjo aktivno vključeval. P1.ANIRANJE Za hitrejše uveljavljanje sistema družbenega planiranja bomo še dosledneje uresničevali vse usmeritve in naloge iz programov za uresničevanje stališč in sklepov 1. konference ZSS pri uveljavlja- nju družbenega planiranja in pri pripravi in sprejemanju srednjeročnih planov za obdobje 1981-1985. Prav tako se bomo aktivno vključevali v vse aktivnosti planiranja po programih OK SZDL in IS skup.ščine občine. Zlasti kritično bomo obravnavali področje pridobivanja in razporejanja dohodka, združevanje dela in sredstev, zaposlova- nje in področje socialne politike. Pri realizaciji resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ptuj za leto 1981 in dogovora o temeljih plana za obdobje 1981-1985 .se bomo zavzemali, da btxlo opredeljeni konkretni nosilci in roki nalog ter terjali tnlgovornost poslovodnih organov in strokovnih delavcev za uresničevanje plan.skih ciljev in nalog. Osnovne organizacije ZSS so dolžne ob periodičnih obračunih in ob zaključ- nem računu temeljito ocenjevati uresničevanje planov v finančnem in fizičnem obsegu, UVEUAVIJANJE NAČELA DELITVE PO DELU IN REZULTATIH DELA V občinskem svetu bomo letos namenili poseb- no pt>zornost realizaciji in uresničevanju sklepov 2. konference ZSS in v ta namen sprejeli poseben program aktivnosti. Uresničevanje teh nalog mora prek sistema delitve osebnih dohodkov prispevati k rasti doh(xlka ne le na podlagi večjega povečanja tlzičnega obsega proizvodnje, temveč tudi uvajanja kvalitetnih dejavnikov proizvodnje in na podlagi tega stalno povečevanje produktivnosti dela. smotrnejšega gospodarjenja s sredstvi družbene reprinJukcije. boljšo organizacijo dela. smotrnim zaposlovanjem in boljšo izrabo delovnega časa. V ta namen tnimo vzpinlbujali OZD. da povsixl lam. kjer lega nimajo, ustanovijo ali zadolžijo strokovne službe za izvajanje nalog na podrt>čju delitve pt) rezultatih dela. Le tako bo mogoče realizirati sindikalna stališča. Uresničevanje družbenega dogovora o .skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohtnlke in skupno porabo mora prispevati k stalnemu preverjanju sistema delitve osebnih dohodkov in njegovemu dograjevanju na podlagi sprotnega tnlpravljanja slabosti, ki ovirajo dosled- no uresničevanje načela delitve po delu in rezulta- tih dela. Osnovne organizacije ZS bodo ob ustaljenih akiivni)slih obravnave pogojev gospodarjenja, peritHličnih in zaključnega računa obvezno obrav- navale tudi konkretno uresničevanje Dogovora o družbenem usmerjaniu razporejanja dohodka in čistega dohodka v "letu 1981. Ob ugotovljenih kršitCah bo občinski svet dajal pobude za ukrepe družbenega varstva samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine. Zavzemali se bomo za uresničevanje družbene- ga dogovora o skupnih osnovah zj povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog tako, da bodo delavci v OZD. upoštevajoč načela dobrega gosptxlarjenja. planirali obseg sredstev za te namene ter na svojih sanHHipra\nih organih določali višino zneskov povračila /a posamezne namene. Predvsem se bomo /av/cmali. da ne bo razlik med delavci ra/ličnih lOZD. PRIZADEVANJA ZA URESNIČEVANJE CI- IJEV (;()SP()DARSKE STABILIZAC IJE Pri uresničevanju ciljev stabilizacije gospodar- stva bomo sindikati vztrajali na odgovornem uresničevanju nalog posameznika, organov in t)rgani/acij ter družbenopolitičnih skupnosti, tako, da bo vsak prispeval po svojih sposobnostih in t)bveznostih k uresničevanju dogovorjenih ciljev politike. Z družbenopolitično aktivnostjo bomo vztrajali na še nadaljnjem uresničevanju nekaterih ugodnih rezultatov gospodarskih gibanj pri krepitvi mate- rialne podlage dela. racionalnem gospodarjenju s sredstvi družbene reprodukcije, zmanjševanju stroškov, na povečevanju ekonomsko racionalnega i/voza blaga in storitev ler na doslednejšem uresni- čevanju načela delitve po delu in rezultatih dela. Uresničevanje tega načela ne sme pomeniti prena- šanja bremena stabilizacije na osebne dohodke, temveč v dograjevanje takega sistema delitve osebnih dohodkov, ki bo stimuliral delavce za uvajanje kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja, za doseganje boljših rezultatov dela in s tem večjega dohodka. Sindikati bomo nasprotovali težnjam po povečevanju dohodka le na račun višjih cen in monopolnega obnašanja. Vztrajali bomo zato na sprotnem spremljanju rezultatov gospodarjenja ob periodičnih obračunih m zaključnem računu. Terjali bomo ugotavljanje vzrokov, ki vplivajo na neustrezno dosežene rezultate gospodarjenja in ukrepanje za odpravlja- nje slabosti. Pri tem se bomo zavzemali za celovito analiziranje vseh odnosov pridobivanja dohodka na ocenjevanju uspešnosti investicijskih naložb in na združevanju dela in sredstev. Pri tem bomo z uveljavljanjem vloge družbenoekonomskega polo- žaja delavcev krepili njihovo zavest, da bodo odgovorno in samoupravno odločali o ustvarjanju in razporejanju dohodka za posamezne namene. MEDNARODNA DELITEV DELA Nadaljnje povečanje izvoza ter smotrno nado- meščanje uvoza je ena ključnih nalog v prihod- njem letu. V celoti bo Zveza sindikatov Slovenije delovala tako, da bodo vprašanja vključevanja v mednarodno delitev dobila ustreznejše mesto v aktivnosti sindikatov na vseh ravneh. Zato morajo osnovne organizacije ob planiranju razvoja ter obravnavanju rezultatov poslovanja celovito oce- niti pridobivanje dohodka v vseh dohodkovnih povezavah in še posebej, kolikšen del celotnega prihodka je ustvarjen z izvozom blaga in storitev. Na podlagi teh ocen je potrebno spodbujati spre- jem ukrepov, s katerimi se bo delež izvoza v strukturi celotnega prihodka nenehno povečeval. ZAPOSLOVANJE IN DELOVNA RAZMERJA Občinski svet Zveze sindikatov Ptuj bo ocenil uresničevanje že sprejetih stališč na področju uveljavljanja načrtnega zaposlovanja in smotrne i/rabe delovnega časa, s posebnim poudarkom na planiranju zaposlovanja kot sestavini celovitega planiranja in uresničevanja vseh pogojev v zvezi z zaposlovanjem novih delavcev. Nadaljevali bomo z aktivnostjo na področju posebnega varstva delavcev na nočnem delu. /av/cmali se bomo za nadaljnjo omejevanje nočnega dela delavcev, ki opravljajo posebno ležka dela in dela pod posebnimi pogoji ter sprejeli stališča o zagotavljanju družbeno dogovorjenih pravic delavcev, ki zaradi narave delovnega priKc.sa delajo v nočnih izmenah. Na področju razporejanja in usklajevanja delo- vnega časa v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, bomo ocenili aktivnost osnovnih organizacij pri načrtovanju in analizira- nju izrabe letnega delovnega časa. sodelovali pri aktivnostih za uvedbo zimskega časa oziroma možnosti premaknitve pričetka delovnega časa. V sklopu teh nalog bomo organizirali in vodili akcije o ugotavljanju izvajanja posameznih določb Zakona o delovnih razmerjih ter opredelili aktiv- nt>sti sindikata pri dograjevanju .samoupravnih splošnih aktov iz delovnih razmerij. Poleg tega bomo sprejeli stališča do zaposlova- nja upokojencev in delavcev po pogodbah o delu in razlogih uvajanja dela prek polnega delovnega časa v posameznih dejavnostih. UVEIJAVLJANJE SAMOUPRAVNIH DRUŽ- BENOEKONOMSKIH ODNOSOV V STANO- VANJSKEM GOSPODARSTVU Na področju slanovanskega gospodarstva bomo delovali na uveljavljanju sprejetega zakona o sianovanjskem gospodarstvu ter družbenega dogo- vora o skupnih osnovah za zagotavljanje in uskla- jevanje samoupravnih družbenoekonomskih od- nosov na ptnlročju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji. V vseh pravilnikih o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil bo treba uveljaviti lastno udeležbo za pridobitev družbenih stanovanj ter preveriti osnove in merila za dodeljevanje stano- vanj in stanovan.sjkih pt)sojil. Osnovne organizaci- je bodo uveljavljale sistem financfranja stanovanj- ske gradnje iz sredstev čistega dohtnlka s pomočjo takšnih rešitev, ki zagotavljajo, da bo gradnja stanovanj potekala po ugotovljenih potrebah in usklajeno z možnostmi delavcev in občanov. ZACOTAVUANJE ZDRAVIH^ VARNIH IN HUMANIH DELOVNIH IN ZIVUENJSKIH RAZMER DELAVCEV Spremljali in ocenjevali bomo delo OO sindika- ta na področju stKialne varnosti delavcev in na tej ptKlIagi oblik()vali usmeritve za naše delovanje v naslednjem srednjeročnem obdobju. Zavzemali se bomo za uvedbo evidence o pomočeh, ki jih delavci prejemajo na solidarnostni osnovi v zdru- ženem delu v povezavi s krajevno skupnostjo, kjer delavec živi. Uveljavljali bomo preventivno zdravstveno varstvo delavcev, delovanje obratnih ambulant ter ukrepov za zmanjševanje odsotnosti z dela, inva- lidnosti m zdravstvenega varstva, s poudarkom ustanavljanju in vsebini delovanja odborov za varstvo pri delu. .Sodelovali bomo pri oblikovanju medrepubli- škega in republiškega družbenega dogovora o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Na podlagi analize in ocene o uresničevanju sprejetih stališč in usmeritev o družbeni prehrani bomo vodili aktivnost osnovnih organizacij, s posebnim poudarkom na odpravljanju vzrokov upadanja števila delavcev, ki prejemajo topli obrok med delom. Ocenili bt)mo uresničevanje sprejetih stališč o preskrbi prebivalstva z osnovnimi življenjskimi pt)irebščinami, s posebnim poudarkom na nalogah t)rgani/acij združenega dela, ki .so odgovorne za i/v^ajanje preskrbe v celotni reprodukcijski verigi. Sodelovali bomo pri ustanavljanju SIS za pre- skrbo. IZOBRAŽEVALNA IN RAZISKOVALNA DE- JAVNOSi Osnovno pozornt)st na tem področju bomo namenili nadaljnjemu uveljavljanju preobrazbe vzgoje in izobraževanja, zlasti srednjega v usmerje- no izobraževanje. Zavzemali se bomo za uresniči- tev vsebinskih organizacijskih in materialnih pi>gojev za izvajanje proizvodnega dela in delovne prakse. Naša skrb bo namenjena tudi u.smerjanju delavcev v izobraževanju ob delu in iz dela na osnovi v kadrovskih oziroma izobraževalnih pla- nih opredeljenih potreb, pri čemer bo še posebna po/ornost namenjena usmerjanju delavcev brez uspešno končane osnovne šole, v take programe strokovnega izobraževanja, ki omogočajo tudi pridobitev manjkajočih osnovnošolskih znanj. Pomembno nalogo predstavlja tudi uveljavljanje družbenega dogovora o enotnih osnovah za klasifikacijo poklicev in strokovne izobrazbe. Celodnevna osnovna šola je pomemben pogoj za uveljavljanje usmerjenega izobraževanja, zato bomo skrbeli, da bi organizacije združenega dela v kar največji meri sodelovale pri njenem programi- ranju in izvajanju programa. Posebno skrb bomo namenili tudi aktivnostim za razvijanje inovacijske dejavnosti. KULTURA Med delavci bomo spodbujali razvoj vseh organiziranih oblik kulturnega delovanja, še posebej pa kulturo dela. delovnega okolja in delovnih odnosov, ljubiteljsko kulturno združeva- nje in uveljavljanje dobre knjige za nadaljnji razvoj bralne kulture in kulturno življenje delavcev iz drugih republik in pokrajin. ODDIH IN ŠPORTNA REKREACIJA V sindikatih bomo še nadalje razvijali množično telesno kulturno aktivnost delavcev, na podlagi sklepov problemske konference SZDL o telesni kulturi in zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture. Pri tem si bomo prizade- vali za samoupravno preobrazbo celotnega tele- snokulturnega področja in za njegovo tesno povezanost z združenim delom skladno z interesi delavcev. Prizadevali si bomo za uresničevanje možnosti /a organiziran oddih delavcev. Zato bomo sodelo- vali pri ustanavljanju in delovanju samoupravnih počitniških skupnosti, pri namenski ix)rabi sred- stev regresa za letni oddih, ki bi ga morali nameniti tudi zii posodabljanje in povečanje počitniških kapacitet. Prizadevali si bomo tudi za raz.širjanje aktivnega preventivnega oddiha, še posebej za delavce, ki delajo v težkih delovnih pogojih. KREPITEV ORGANIZACIJ IN ORGANOV ZVEZE SINDIKATOV Aktivnost organizacij in organov zveze sindika- tov K>mo še nadalje usmerjali v uveljavljanju organiziranosti, oblik in metode delovanja, ki bodo zagotavljale kar najbolj množično vključevanje članov in organov zveze sindikatov v vse faze sprejemanja odločitev v našem samoupravnem političnem sistemu. Dosledno bomo uresničevali stališča, sprejela na 1. konferenci Zveze sindikatov Slovenije o razvijanju demokratizacije in krepitvi kolektivnega dela ter odgovornosti vŽvezi sindika- un Slovenije in statutarni sklep. Da bi okrepili zavesi o pravicah in odgovorno- stih članov zveze sindikatov, moramo dosledno uveljavljali statutarne določbe o sprejemanju v članstvo zveze sindikatov. Delavec, ki .se želi včlaniti v sindikat, mora sprejemati statut zveze sindikatov in mora biti seznanjen s svojimi pravi- cami in dolžnostmi. Delavca sprejme v sindikat osnovna organizacija, ki mu izda tudi člansko i/ka/nico in vodi pregled članstva. Zalo morajo osnovne organizacije v teku leta 1981 dosledno uveljaviti te statutarne določbe in zagotoviti popolno evidenco sindikalnega članslva. Za uresničevanje vloge in nalog zveze sindikatov pri vključevanju delavcev — članov zveze sindika- tov v politično in samoupravno življenje in delo v krajevni skupnosti, je potrebna še nadaljnja aktivnost organizacij in organov zveze sindikatov, predvsem pri poglabljanju vsebine delovanja, seveda pa tudi pri vzpostavljari^ju organiziranih oblik delovanja v sredinah, kjer le-te še ni.so zaživele. Občinski svet Zveze sindikatov Ptuj bo ocenil i)rganiziranost in delovanje organizacij in organov /veze smdikaun' po letnih članskih sestankih osnovnih organizacij zveze sindikatov in letnih sejah organov zveze sindikatov in sindikatov delavnosti ter na tej podlagi sprejel usmeritve za pripravo in izvedbo občnih zborov in letnih .sej v letu 1982. Ocena in usmeritev naj bi služili tudi kot i/hodišča za pripravo dokumentov zj 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije. DRUŽBENOPOLITIČNO USPOSABIJANJE Tudi v tem letu je družbenopolitičnemu u.spo- sabljanju članov in vodstev ZSS posvečati ptisebno skrb. predvsem skozi različne oblike usposabljanja. Pri tem pa je imeli v vidu tudi to. da se število članov sindikata bistveno poveča na ptnlročju vseh vrsi uspt)sabljanja. Pri kadrovanju v politično šolo občine so osnov- ne organizacije zveze sindikatov v btnloče dolžne k temu pristopati bolj skrbno, načrtno in tudi odgo- vorno kot doslej in dolžne te aktivnosti peljati kot eno i/med najpomembnejših nalog v tem letu. Ostale oblike usposabljanja (razna predavanja, krajši seminarji, posveti ipdb.) se bodo izvajali prek Kluba samoupravljalcev po lastnem progra- mu. vendar v skladu z usmeritvami OS ZSS. V letu 1981 bo pri RS ZS Slovenije začel delovali Izobra- ževalni center ZSS v Radovljici, kar nas bo za dt)ločene oblike izobraševanja še posebej zavezo- valo in od nas terjalo določene aktivnosti. OHRANJANJE TRADICIJ DELAVSKEGA GI- BANJA V jubilejnem 1981. letu, ko proslavljamo 40- leinico vstaje in lO-lelnict) o.svobt)dilne fronte bomo že pri nas na tradicionalnih prireditvah, to je bo Prazniku dela 1. maju m 27. juniju Dnevu samoupravljalcev. dali poseben vsebinski povda- rek tem jubilejem. Prav tako bo Občinski svet ZSS Ptuj sodeloval pri uresničevanju programa proslav v okviru OK SZDL Ptuj. SPLOŠNA lJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBE- NA SAMOZAŠČITA Skupaj s .samoupravnimi organi in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami se bodo sindi- kati angažirali na podružbijanju SLO in družbene samozaščite ler redno ocenjevali varnostne razme- re v lastnih sredinah. Na osnovi teh ocen bomo spodbujali realizacijo konkretnih ukrepov in akcij, prav pt)sebej pa še na področju onemogočanja prolisocialisličnih, prolisamoupravnih in vseh drugih pi)javov. naperjenih proti notranjemu samoupravnemu razvoju in neodvisnosti SFRJ. Na področju splošne ljudske obrambe in druž- bene samozaščite bomo s svojo aktivnostjo zagota- vljali, ^a se bt)do organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti materialno in kadrovsko usposabljale in usposobile za opravlja- nje nalog v vojni in organizirale za delo v vojnih razmerah. Zavzemali se bomo za krepitev teritorialne obrambe in se zavzemali, da bo ta vse bolj prera- ščala v najširšo obliko oboroženega boja in oboro- žene zaščite ter vse tesnejšega sodelovanja med zvezo sindikatov in J LA. Prav tako se bomo angažirali na področju vseh krepitev civilne zaščite zaradi varnosti in zaščite ljudi, materialnih in kulturnih dobrin tako v miru kol v vojni. SAMOUPRAVNO OBVEŠČANJE DELAVCEV V skladu z opredelitvami v »Akcijskem dogovo- ru o obveščanju v združenem delu<», sprejetem na lil. srečanju »Obveščanje v združenem delu« v Krškem, ^)mo odgovornost sindikata na tem področju povečali za uresničevanje zahteve sa- moupravljalcev, da so vsakemu delavcu zagoto- vljene ustrezne informacije, ki so potrebne za samoupravljanje. Za celovito obvladovanje medse- bojnega obveščanja v združenem delu je čimprej oblikovati odbore za obveščanje, ki naj v vlogi družbenega organa vodijo politiko vsega obvešča- nja v OZD. Po sprejetju novega zakona o javnem obvešča- nju si je prek Komisije za informativno dejavnost pri Občinskem svetu ZSS. prav tako prek vseh ostalih sindikalnih organov prizadevati, da se bo zakon ne .samo spoštoval, ampak v praksi tudi izvajal. Obveščanje v Zvezi sindikatov Slovenije mora tudi v prihodnje biti .sestavni del celotne idejnopo- lilične in akcij.ske dejavnosti članov, organizacij in vodstev v ZSS. Vso skrb je posvetiti tudi obvešča- nju širše javnosti o svoji dejavnosti prek sredstev množičnega obveščanja. OOZS bodo tudi vzpod- bujale vse oblike obveščanja v TOZD. MEDOBČINSKO, MEDREPUBLIŠKO IN MEDNARODNO SODELOVANJE Tradicionalno 20 letno medobčinsko in medre- publiško sodelovanje je z vso skrbjo razvijati in gojiti naprej. Posebno pozornost je posvečati krepitvi tistih oblik .sodelovanja, ki bodo prispeva- le še več k nadaljnjemu sodelovanju in razvoju medsebojnih odnosov na področju kulturnih in drugih srečanj, prav tako v gospodarskih in eko- nomskih sodelovanjih. Skupno z drugimi DPO v občini bo naša skrb tudi v prihodnje namenjena našim delavcem, ki so na začasnem delu v tujini. Zavzemali se bomo za njihovo povezpvimje v delavske klube in druga združenja, ki bcJo krepila njihov socialno-eko- nomski pt)ložaj v deželah, kjer so na začasnem delu. DRUGE AKTIVNOSTI IN NALOGE Usmeritve RS ZS Slovenije za leto 1981 nas obvezujejo še na naslednjih- področjih: — na vsebinskih pripravah na 3. konferenco Zveze sindikatov Slovenije, ki bi naj bila v jeseni 1981 na temo »Prizadevanja sindikatov na področ- ju siH-ialne politike in krepitve socialne varnosti delavcev«; — propagandne aktivnosti na področju varčeva- nja energije ter izkoriščanju sekundarnih surovin; — varstvo okolja, bomo tudi v prihodnje sodelo- vali z vsemi odgovornimi dejavniki, ki pri svojem delu namenjajo posebno skrb varstvu človekovega , okolja; — aktivnega sodelovanja pri organiziranju raznih vrst proizvodnih delavcev, ki se uveljavljajo predvsem kol prispevek k večji produktivnosti dela in kol opozarjanje na najboljše delavce. Cilj naj bo tudi povečanje množičnosti; — zdravstva, obravnavati spremembe in dopol- nitve samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih do izvajanja zdravstvenega varstva; — aktivnega .sodelovanja pri organiziranju razprav o nalogah Zveze sindikatov v boju proti alkoholizmu; — sodelovanja pri oblikovanju družbenega dogovora o razvoju družbene prehrane v SR Sloveniji in uveljavljanje tega dogovora v praksi v občini Ptuj; — aktivnosti okrog obravnav problematike kmetijstva z vidika preobrazbe položaja delavca kmela in kmeta ter vprašanje včlanjevanja v ZS Slovenije; — ocenjevanja družbenoekonomskega položaja m vprašanja zaposlovanja delavcev na področju samtjsiojnega osebnega dela in sklepanje kolektiv- nih pogodb o delovnem razmerju med delavci in nosilci samostojnega osebnega dela. — uresničevanja in izvajanja v.seh ostalih nalog, ki i/hajajo iz programa dela, stališč in izhodišč RS ZS Slovenije in MS ZSS za Podravje. 6 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 5. februar 1981 - TEDmK KAM PO OSNOVNI ŠOLI? MOŽNOSTI JE VEUKO AU MALO! Biti oficir naše armade je častni poklic Lahko bi dejal, da so mladi, ki letos končujejo osemletko tik pred zdajci, ko najbolj premišljujejo, kam po osnovni šoli in s tem pa tu- di, kakšen poklic bi si izbrali, da bi ga v prvi vrsti radi z veseljem opravljali, skratka mnogi so pred dokaj težavno odločitvijo, kajti to je za večino že odločilen korak v njihovo bodočnost. V tem prispevku ne bomo navajali kam vse se lahko mladi od- ločijo, saj je resda izbira velika, možnosti pa žal niso dane in resnica je, da bo mnogo mladih in nadarje- nih ob koncu šolskega leta le ostalo brez cilja, če se ne bodo pravočasno odločili. Vemo, da mladim danes na šolah v tej smeri mnogo pomagajo in ne nazadnje, svojim otrokom pomagajo pri izbiri pokli- ca že tudi njih starši, kar je tudi njih dolžnost. Prepričani smo, da so mnogi že več ali manj razmišljali tudi o tem, da bi se odločili za vojaški poklic kot temu na splošno pravimo. Ni namreč nobena skrivnost, da je da- nes vojaška suknja za mnoge še ka- ko privlačna. Morda se nekateri iz- med bralcev spomnijo, smo namreč v lanskem letu objavili v Tedniku obširno fotoreportažo o vojaškem poklicu, kjer smo med drugim predstavili v sliki in besedi tudi ne- katere naše fante, ki so se odločili za vojaški poklic in se nanj priprav- ljajo v Splošni vojaški srednji šoli Franca Rozmana v Ljubljani, kjer traja šolanje štiri leta, nakar je mla- dim že odprta pot na eno izmed vo- jaških akademij kopenske vojske v Beogradu, kjer kot smo zvedeli, traja šolanje po novem le tri leta (prej štiri). Resnica je, da je vojaških pokli- cev v naši armadi precej in vsak od njih postavlja pred mladega človeka značilne zahteve. V obilici več kot 70 poklicev in specialnosti, ki jih ponuja delo v oboroženih si- lah, lahko najde primernega tisti, ki se želi, denimo ukvarjati z vzgo- jo in poukom, pa tisti, ki ga privla- či sodobna vojaška tehnika, letal- stvo, mornarica, planinstvo in ne nazadnje z gradbeništvom, ekono- mijo in tisti najbolj nadarjeni pa imajo seveda možnost, da se v naši ljudski armadi posvetijo znanstve- noraziskovalnemu delu. Pa preidimo na vprašanje, kaj mora tisti, ki bi se odločil za vojaš- ko kariero v tem trenutku narediti. Prvi izmed pogojev je, da mora biti učni uspeh kandidata za vpis na srednjo vojaško šolo vsaj dober, biti mora telesno in duševno zdrav, kar seveda ugotovi posebna vojaš- ka komisija. Mora imeti privoljenje staršev ali skrbnikov, predvsem pa veselje do vojaškega poklica. Prav gotovo ni treba posebej poudarjati, da lahko mladi dobijo vse podrobnejše informacije, navodila na občinskem oddelku za ljudsko obrambo, bodisi v Ptuju, Ormožu, Slovenski Bistrici, pač tam, kjer imajo mladi svoje stalno bivališče. Sicer pa te dni predstavniki oddelka za ljudsko obrambo obiskujejo tudi nekatere šole v občinah, kjer se lahko mladi takorekoč iz prve roke seznanijo z vsem, kar jih kot bodoče oficirje JLA tudi zanima. Razumljivo, da je za vse učence, bodoče častnike naše ljudske arma- de, čuvarje naših meja in naše svo- bode, šolanje povsem brezplačno. Vsi, ki bodo sprejeti, bodo stanovali v lepem šolskem interna- tu, ki je kar poleg učilnic, ki so ene od res najsodobnejših pri nas. Po- leg tega dobijo obleko, obutev, vsa učila, prehrano in še vsak mesec tudi žepnino, ki sicer ni velika, ne- kaj pa je vendarle, kar ne prejmejo učenci v nobeni drugi šoli. Ni namreč odveč, če zapišemo, da so na Srednji vojaški šoli Franca Rozmana-Staneta med prvimi pre- šli na usmerjeno izobraževanje in šola ima poseben status družbenega pomena, ki kot taka že tudi sama mnogo prispeva k popularizaciji in približevanju vojaškega poklica mladim po vsej Sloveniji. Srednja vojaška šola je praktično uresniče- vanje ustavnih pravic in obveznosti v obrambi samoupravne socialistič- ne skupnosti in graditve njenih oboroženih sil. Poleg obveznega učnega progra- ma je na šoli izdatno poskrbljeno za izvenšolsko dejavnost učencev. Med drugim prirejajo izmenjavo športnih in kulturnih prireditev z učenci drugih šol. Sicer pa se lahko sleherni učenec udejstvuje na tistem športnem ali kulturnem področju, na katerem se je udejstvoval že v osnovni šoli. Na šoli prirejajo tudi tečaje plavanja, smučanja, taborje- nje, kar je med drugim tudi obvez- no v času šolskih počitnic. iz te- ga je torej razvidno, da šola nudi mladim res izredne življenjske in učne pogoje ter tako zagotavlja vsem kar najboljše pogoje za vse- stransko izobraževanje in marksis- tično vzgojo mladih, bodočih oficirjev. Morda zapišemo še to, da v primeru, da kateri izmed kandida- tov iz kakršnegakoli razloga ni sprejet na šolanje, je poskrbljeno za to, da se lahko še pravočasno prijavi za vpis na kakšno drugo šo- lo, kjer bo lahko nadaljeval šola- nje, zato so zdravniški pregledi opravljeni že takoj zgodaj spomla- di. Ti pregledi so v Ljubljani. FRANJO HOVNIK Učenci vojaške šole se vadijo tudi v smučanju DANES PODPIS SPORAZUMA Na po<3lagi dogovora, sprejetega na skupnem sestanku Kmetij- skega kombinata Ptuj in K PO SOZD TI M A Maribor (dogovor je bil 21. januarja 1981) bo danes, 5. februarja 1981 ob 12. uri svečano podpiso- vanje samoupravnega sporazuma o dolgoročnem sodelovanju med SOZD TI M A Maribor in Kmetijskim kombinatom Ptuj Podpisovanje bo v prostorih SOZD TI M A v Mariboru, na slovesnost pa so povabljeni poleg predstavnikov obeh organizacij združenega dela še predstavniki občin Maribora in Ptuja, medobčinske gospodarske zbornice za Pod- ravje in predstavniki medobčinskih družbenopolitičnih organizacij. F Že zopet ženska! Ko sem bila pred kratkim na seji z.aložniškega sveta ČZP Kmečki glas. sem nameravala v točki »razno« spregovoriti nekaj v »obrambo« žensk. Ker pa je bil program .seje zelo obširen, sčasom paje šlo na kratko, tega nisem storila, pač pa sem obljubila, da bom o tej stvari nekaj napisala. Kdor me pozna, vsakdo ve. da sem se vedno trudila za prosvetljene naše kmečke žene in če je bilo pc>lrebno. sem se tudi zavzela za na.še pravice. Ker seje dan mojega življenja nagnil krepko čez p<.)ldne. se mi zdi prav. da še spregovorom nekaj v prid prezirane ženske. Peljala sem se z avtom proti Mariboru. Od Ptuja seje nabrala cela kc>]ona avtomobilov. Pt)časi smo se pomikali in slišala sem šoferja, ki se je jezno prid u.ševal. češ. pravgotovoje načelukoloneženskaza volanom, zalo nikamor ne pridemo. Ciledali smo televizijo. Pride na vrsto vremenska napoved. Na ekranu se pojavi vremenoslovkinja in že slišim neslano opazko: »še tu baba!<' Seveda sem zrasla spričo take izjave, saj .sem sama bila ponosna, da seje mlada izobraženka opt^gumila nastopiti tudi tu. Slišala sem naprednega kmeta, kako je navzočim neukim žen.skam očital njihovo neznanje ler pript)mnil, da jim je že nekoč neki profesor na srednji kmetijski šoli dejal: »Kaj neki je Bog delal, ko je ustvaril žensko? Tuklo je pil!« In tako bi lahko naštevala še in še, pa zakaj bi razburjala duhove. Dejslvo jc. da »šibki« spol vtKeh svojega »močnejšega« tekmeca, kljub borbi za enakopravnost, zavzema podrejeno mesto. Vprašam se. zakaj lako? Saj so že kmetice same dokazale, da je precej več kot polovico prt)izvodnje delo njihovih rok in razuma. So tovarne, ki zaposljujejo v glavnem žensko delovno silo, da ne omenjam žensk, zaposlenih v zdravstvu in prosvcti. v kulturi in ne nazadnje, koliko je čistilk! Poklic gospodinje pa je itak omalovaževan, četudi je od dobre gosptnlinje največ odvisno, daje pt>čutje v družini prijetno. In končno matere — le osiajajo brez tekmeca. Vse te milijarde ljudi, ki napt)lnjujejo na.š planet, so rodile največkrat v pomanjkanju in trpljenju žene. Zakaj bi ji tnlrekali vidno mesto, če je sposobna? Koliko imamo znanstvenic, pisateljic in drugih, ki so dobile Nobelovo nagrado! Koliko bork herojev, koliko partizanskih mater, ki so junaško opravile nalogo, katero je zahteval od njih čas in tov najslabših pogojih? Ne bomo se borile za enakopravnost, kajti s tem bi dokazovale, da nismo enakopravne. Hočemo pa. da se nam brez oklevanja prizna, kar smo si i7vi>je\aie m kar smo s svojim delom in znanjem dokazale! I udi v kolektivu »Kmečkega glasu-, našega Tednika in še kje prevladujejo ženske pa si upa kdo reči. da nist) to časopisi, s katerim smo vsi zadovoljni, to sc pravi vsi mi. ki nam je prvenstveno namenjen — bralcem. F,rna Meškova VPRAŠUJE DRUŽBENOPOUTIČNI DELAVK - ODGOVARJA NOVINAR ALI SE NOVINARJI SKRIVAJO ZA ODGOVORNOSTJO DRUGIH? Le malokrat se dogaja, da novinarji dajejo intervjuje, saj .sami sprašujejo družbenopoli- tične delavce in druge, da bi dobili informaci- je. Zakaj ne bi bilo enkrat obratno? Za interv- ju smo zaprosili novinarko Radio — Tednika Ptuj Nevenko Dobljekar. Novinar je družbenopolitični in javni delavec. Ali mislite, da uresničujete to svojo nalogo in kako? »Novinarji si prizadevamo, da bi uresniče- vali to svojo družbenopt)litično aktivnost. Ne samo lako. da prisostvujemo dogajanjem, temveč da tudi aktivno sodelujemo v raznih organih družbenopolitičnih organizacij, akupnosli in društev — skratka, v vseh življenjskih in delovnih okoljih.« Novinar mora bili kar najbolj celovito informiran, da bi lahko podal objektivno, natančno in usmerjajočo informacijo. Ali mislile, da vam to uspeva? »C e t)dgovorim po resnici, mislim, da nam lo v celoti ne uspeva.« ("estokrat imate težave, da bi dobili celovi- to informacijo, intervju od vodilnih delavcev v OZD. od družbenopolitičnih delavcev in drugih. Kaj mislile, zakaj je to tako? »Vzrok je najbrž v tem. da novinarji »prehi- tevamo«. I)a želimo za informacijo zvedeli in o"njej pisali že takrat, ko se vprašani še ne more opreli na dejstva, ki bi jo potrjevala. Na drugi strani pa je z-apiranje informacij posle- dica lega. ker v zadnjih letih vse bolj zaostru- jemo odgovornost po.sameznikov in raznih kolektivnih organov, ki smo jih pričeli uvajati. Vedno sc tu pojavlja vprašanje delavca, ki daje izjavo, ali bo dovolj konkreten, ali bo ptnedal kaj takšnega, kar je poslovna skriv- nt)sl. Na drugi strani pa se pojavlja vprašanje, koliko je človek, ki dela na vodilnem položa- ju. kritičen do svojega dela. do dela svojega okolja, da bo resnično dal ne le pohvalno informacijo, temveč da bo povedal tudi slabosti, ki so posledica morda nedela, pre- majhne zavzetosti pri opravljanju lega dela.« Kako bi ocenili lo. da v večini informacij, ki jih posredujete po radiu in v Tedniku poroča- le to. kar drugi povedo, manj pa lastnih, usmerjajočih informacij. Ali lo pomeni skri- vanje za odgovornostjo drugih? •)Morda bi temu lahko rekli tako. Vendar scm prepričana, da je vzrok v tem. da novi- narji v lakih malih informativnih hišah delamo — vse. »Svašlarimo«. pravijo temu Hrvati. To pomeni, da se moraš na vse nekoli- ko spoznali, vseh teh stvari pa ne poznaš lako dobro, da bi si dovolil komentirati dogajanje. Res je. da se tu in lam spustimo na to dokaj spolzko področje. pKjdročje novinarskega dela. Pa to samo takrat, kadar stvari dobro poznamo, ko se lahko pt)svetujemo. Vendar je treba reči, da je za komentiranje potrebno ogromno, ogromno dela. daljši novinarski staž. poznavanje problematike v celoti — od začetka, pa do takrat, ko jo kom »itiraš — in dovolj izkušenj. Ne samo družbenopolitičnih, temveč predvsem življenjskih.« Čestokrat je v vaših inlof-macijah zaslediti tudi kritičen, izostren ton i^akšne »nevšečno- sti« doživljale ob tem? »Najprej se to Prav gotovo. To si tudi mi želimo. Že sedmo leto sem zaposlena v tem zavcxlu in ves čas ugotavljamo, da bi moral programsko izdajateljski svet tu več storiti — pri program- ski in vsebinski zasnovi obeh medijev. Ker je naš najvišji organ, je lo tudi njegova naloga.« Sle tudi delegat v zboru združenega_ dela SO Pluj. v kulturni skupnosti in še kje. Često- krat jc slišali vaše besede oziroma stališča vaše dclcgacije. Ali menile, da je to zaradi skrbno predelanega gradiva, ali pa vam to omogočajo informacije, ki jih imate na razpolago zaradi svojega poklica? »Ker delamo vsi novinarji v isti pisarni, smo hote ali nehote seznanjeni z vsem dogaja- nieni in zalo dobro informirani. Res paje, da stališča delegacije oblikujemo na pckllagi poslanega gradiva. Reči pa moram, da v gradivirobičajno namenimo večjo pozornost listini v prašanjem, ki se bt)lj dotikajo dela v kulturnih ustanovah.« Kritično povejte, kaj mislite o delegatskem gradivu'.' O njegovem obsegu, o informaciji, ki bi jo delegat prejel hitreje? •>Mislim, da so dnevni redi sej preobširni. Gradiva so v zadnjem času bolje pripravljena — informacije so krajše in jedrnate. Gotovo pa prihajajo nekatera vprašanja v razpravo prepozno — na primer rezultati o devetme- sečnem gospodarjenju šele na decembersko sejo zborov skupščine, ko ni več kaj popraviti. Delegatska informacija bi morala biti obja- vljena v Tedniku ali v radijskem programu že takrat, ko so za posamezni akt pripravljene teze« Kako bi po vašem mnenju, saj ste tudi sekretarka OO ZKS v Radio — Tedniku, morala delovati zvczj komunistov v občini, da bi bile OO ZKS akcijsko in idejnopolitično K)lj učinkovite? •>Osnovne organizacije ZKS bi morale biti med sabo in z občinsko konferenco dosti bolj povezane. Občutek imam, da je povezanost med komitejem in osnovnimi organiz.acijami mnogo močnejša. Najbrž zaradi tega. ker se komite pogt)steje sestaja in sproti obravnava aktualne probleme. C lani konference bi morali dosti bolj aktivno stnlclovati v osnov- nih organizacijah. Mislim pa. da komunisti vse premalo up(.>stevamo in uveljavljamo nt)vc met(.>de delovanja. Dosti tesneje bi si>delovali tudi. če bi uvedli takšno prakso p*>snelkov sekretarjev, kot sedaj ob pripravah na program.sko volilno konferenco, ko se btKlo sestajali sekretarji po posameznih dejavnostih.« Kaj pa druge družbenopolitične organizaci- »Mislim, da je tam povezanost še bolj šibka. p<.).sebej v socialistični zvezi, kjer v krajevnih konferencah še vedno nismo uvelja- vljali dela po sekcijah. V sindikatu se mi zdi, da odbori delavcev sindikatov posameznih področij delajo dokaj dobro, vendar ostaja ta aktivnost na nivoju odbora in ne gre dovolj v bazo.« Ali menite, da so družbenopolitični delavci občine Ptuj dovolj prisotni v bazi? »Ne!« Samokritično povejte, ali ste dober novi- nar? »Najprej bi morala opredeliti pojem — dober novinar! Vsi novinarji v redakciji smo neprestano ne^dovoljni s kvaliteto svojega dela, tudi jaz. Čp je to kakšen odgovor, potem naj bo dovolj!« Ustanovljen je tudi aktiv komunistov novinaijev. Zakaj ne deluje, saj bi tam marsi- kaj predisk utirali? »Najbrž zato, ker je delovanje zastalo zaradi ljudi, ki bi ga naj vodili, sami pa smo preveč leni. da bi ga spodbudili.« Je pa aktivnost nekoliko boljša v ptujskem in mariborskem aktivu Društva novinarjev Slo- venije, tako da smo pričeli z delom tudi v svoji stanovski organizaciji.« Ali menite, da ste za delo, ki ga opravljate, dovolj nagrajeni? »Glede na osebne dohodke v občini — da. V primerjavi z novinarji v večjih hišah, ki so pa spet v drugačnem položaju, pa ne. Znana resnica je, da se na lokalcu naučiš garati, v na primer osrednji hiši pa potem le delaš!« Kaj menite, zakaj v Ptuju ne moremo ustanovili IN DOK centra? »Menim, da je to odvisno le od skupine ljudi, ki morajo stvar spraviti na papir. Kje bo center, kdo bo v njem delal in od kod bo financiran. Kadri se bodo našli — za ostalo pa pravijo, da ni težav.« Kaj bi napravili, če bi bili odgovorni urednik in kaj bi spremenili v radijskem programu oziroma v Tedniku? »Takšnih ambicij nimam. Mislim, da se vprašanje navezuje na eno od prejšnjih. Oba medija obveščanja potrebujeta večjo življenj- sko noto.« Bi zapustili novinarske vrste, če bi se vam ponudila prilika? »Ne, mislim, da ne. Sicer se nisem izobraže- vala za ta poklic, vanj sem »padla« bolj ali manj slučajno, vendar mi je toliko všeč, da bom v njem ostala. Sicer se pa nikoli ne ve ...« Kako lahko uskladite delo, ki zahteva mnogo odsotnosti od doma in funkcijo matere, žene? »Ja, izredno težko. To je poklic, ki zahteva polno angažiranost, delno gre to na račun družine, pa če se še lako trudiš. Posledice gotovo so, tako v odnosu moža in žene kot v odnosu matere in otroka. Mislim, da vsi možje, katerih žene so zaposlene kot novinar- ke, potrebujejo dosti potrpljenja in razumeva- nja. Pri novinarstvu je pač tako, da je služba vedno prva. Članek n;ora biti napisan, oddaja mora biti na sporedu ob točno določenem dnevu, uri. ..« In za konec, kakšna je vaša ocena družbe- nopolitičnih razmer v občini? »Ocena družbenopolitičnih razmer v obči- ni? To je najtežje vprašanje. Mislim, da smo v preteklem letu preživeli veliko preizkušnjo in pokazali, da smo sposobni ohraniti in boriti se za to, kar smo pridobili v NOB in izgrajevali vsa leta po vojni. Žal pa se mi zdi, da smo danes vse premalo pripravljeni poprijeti za delo, da bi uresničili slabiliz.acijske napore in pospešili gospodarsko rast. Visoki življenjski stroški nas najbolj prizadenejo, saj smo nekako navajeni preveč lagodnega življenja. In občutek imam, da smo glede gospodarske situacije pri nas in v svetu nasploh, preveč brezskrbni.« D Stojčevski tednik — 5. febmar 1981 imaSe kmetijstvo - 7 OBMOČNA SKUPNOST ZA OBRAMBO PRED TOCO Prispevek naj bi plačevali vsi Slovenci Izvršni svet skupščine občine Ptuj je vsem podpisnicam samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne samoupravne skupnosti severovzhodne Slovenije za obrambo pred točo, Ici se niso odzvale podpisu sporazuma poslal poseben dopis s katerim jih poziva k podpisu, prav je, da torej nekaj značilnosti tega spora- zuma zapišemo tudi mi. Zakon o sistemu obrambe pred točo je zadolžil vse ustanoviteljice na območju severovzhodne Slovenije, da ustanovijo območ- no skupnost za obrambo pred točo do 31. decembra 1979. Ce ustanoviteljice, ki jih je za- kon določil te skupnosti ne bi ustanovile, bi morale občinske skupščine ustanoviti skupnost z odlokom. Konec leta 1979 in vse leto 1980 sta potekali v smislu samoupravnega odločanja ustanoviteljic. Odziv v občini Ptuj je bil slab, v ostalih desetih občinah, ki so v podravski regiji vključene v obrambo pred točo, je to sporazumevanje boljše potekalo. Tako je območna skupnost bila ustanovljena konec lanskega leta. Čeprav predvidene podpisnice sa- moupravnega sporazuma o ustanovitvi niso podpisale tega sporazuma, je skupščina občine Ptuj sprejela odloka o obveznem plačevanju prispevkov, ker v proračunu in rebalansu prora- čuna v ta namen ni bilo sredstev. Odloka sta bila sprejeta za družbeni in zasebni sektor. Plačeva- nje sistema obrambe pred točo pa ostaja odprto še v tem letu, vendar se mu ustanoviteljice pod prisilo zakona ne morejo izogniti. Zakon namreč daje možnost samoupravnega sporazumevanja ali pa izdajo odloka, ki določi prispevke za obrambo pred točo. Delegati zborov skupščine občine Ptuj so ob sprejemanju odlokov o višini in načinu plačeva- nja prispevkov za obrambo pred točo ves čas ^^iii^.aii uvedbo postopka za spremembo zako- na o sistemu obrambe pred točo. Ker smo zahte- vek po plačevanju prispevka za obrambo pred točo v vseh slovenskih občinah uveljavljali že pri sprejemanju zakona, smo menili v ptujski obči- ni, da pobuda delegatov naše občine ne bo rodila sadov v republiški skupščini. Zato smo prek območne skupnosti severovzhodne Slovenije za obrambo pred točo in prek sveta skupnosti podravskih občin sprožili pobudo za enoten nastop pri spremembi zakona. Upamo lahko, da bo ta skupna akcija, ki že teče, v republiški skupščini rodila sadove. Aktivnosti za spremembo zakona v smislu zahtev ptujskih delegatov sicer potekajo, vendar pa je potrebno delovanje in financiranje obrambe pred točo zagotoviti tudi v času do spremembe zakona. Izvršni svet skupščine občine Ptuj je zato v začet- ku tega meseca razpravljal o osnutku odloka o ustanovitvi območne samoupravne interesne skupnosti za obrambo pred točo v severovzhodni Sloveniji za območje občine Ptuj. Odločil seje, da ponovno pokliče k podpisu vse podpisnice samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne skupnosti za obrambo pred točo v severovzhodni Sloveniji na območju občine Ptuj. Rok za podpis tega sporazuma je do 10. februarja 1980. V primeru, da sporazum ne bo sklenjen, bo seveda izvršni svet SO Ptuj moral pripraviti osnutek odloka in ga posredovati zborom občinske skupščine v obravnavo. Za zasebnike je bil že v lanskem letu sprejet odlok o višini in načinu plačevanja prispevka za obrambo pred točo. Ta odlok naj bi veljal še v naslednjih letih, če seveda sistema financiranja ne bi spremenili. Odlok predvideva obremenitev v višini 1,3 odstotka od katastrskega dohodka. Plačevali pa ga bodo seveda vsi, ki tak dohodek imajo. Ta prispevek ostaja tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju v smislu samoupravnega sporazuma o temeljih plana te območne skup- nosti za obrambo pred točo nespremenjen. V organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih bi po samoupravnem sporazumu o temeljih plana območne skupnosti severo- vzhodne Slovenije za obrambo pred točo v tem srednjeročnem obdobju plačevali poseben prispevek za obrambo pred točo iz dohodka, ki ga dosegajo v tekočem letu. Prispevek bi nakazovali mesečno, višina prispevka pa je določena z osnutkom tega programa dela in samoupravnim sporazumom. Prispevki za organizacije združenega dela, ki so registrirani za opravljanje kmetijske dejavnosti znašajo 0,32 odstotka ali pa 0,16 odstotka, glede na intenzivnost proizvodnje. V prvo skupino so vključeni delavci s primarno kmetijsko proizvodnjo. V prvo skupino so vključeni delav- ci s primarno kmetijsko proizvodnjo, v drugo pa organizacije, ki brez osnove zemljiš6'' ustvarjajo dohodek iz kmetijstva kot npr. kmetijsk« zadruge. K sporazumu lahko pristopijo tudi dru- ge zainteresirane organizacije združenega dela ali skupnosti — plačevali pa naj bi prispevek po stopnji 0,08 odstotka, vendar žal teh v naši severovzhodni Sloveniji ni. Plačniki so tudi lovske družine, njihova prispevna stopnja pa je 1,3 odstotka od dohodka. K realizaciji vseh stroškov daje še Zavarovalna skupnost Triglav. Kaj če sporazuma ne sprejmemo? Skupnost je v severovzhodni Sloveniji ustanovljena. V občinah bodo za vse tiste, ki ne bodo podpisali sporazuma o ustanovitvi območne skupnosti za obrambo pred točo, morali sprejeti odlok o ustanovitvi, pripomniti pa velja, da je boljša samoupravna pot dogovarjanja. N. Kotar BILE SMO V PREKMURJU Ko se poslavljamo od starega leta. se radi ozremo na prehojeno pot in jo še enkrat kritično ocenimo. Posebno radi pa se spom.ni- mo doživetij, ki so nas osrečevala. Eno takih je bil tudi izlet ali bolje: poučna ekskurzija kmečkih žensk iz obrata kooperantov pri Kmetijskem kombinatu »Slovin« Ormož. Naj mi udeleženke ne zamerijo, da pišem o tem tako pozno, pa saj veste, lanska letina je bila vsa zapoznela in temu primerno tudi moj članek. Ker je pa pred nami novo gospodar- sko leto. v katerem bodo pravgotovo prišli na vrsto tudi izleti, bi Vam vseeno rada poveda- la. kaj smo videle in kako smo bile zadovolj- ne. da bi nas še drugi posnemali. Bilo je lani 25. septembra, ko so se pred upravnim poslopjem Kmetijskega kombinata »Slovin« v Ormožu ustavili 3 veliki avtobusi in naložili kmečke žene. ki so se tukaj zbrale, da se udeleže poučne ekskurzije v Prekmurje. Bi! je lep sončen dan in naglo smo krenili na pot proti Murski Soboti. Spotoma smo »pobirali« še žene. ki so nas ob cesti čakale, v Ivanjkovcih jih je bilo kar za cel avtobus. V Žcrovincih so vstopile še zadnje. Hitro smo se pripeljali v prieško metropolo Ljutomer in nato v Mursko Soboto. Tu smo imele v programu, da si ogledamo Tovarno mlečnega prahu in Tovarno oblačil »Mura«. Ker smo bile zelo številne, smo se razdelile v dve skupini in si izmenoma ogledale obrata. V Tovarni mlečnega prahu, ki jo je postavi- la »Jugoslovanski deci« UNICEF« kot je zapisano na marmorni plošči ob vhodu, smo si ob strokovnem vodstvu ogledale mehanizi- rano pot mleka na tekočem traku od kamio- na. ki je pripeljal mleko s terena pa vse do skladišča s suhimi proizvodi največ visoko- kvalitetne otroške hrane. Hvaležne smo vodičem, ki so na naša vprašanja prijazno odgovarjali in se tudi potrudili, da bi nam potek proizvodnje tolmačili čim razumljiveje. Od tu smo se napotile v »Muro«. Pred tovarno nas je sprejela Marija Vildova in nas do podrobnosti seznanila o nastanku in razvoju tovarne, o organizaciji dela in o vsem. kar je s tem v zvezi. Takole nam je povedala: »Včeraj smo praznovali 55 letnico od začetka tovarne, ki sla jo osnovala zakonca Cvetič. Žena je bila šivilja. Začela sta s 6 šivalnimi stroji. Iz tega se je razvila konfekcij- ska industrija. Šef je bil iz ČSR in kmalu so namestili 160 strojev. Prekmurje je bilo revna pokrajina. Zemlja se je med dediče vedno delila in ker mala pt)sestva niso bila sposobna preživljali števil- nih lastnikov; je iz Prekmurja odhajalo zelo dosti ljudi na sezonsko delo v Banat pa tudi v inozemstvo. Bili so zadovoljni z malo plačo. Ker pa seje tovarna »Mura« dobro razvijala, je dosti Prekmurcev dobilo že doma delo. Tako je pred 30 leti to je leta 1950 kolektiv že štel 450 delavcev. Danes »Mura« zaposljuje 4.400 ljudi, od tega 80% žensk. Poslopja »Miirinega« obrata so razvr.ščena na 10 ha ograjene zemlje, izredno lepo negovane, ("lovek ima občutek, da se sprehaja po parku. Moram povdariti. da ni bilo nikjer opazili niti papirčka, niti čika. Vsi delavci se trudijo za lepo okolje in ta smisel se odraža tudi na njihovih domovih. Ko smo se peljale skozi naselja, smo opazile kako urejene domačije imajo. Zasluga »Mure« je tudi bolnica in otroški vrtci. Vozi delavski avtobus. Letno zgrade 20 do 30 stanovanj. V centru za vzgojo kadrov usposobijo v 4 mesecih delavce, ki že dosegajo 50 % normo. Od službojočih se zahteva predvsem natančnost, spretnost in dober vid. Osebni dohodki znašajo mesečno od 6.000 do 7.000 din, najmanj 4.300. največ 9.000 din. Delajo v dveh izmenah, na voljo imajo 3 vrste malic. Povprečna starost delavcev je 29 let. »Mura« ima že 290 upokojencev, t. j. takih, ki so pri njej začeli in končali z delom.« 50 % svoje proizvodnje izvaža v inozem- stvo. Veliko pozornost posveča temu. da se drži dogovorjenih rokov in da so izdelki neoporečne kakovosti. Ko smo si pozneje ogledale tovarno ludi od znotraj, smo videle, kako vse hiti. kako je vse lepo izdelano. Nagovorila sem tovarišico, kije pregledovala izdelavo izredno lepih bluz za uniforme. Izvedela sem. daje strokovnjakinja iz Zahodne Nemčije in prevzema uniforme za stevardese Lufthanse. »Mura« je svetovno znana in priznana firma. To je plod truda in dela izredno pri- dnih delovnih ljudi. Z najboljšimi vtisi smo se poslovile od »Mure« in z^plo smo hvaležne tov. Vildovi. ki nam je tako ljubeznivo pojasnjevala vse. kar nas je zanimalo. Nato smo se odpravile v Sodišince, kjer smo si ogledale domačijo Irme Obal, stare okoli 50 let, kije že 10 let vdova. V moderno urejenih svinjakih redi 25 plemenskih svinj z 80 pujski. Obenem ima še 5 molznic, ker pravi, da so,ji krave zelo pri srcu in ne bi mogla biti brez njih. Ima 6 ha obdelovalne zemlje. Njeno domovanje izgleda kot vrtnari- ja. Povsod rože! Še na oknih svinjakov so se košatile viseče pelargonije. Vprašala sem. kako prezimi toliko rož pa mi je povedala, da vsako leto podredi enega prašiča v ta namen, da ga proda in za izkupiček kupi spomladi rože v vrtnariji. Pameten izhod. Vprašala sem jo še, kdo ji pomaga delati. Pravi, da dela v glavnem sama, ker je zaenkrat še pri polni moči, nekaj pa postori hčerka, ko pride iz tovarne. Rekla je: »Veste, tu pri nas gre od vsake hiše mladina v tovarno. Zato tudi jaz ne morem braniti svoji hčerki, ker bi jo sicer drugi prezirali.« Njeno lepo domačijo si pride marsikdo ogledal in dan pred nami je bil tam cel avtobus kmetijcev iz Francije. Od tu smo se napotile na kmetijo Jožefe in Jožeta H a r i. Gospodinja je hčerka Irme Obalove. Ker imajo vse mehanizirano, tudi materi precej pomagajo z delom s stroji. Imajo 9 ha obdelovalne zemlje ter redijo 9 molznic in najmanj 11 pitancev. Podmladek imajo ves svoj. Pravijo, da če so cene vspod- budne,dajih težave ne »kolejo«. Tudi tukaj je opaziti blagostanje. Sedaj so se nam pa začeli oglašali želodci in odpeljale smo se v Moravske toplice, kjer smo imele naročeno kosilo. Popoldan je potekal v znamenju razvedrila. Večina se je poslužila kopeli v zdravilni vodi in kaj hitro je prišel čas odhoda. Iz naših avtobu.sov je donela vesela pesem, ko smo se po lepi asfaltirani cesti varno vračale iz Prekmurske ravnine. Bil je lep, plodovit dan in ob tej ugotovitvi smatramo za dolžnost, da se zahvalimo Kmetijskemu kombinatu v Ormožu, za prispevani delež k stroškom, požrtovalnim tovarišicam iz pospe- ševalne službe za kooperante pa še prav posebno prisrčna zahvala za njihovo veliko skrb. ERNA MHŠKOVA ALI JE LOKOMOTIVA ^ZAKLENJENA" Lansko leto je minilo petdeset let. odkar je poslal prevoz po že- kvnici sestavni del človekovega življenja, to je bil vsekakor uspeh /a ljudi, ki so / velikim zanima- njem in radovednostjo zrli ali bo dosegla parna lokomotiva pred- pisano hiirt)st. Kasneje seje pre- voz poželc/nici naglo razširil, tudi po vsem svetu, tako je dvajset let kasneje vozila tudi po slovenski /onilji. Ra/voj parne lokomitive. od prv ih zamisli do njenega umi- ka so \ današnjem času zamenjali sodobnejše diezlove lokomotive. Parne lokomotive so končale s\o)o življenjsko pol. nekatere v naših žcie/arnah. ker so že tako daleč dotrajane, da niso več za uporabo, zaostale pa imamo le en /cle/niški muzej v Beogradu in še la je zelo skromen. Mladi, ki verjetno nc bodt) več videli teh priljubljenih lokomotiv na parni pogiMi. se bi>do pač mo- rali /aleči h knjigam in slikam. /.t te vrste zapuščino bolje skrbe sedaj v krajevni skupnosti pri Veliki Nedelji, kije za marsi- katerega tujca prava paša za oči, predvsem za otroka, ki morda nikoli ne bodo verjeli, da je ta lokomotiva, ki stoji negibna na tračnicah, nekoč vozila po progi Ormož Maribor itd. Besedilo m [»snetck: Viktor Rajh Železničarski delavec Franc Gotvajn pregleduje lokomotivo KOMPENZACUE ŠE 00 15. FEBRUARJA Za boljšo preskrbo z mesom Zlasti v avgustu lanskega leta je bila preskrba prebivalstva s kme- tijskimi živilskimi proizvodi, še posebej s svežim mesom, zelo slaba. Zakon o intervencijah v kmetijstvu in pri porabi hrane iz leta 1979 sicer ureja način in oblike intervencij v kmetijstvu in pri porabi hrane, vendar naša samoupravna interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva v občini Ptuj ni zajemala tako širokih stimulacij, ampak le intervencije pn proizvodnji hrane. Kako smo torej reševali intervencije pri porabi hrane, /lasti pri svežem mesu? odgovarja Zvonka Kneževič, članica izvršnega sveta SO Ptuj: »Intervencije je potrebno razdeliti v dva dela. En del predstavljajo intervencije pri porabi hrane za katere smo se v ptujski občini odločili ludi v tem srednjeročnem obdobju, v skladu s temelji planov samo- upravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva. Intervencije za meso. predstavljajo drugi del intervencij in smo jih morali uvesti na podlagi odloka o kompenzacijah za meso, ki ga je sprejel republiški izvršni svet in je veljal od 19. septembra lanskega leta. Na osnovi tega odloka smo zagotavljali intervencije za meso v občinah in republiki. Do konca oktobra lanskega leta sla občina Ptuj in SRS prispevali za prašičje in lunečje meso kompenzacije v znesku 3,5 dinarja ali skupno sedem dinarjev. Od 31, oktobra do konca leta (predvidevajo podaljšanje in- tervencij do 15. februarja) pa skupno 8,40din za svinjsko meso in 7,20din /a junečje meso. Na osnovi tega smo morali v proračunu najti sredstva /a pokrivanje teh kompenzacij ler ugotovili, da se mesečna poraba mesa v prodaji v svežem giblje od 70 do 80 ton in več kot polovico mesa predstavlja junetina.^V oktobru in septembru smo je pojedli 44 ton, v novembru 42 ton in decembra 44 ton. Svinjskega mesa smo pojedli nekoliko manj, verjetno zaradi samooskrbe. V septembru in oktobru je bilo prodanega 35 ton svinjskega mesa. novembra 28 ton, decembra pa 33 ion.« Kaj te količine mesa pomenijo glede na finančne zneske kompenzacij? »V finančnem znesku to pomeni od 30 do 35 milijonov mesečno, ki bi jih morali v proračunu zagotavljati. Ker pa tudi v letošnjem letu v proračunu ni sredstev v ta namen in jih je zato potrebno nekomu odvzemali, se izvršni svet SO Ptuj zavzema, da kompenzacij ne bi plačevali iz proračuna občine, ampak naj bi bile cene mesa realne.<( So bili mogoče v zvezi s tem kakšni zaključki, posveti ah drugačne i)blike dogovarjanja? »Izvršni svet SO Ptuj stalno spremlja kompenzacije, ponudbo mesa, ponudbo klavne živine na trgu. Ugotavlja, daje ponudba mesa dobra, da pa ponudba klavne živine izredno niha in daje v zadnjem mesecu ponovno opazili nihanja cen in preprodajo živine v sosednji republiki, saj je lam odkupna cena živine občutno višja. Ker so ta nihanja v /adnjem času ponovno dobila razsežnosti je medzadružni svet sklical poseben usklajevalni sestanek med predstavniki kmetijskih organizacij, prometnih organizacij z mesom, izvršnih svetov občinskih skupščin naše regije in pristojnih združenj. Bilo je mnogo zaključkov in sklepov, ki so jiirposredovali tudi predsedniku republiškega izvršnega sveta, kajti motnje v prometu z živino vseh kategorij so tako občutne in se močno odražajo v preskrbi z mesom, daje takšno obveščanje nujno in je nujno tudi ukrepanje izvršnega sveta socialistične republike Slovenije.<( Kakšne so torej v prihodnje možnosti na tem področju? Kaj si lahko obetamo? »Obetamo si lahko verjetno realne cene mesa, ki pa ne bodo mnogo višje od sedanjih, saj tudi kompanzacije niso prispevale k bistveno nižjim cenam mesa. V naši občini računamo, da teh sredstev ne bomo izdvajali več iz proračuna občine, ampak bomo ta sredstva zbirali v samoupravni in- teresni skupnosti za pospeševanje kmetijstva, ki naj bi v bodoče inter- venirala tudi na področju porabe hrane, kamor nedvomno sodi tudi meso.« V samoupravnem sporazumu o temeljih plana samoupravne inte- resne skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ptuj so z novim srednjeročnim obdobjem vključene tudi intervencije pri porabi hrane. Po tem sporazumu tako delavci v združenem delu in drugih delovnih skupnostih združujemo sredstva po enotni slednji 0,50 odstotka od osebnega dohodka iz dohodka. Ni odveč še vabilo vsem organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim, ki še niso podpisale samo- upravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne sku- pnosti za^^pospeševanje kmetijstva občine Ptuj, da to zaradi lastne oskrbe s hrano čim prej storijo in pošljejo svojo pristopno izjavo navedeni samoupravni skupnosti. N: Kotar V SOBOTO VMARKOVCIH Med mladimi iz kmetijstva tečejo še zadnje priprave na tekmova- nje »Mladi in kmetijstvo«, ki bo v soboto 7. februarja ob 16. uri v /adružnem domu v Markovcih. Mladi se bodo med seboj pomerili v znanju i/ kmetijstva: poljedelstva, živinoreje, sadjarstva, strojništva, kmetijske zakonodaje, hranilno kreditne službe, vinogradništva in družbenopolitične prakse. K tekmovanju seje prijavilo šest ekip z območja ptujske občine, pri učenju pa jim pomagajo mentorji — pospeševalci kmetijstva pri kmetijski zadrugi Ptuj, saj je pred mladimi težka in odgovorna naloga: obvladali znanje iz mnogih knjig in prakse, saj je predpisane literature /a celo tipkano stran. Ker pričakujemo, da bo tekmovanje zaradi množice vprašanj precej časa trajalo, bo med krogi vprašanj za razvedrilo in odmor še kulturno zabavni program. Ostaja torej le še upanje, da bo tudi dvorana, kije precej prostor- na. polna — za to boste poskrbeli vi in ne mislite, da se kviza, če niste mladi po letih, ne smete udeležiti. \ sem tekmovalcem pa moramo že sedaj zaželeli veliko znanja, tekmovalnega duha in seveda to. naj zmaga tista ekipa, ki resnično ve največ, in nas bo tudi na regijskem tekmovanju »Mladi in kmetijstvo« dobro zastopala. N. Kotar Povezovanje z zasebnimi kmetovalci \ okviru K Z Slovenska Bistrica vse uspešneje organi/irajo pove/ovanje / zasebnimi kmetovalci in tudi ptne/ovanje med kmetovalci samimi. To pri- naša kvalitetne premike na področju pridelave kmetijskih pridelkov laku količinsko kot kakovos- mo Vokv iru kmetijske /adruge Slov. Bistrica sedaj deluje že sedem skupnosti. Camo v skupnosti za molioracijo/emljiščje vključenih blizu 60kmetov. V mlekarskih skupnostih deluje že nad 320'kmeto- valcev. v strojnih skupnostih pa je vključeno nad 40 kinclov. Vse uspešneje pa se uveljavljajo tudi sa- djarska. vinogradniška, poljedelska in travniška skupnost, saj njihov pomen iz leta v leto raste. /a uspešno delo skupnosti imajo v veliki meri /asiiigc tudi pospeševalci KZ Slov. Bistrica. Viktor Horvat 8 - IZ NASIH KRAJEV 5. februar 1981 — Dober den! Letos pa resen kak zgleda nede kunec zime. Tak je mrzlo kak negda v slorih cajlih. Saj lo ne hi nič hujdega hlo, če bi meja človik zadosti drv. premoga ali pa kurilnega olja. če pa ti v cisterni za olje no v drvarnci povoki mrežo predejo pa je resen hujdič. Eh, pa kaj bi jomrali. saj nikad neje tak bilo. ke ne bi nekak bilo. Jaz se pri toti ener- getski krizi s ten tolažin. ke nan majnika, junija, julija no avgusta čista zagvišno nede trebuh) kuriti no de nas lepo brezplačni sunček greja. Cnes bi van rad enih por vicov poveda. Eni so že stori no jin je broda zrosla. nekaj pa je tudi friških vmes: Gnešji den vsi gradimo ali kaj doj podiramo. Zato mo van najpret enega gradbenega poveda: »Živita dvo brata, eden na Pluj i. drugi pa v .4 vstraliji. Poleti med dopustom sta .^e šla stavil keri de si prvi hišo zgroda. Po dveh mescih dobi Ptujčan telegram iz A vslralije: Še 14 dni pa de hiša pod streho.! Ptujčan mu je posla v daljno deželo telegram: Fali mi še 14 dovolenj pa mo lehko začeja graditi. . . « To najbrž že vete, da je moj sosid Juža jager. Poleti sta hodila z jegoVo žcnkico Julo na obisk k žlohti v kočevske šume. Pret ka sta odišla sen ga lepo prijateljsko vproša: Pje, sosid, kaj boš nareda, če de ti Julo medved mipadna? Trotln pohjeni, saj vei, da mo medveda brona, ke mu ne bi Jula preveč kože raztrgala . . . Pa še ena jagrofska na račun sosida Juža, ki sen ga to pred krotkin pita zakaj vsokokrot gdo gre na jago svojemi pomočniki pesi Hektori vuhe v vozel zaveže, pa vete kaj mi je reka. da mu vuhe zato zavozlo, ke ne hi pret kak de domu priša, pozoha v mesnici nekaj divjačine kupiti. . . To pred por dnevi gdo bla loka zima, sen na Ptuji hija. Tak blo mrzlo, ke je moglo več šoferov avte porivali. Vida sen tudi eno fejsl diklino v napetih hlačah, ki se je monlrala z avtom no prosla za pomoč. Te pa smo trije Katrco porivali... Avlo seveda. SREČNO LUJZ. OSREDNJA SKRB DOMU KRAJANOV Ce bi hoteli primerjati po akti- vnosti krajevne skupnosti mlfsta Ptuja bi lahko trdili, da je kraje- vna skupnost Budina — Brstje Se posebej aktivna, zlasti pri gradnji doma krajanov. Franc Lašič, predsednik sveta krajevne skupnosti Budina — Br- stje nam je o odločitvi za gradnjo in poteku gradnje doma občanov povedal: ,,Gradnja doma krajanov je ure- sničitev d,olgoletne želje krajanov naSe krajevne skupnosti, sai že pred ustanovitvijo Krajevne skup- nosti nismo imeli nikjer nobenega prostora, kjer bi se lahko občani sestajali, kjer bi se lahko odvijale kakršne koli aktivnosti v krajevni skupnosti. Sestajali smo se v gosti- lni, saj drugega prostora nismo imeli. Ob ustanovitvi krajevne skupnosti smo v program akti- vnosti kot prioriteto zapisah gra- dnjo doma občanov. Temu prime- rno smo tudi prilagodili takratni referendumski program in izglaso- vali samoprispevek, katerega sred- stva smo namenili skoraj v celoti za dom. Z gradnjo smo začeli v le- tu 1980, ko smo imeli urejene na- črte in ostalo dokumentacijo. Z gradnjo samo smo začeli septem- bra, ko smo v lastni režiji skopali temelje, nadaljevali z gradnjo kleti in nato montirali montažne marle- sove elemente. Ponosni smo na delo, ki smo ga opravili in trdimo, da je dom naš, resnično naš, saj smo ga zgradili z lastnimi sredstvi in s svojim delom. Dom ima 326 kvadratnih metrov bruto površine in dve etaži. V kle- tnih prostorih je predvideno zaklo- nišče za 50 oseb in prostor v kate- rem bi uredili kegljišče ter drugi manjši skladiščni prostori. V zgo- rnjem delu doma ie največji del namenjen dvorani, ki bo služila za marsikatero dejavnost kulturnega, družbenopolitičnega in družabnega značaja, ki bo združevala krajane. So pa še prostori, ki bodo name- njeni za delo krajevne skupnosti, dejavnost mladine in drugim orga- nom in organizacijam krajevne skupnosti. Našega lastnega prispevka v obli- ki dela še nismo ovrednotih, ocenjujemo pa, da je naše delo prihranilo najmanj milijon in pol dinarjev. Posebej velja omeniti ne- verjetno pripravljenost krajanov za delo pri gradnji doma. Organi- zacijo je sicer vodil gradbeni odbor v tesni povezanosti z uličnimi od- bori socialistične zveze, mnogokrat je bilo brez poziva na gradbišču zbranih več kot 40 ljudi, veselje je bilo gledati zagnanost vseh nas." Dom krajanov v Budini—Brstje je vključen tudi VTeferendumski program, ki so ga sprejeli konec lanskega leta, ostaja pa še vrsta drugih nalog, ki jih bodo morali krajani realizirati v tem petletnem obdobju. Ali boste dali prednost domu tudi v tem letu? ,,Domu krajanov bomo dali ča- sovno prednost, namenili pa mu nismo kdove koliko sredstev. Smo- trno je namreč, da dom krajanov končamo v letošnjem letu in bi ta- ko lahko kmalu služil svojemu nameu. Potrebno bo opraviti še vrsto obrtniških del, vendar raču- namo, da bomo tudi ta dda v veči- ni opravili krajani sami." Ko pripovedujete o družabnem, kulturnem in drugem življenju v krajevni skupnosti je prav, da poveste kakšno je to življenje, ka- ko so aktivne družbenopolitične organizacije? ,,Začel bi z mladimi, ki so izre- dno aktivni na vseh področjih. Izkazali so se v akciji NNNP, sodelovali pa so mnogo tudi pri gradnji doma, saj se tudi oni niso imeli kje sestajati in so tako še posebej dojeli izreden ix)men do- ma krajanov tudi za mlade. V kra- jevni skupnosti učinkovito deluje SZDL v obliki uličnih odborov m ima velik prispevek pri uspešni izgradnji doma krajanov. Dobro delujejo tudi drugi odbori, tudi osnovna organizacija ZK je v KS, vendar pa m števila, saj vecma Čla- nov ZK deluje v organizacijah združenega dela kjer so zaposleni. Kulturnega življenja nimamo, saj nismo imeli osnovnih pogojev za to. Trdno upamo in prepričani smo, da bomo lahko v novem do- mu organizirali tudi kuturne prire- ditve, saj je pripravljenost vseh struktur prebivalstva naSe krajevne pripravljena tudi za to dejavnost." Po toliko svetlih straneh živlienia in dela krajevne skupnosti Budi- na—Brstje bi veljalo nekaj misli zapisati Se o težavah te krajevne skupnosti in odprtih nalogah. „Težav v naši krajevni skupnosti prav gotovo ne manjka. Težave so povečini že znane. Temeljna težava ni le naše KS, ampak tudi težava KS Spuhlja: zaradi dvip podtalni- ce, voda vdira ob vsakem večjem deževju v naše kleti in povzroča materialno škodo, negodovanje in nezadovoljstvo občanov. Potrplje- nje občanov je na skrajni možni meji, saj stanovanjske hiše zaradi tega propadajo. Bivanje v takih hišah, kjer imaš v kleti vodo je ne- prijetno, občutki pa neugodni. Si- cer pa napisanega je precej — storjenega pa zelo malo, upamo pa, da bomo to kmalu rešili. V poletnih mesecih preteklega le- ta smo bili deležni še neprijetnega smradu, ki se Siri iz odlagališča smeti in čistilne naprave. Mnogo težav bomo rešili v naslednjem petletnem obdobju: zlasti vodovo- dno omrežje, ceste, kanalizaci- jo..." V krajevni skupnosti se zaveda- jo, da vseh vprašanj, ki so se poja- vile ob pripravljanju srednjeročne- ga programa razvoja, ne bo mogo- če rešiti, saj so vezani le na sred- stva, ki jih zberejo s samoprispev- kom, trudili pa se bodo, da bi tudi v prihodnje z akcijami napravili čim več. N. Kotar Dom krajanov — ponos občanov v KS Budina—Brstje Foto: S. Kosi Zbiranje in odkup odpadnega materiala v občini Slov. Bistrica opravlja odkup odpadnih surovin Surovina Maribor, poslovna enota Slov. Bistrica, kjer pa ugotavljajo, da kljub stalnemu naraščanju odkupa odpadnih surovin, te še niso dosegle vseh možnih razsežnosti. Med vzroki navajajo predvsem premajhno organi- ziranost odkupne mreže kot tudi prostorsko utesnjenost enote za odkup odpadnega materiala v Slov. Bistrici. Zaradi tega se morajo odločati samo za drobne odkupe, medtem ko večje opravlja kar Surovina Maribor. Utesnjenost odkupne postaje v Slov. Bistrici nare- kuje tudi nujnost po večkratnem odvažanju zbranih surovin za ponov- no vračanje v indusrijo. kar pa povečuje stroške prevozov, ki za bistri- ško poslovno enoto dosegajo letno že prek 250.000 dinarjev. Največ zberejo v bistriški občini odpadnega papirja, kjer so še posebno uspešne akcije odborov Rdečega križa, kjer zberejo letno tudi prek 400 ton. Pri bistriški poslovni enoti pa ugotavljajo, da občani papir nekoristno odvržejo na smetišča, tega je najmanj za okoli 400 ton. Vzrok temu je v premajhni organiziranosti posameznih hišnih svetov ob zbiranju in sortiranju odpadnih materialov. Nemalokrat pa je krivec za neuspele akcije zbiranja koristnih odpadnih materialov tudi nepravočasni odvoz. V akcijah zbiranja odpadnih materialov, kjer prednjačijo papir in kovine raznih vrst. so najbolj organizirani učenci osnovnih šol. Vedno uspe.šneje pa se v akcije vključujejo tudi pionirski odredi in mladina posameznih hišnih svetov. Med najpomembnejšimi zbiralci, še vedno coristnih odpadnih surovin, so učenci v Laporju, Makolah, Zg. in Sp. Polskavi. na Zgornji Ložnici in osnovni šoli Slov. Bistrica, kjer so samo lani decembra uspeli zbrati prek 1500 kg odpadnega papirja. Prizadevanja Surovine, poslovne enote Slov. Bistrica, da bi pridobila večje prostore za zbiranje in sortiranje vseh vrst surovin, ostajajo sedaj na mrtvi točki, saj lokacija, ki jim je ponujena, ne ustre- za. ker je izven območja naselja, kar onemogoča stik z zbiralci, večajo pa se stroški prevozov, ki so vedno odločnejša postavka v ekonomično- sti zbiranja odpadnih surovin. Viktor Horvat m LET NAŠE DOPISNICE FRANČIŠKE MAJCEN Vse življenje predana kmetiji Na svoji domačiji v Spodnjih Ključarovcih 1 pri Ormožu je včeraj v krogu svojih najdražjih proslavila svoj 60. življenjski jubi- lej Frančiška Majcen, rojena Gašparič. Od rane mladosti je nje- no življenje vezano na kmetijo, vendar na njenem obrazu kljub šestim križem ni čutiti utrujenosti. Le potrt obraz odet v črnino daje vedeti, da je njeno srce ovito s tes- nobo. Oktobra lani je namreč njen mož Martin izgubil življenje v delo- vni nezgodi. Hotel je pomagati so- sedu, ki mu je tovornjak obtičal. Ko je s svojim traktorjem hotel tovornjak izvleči, se je" traktor odvignil in ga pokopal pod seboj. Ko smo jo prejšnji teden obiskali je bila pri svojem vsakodnevnem opravilu. Prala je molzni stroj in pri tem ji je pridno pomagal njen 18 letni sin Miro, ki letos obiskuje zadnji letnik kmetijske srednje šole v Rakičanu. ,,Veliko dela imamo veste," je dejala, ko si je popravila robec, ki ji je krepko silil na obraz. ,,Pagre nekako. 15 krav imamo v hlevu, ki je sicer sodobno urejen. Našo kmetijo smo usmerili v mlečno pro- izvodnjo. V glavnem imamo lisasto pasmo pa tri črno bele. Te so pa ze- lo občutljive. H krmi jim dodajamo vitamine in ker smo prejšnje dni bili nekaj časa brez te- ga dodatka, je ena od črno belih zvrgla dva telička. Zares škoda." Ko je Frančiška ob pomoči Miro- ta pomila in pospravila molzni stroj, smo sedli v kuhinjo ob toplo peč. Mimogrede sem na mizi opazil kuverto z napisom Radio Tednik Ptuj, Vošnjakova5. Ko je to opazi- la je skoraj v zadregi dejala: ,, Veste spet sem vam napisala nekaj kmeč- kih z.animivosti. Včasih je bilo tako lepo v teh zimskih dneh, ko na kmetih ni veliko dela. Takrat smo po večerih sedli za mizo in luščili bučnice. Pa kako dobro je bilo po- tem olje iz njih..." Potem je končno le sedla za mizo in po krajšem nagovarjanju poča.si le pričela pripovedovati o svoji mladosti: ,,Ja, Gašparič je moj de- kliški priimek. Starši so mi znali povedati, da sem se rodila na gostiji v Trgovišču, ko se je ženil moj stric. Morda sem zato bila vso živ- ljenje bolj vedre narave. Veste kako je sedaj hudo, čisto na višku je bila naša kmetija. Mož je pridno delal, pa nam ga je tako hitro vze- lo. Sedaj sploh nimam več volje do dela. Precej zemlje imamo, skupaj je okoli 24 hektarjev, od tega 10 ha obdelovalnih površin. Precej tega je v hribovitem predelu, tako, da je obdelovanje težko. Sedaj imamo razen gozda v glavnem košenino in pašnike. Pa sem navajena na trdo delo. Moji starši so prav tako iz Kluča- rovc. Domačija je bila precej veli- ka, saj smo že takrat bili premožni kmetje. Zmeraj smo imeli za po- moč še dve dekli in hlapca, pa še pastirja posebej. Doma smo bili tri- je — jaz, sestra in brat. Do druge svetovne vojne nam je bilo lepo. Potem pa je nenadoma umrla mama. Srčna kap jo je zadela, ko se je ustrašila Nemcev, ki so prišli v kontrolo. Potem nam je pa bilo za- res težko. Spomnim se, ko nam je leta 1944 letalska bomba popolno- ma uničila gospodarsko poslopje. Vse nam je pogorelo. Brat je bil v partizanih pa so ga na Štefanovo 26. decembra 1944 domačini izdali, nato pa ustrelili..." Kako pa je bilo po končani voj- ni, ko ste pričeli znova? ,,Po vojski sem se poročila z Martinom Majcenom, dobro se spominjam, to je bilo leta 1947. Potem so se nama rodile v zakonu najprej hčerka Cvetka, ki ima da- nes že 32 let, potem pa Darinka, ki jih ima že 30, zadnji pa se je rodil Miro, ki je star šele 18 let. Mogoče poznate katero od hčera. Darinka stanuje z družino v Ormožu in je medicinska sestra, starejša Cvetka pa je enolog v Jeruzalemski kleti v Ljutomeru. Sedaj po moževi smrti je bila Darinka z družino pri meni nekaj čsa, da sem lažje prebolela to praznino. Drugače pa pridejo k nama z Mirotom vsak teden v so- boto in nedeljo. Tu na vrhu ima- mo nekakšen vikend in poleti se v glavnem zadržujemo tam zgoraj, sedaj pozimi pa smo bolj v hi- ši . . ." Vi ste tudi dopisnik našega Tednika, kako sploh še najdete čas za to poleg tolikega dela? ,,Ja, čas se že najde. Ob večerih sedem in razmišljam, sedaj pozimi pa še sploh, ko ni velikega dela. Večkrat čutim potrebo, da bi spra- vila na papir nekaj, kar je tudi meni prijetno. Stari kmečki običaji in opravila tonejo v pozabo, pa jih napišem če se le da. Pa tudi druga- če, če je v okolici kaj novega napi- šem in vam pošljem. Saj mi radi objavijo. Včasih sem pisala mnogo več, sedaj pa bolj poredko." Potem smo pokramljali še o sinu Mirotu, ki bo letos maturant sre- dnje kmetijske šole v Kakičanu. To je Frančiški v veliko olajšanje, bo vsaj kdo ostal na kmetiji, pra- vi. ,,Miro se je tiho splazil v hlev in mirno občudoval živino, ki je preživljala. Sedaj mi veliko poma- ga. Traktor vozi zelo dobro, pa tu- di za avtomobil je že naredil iz- pit..." Preden smo se poslovili, smo ji zaželeli ob njeni 60 letnici še veli- ko zdravih in predvsem srečnih let, kajti izguba moža jo je čisto potr- la. Mirotu smo zaželeli, da bi ma- turo čim bolje opravil in, da bi še naprej pomagal materi na kmetiji. Zares, vse manj je takih pridnih fantov. Mater le skrbi, kako bo, ko bo odšel v JLA, če bo ostala sama? Pa bo tudi to minilo, čas hitro mine in Majcenova kmatija bo znova zaživela. M. Ozmec Le kdo bi ji prisodil šest križev Domačija v Spodnjih Ključarovcih kjer živita s sinom Mirom KOMUNALNO PODJETJE ORMOŽ OLAJŠANO DELO Življenje, ki ga iz dneva v dan čedalje bolj potiskajo, naj si bo to na preprost način, ali pa v pogojih moderne doDe, je usmerjeno v čas, ki se zelo hitro menja. To se odra- ža tudi pri Komunalnem podjetju v Ormožu. V današnjem času je veliko go- vora, kako uspeti, da bi bilo naše okolje vedno tako čisto in zdravo, kot si ga želimo toda kdo drug bi pomislil na tako lepo in urejeno okolje, če ne Komunalni delavci v Ormožu. Res je, da terjajo na komunal- nem podjetju od delovnih ljudi v vseh oblikah združenega dela, da skrbijo za smotrnost okolja, obe- nem pa dokazujejo občanom, da so vsestransko pripravljeni storiti vse. da bi bila okolica vedno tako urejena, ki je hkrati zrcalo družbene plasti. Vedno so nasmejani pa čeprav opravljajo takšna dela, ki za mar- sikoga niso dovolj plačani, v njih se skriva posebna volja, vreme jih nikoli ne zaustavi, pa naj si bo še tako huda" zima, ali vroče pole- tje. Morajo namreč še vedno na preprost način nalagati smeti na traktorsko prikolico vse dokler se nc bo uredila vsa potrebna do- kumentacija za nov Tamov avto- mobil ,,SMETAR", ki že nekaj časa stoji na dvorišču Komunalne- ga podjetja, in čaka da bo roka šoferja pobrskala po mehanizmu in ga spravila v pogon. Iz sredstev amortiz.acije, ki so jih leta nazaj skrbno vlagali, so kupili avtomotiil, ki jim bo v veliko pomoč za odvoz smeti, saj jc iz dneva v dan čedalje več napolnje- nih kesonov, tako da s traktorsko prikolico ne bi mogli odpeljati dnevno vsega, ker morajo opraviti podobna dela daleč na okrog po krajevnih skupnostih. Krepkim možem, ki se ubadajo vsak dan z dokaj — neprijetnim delom, bo delo vsekakor v priho- dnjih dneh olajšano: ne bo jim tre- ba visoko nad glavo dvigovati de- set kilogramov težkih kant, vse to bo uredil sodobno opremljen avto- mobil. Besedilo in posnetek: Viktor Rajh Pri dosedanjem načinu odvoza je bilo delo izredno naporno tednik — 5. febniar 1981 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 Skozi viharje v lepšo prihodnost v tisku je knjiga pod gornjim naslovom, ki bo izšla koncem februarja ali v začetku marca letos, posveče- na pa bo 40-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega ljudstva. Knjigo bo natisnilo CGP Večer Maribor v 2000 izvodih, obsegala bo 340 strani, v njej bo 67 fotografij, odgovorni urednik je Ljubica Suligoj, likovno opremo pa je prispeval Albin Lugarič. Vsebina knjige ali pubhkacije, kot jo imenuje uredniški odbor, je razdeljena na štiri poglavja. Pro- blematiko nemčurstva in ponemčevanja na prelomu stoletja sta opisala Kristina Samperl in Ivan Lovren- čič. Revolucionarno gibanje v ptujskem okraju med vojnama je prispevek Ljubice Suligoj. Okupatorjevo nasilje je izpod peresa Mire Grašič. Vida Rojic pa je napisala spomine na osvobodilni boj in povojni razvoj. V navedenih dehh '•o avtorice skušale čim bolj nazorno prtxlstaviti ui p žive preteklosti, in to z razpoložljivimi dokumo ^rarnimi viri, z neposredno, doživeto besedo borcc komunistov, aktivistov na območju nekdanjega r ijskega okraja. V knjigi so pripovedovanja ljudi, ^ so na lastni koži občutili nemško nasilje v ptuj^ zaporih, na Borlu, v nem- ških taboriščih. Posel obtožujoče so izpovedi ,,ukradenih otrok," ki o v novem nacističnem redu morali izgubiti brezskrbno otroštvo, dom in v mno- gih primerih tudi svoje najdražje. Vse to je le delček morije in terorja, ki ga je izvajal okupator na našem območju z namenom, da odstrani vse, kar je slo- venskega. Pričevanja o tej naši revolucionarni preteklosti so se v oddelku ljudske revolucije Pokrajinskega muzeja v Ptuju zbirala že dalj časa v želji, da bi jih objavili v posebni spominski publikaciji. Neposredno pobudo pa je dalo Zgodovinsko društvo Ptuj, ki je v povezavi s Pokrajinskim nuzejem v Ptuju tudi največ prispevalo, da bo ta pripoved o razvoju revolucionar- nega delavskega gibanja od leta 1918 dalje do povoj- nega razvoja Ptuja in širše okolice izšla v knjigi. Knjiga bo dragocen pripomoček zlasti mladim, da bodo lahko bolje spoznali našo revolucionarno preteklost in jo povezovali s sedanjostjo, ko ta revo- lucija še vedno traja. Zato jo zlasti priporočamo šo- lam, družbenopolitičnim organizacijam in skupno- stim, organizacijam združenega dela in tudi vsem drugim občanom, ki jih zanima razvoj revolucio- narnega boja na ptujskem in ormoškem območju. V prednaročilu stane knjiga 450 din. Vsak zainteresi- rani pa jo lahko naroči pri Pokrajinskem muzeju v Ptuju. FF Monografija . Ptuja l\) plujski nionograliji smi) vsi radi segli lakoj. ki) JC prišla v prodajo. -Sedaj pa JC zanimanje /unjo upadlo, čeprav nc bi mogli reči. da knjiga ni \cč aktualna. Obžalovanja vredno jc. d.i nicd ptujskimi delovnimi organiza- cijami m interesa /a lo knjigo. Ob ra/mh prilo/ni)siih. ko si) delovni kolektiv i praznovali svoje jubileje, jc ptujski) l uristično društvo ponudilo v prodajo Monogralljo Ptuja, ki bi jo Lihko \ delovnih organizacijah poklo- nili dolgoletnim aktivnim delavcem. I'a so ponudbe ostale v predalih — odgovora nanje ni bilo. Knjiga, opremljena s kvalitetnimi barvnimi fotogralljami. velja Ic tride- set starih tisočakov, kar jc za današnje ra/mcre ni/ka cena. Pa očitno kljub temu previsoka, da bi bilo knjigo moč prodati. Prepričani smo. da je med Ptujčani ogromno takih, kije nimajo na svoji knji/ni polici, kaj šele. da bi jo kdaj slučajno prelistali. Vendar — ni še prepo/no. Sc vedno lahko knjigo kupne \ nekaterih ptujskih trgovinah in v lurist biroju. Ni primerna zgolj /a darilo, primerna je za vsakodnevno branje, /a tiste, ki žele kaj več /vedeti o Piuju m okolici, o starih običajih, ki se tu še oiiranjajo. a vendar počasi i/iiin|ajo. N. D. V SPOMIN IN ZAHVALO... Strmim v prazen list papirja pred seboj in se počutim skoraj tako, kot pred 13 leti na ptujski ekonomski šoli. Pisali smo knjigovodsko šolsko nalogo. Prvo v prvem letniku. Ne spomnim se več natanko, kaj smo reševali, kakšna je bila vsebina naloge, še vedno pa mi ušesih odmeva njen glas, počasne razločne besede, še poslednja navodila kako naj se lotimo dela. In potem.... Pisali smo, računali, podčrtovali, tudi golju- fali; ob koncu ure pa smo z negotovostjo oddali nalogo. Nato smo ves teden nestrpno čakali, kakšna bo ocena našega dela. Nocoj ni pred menoj knjigovodska naloga, saj je že 9 let, kar sem zapustila ekonomsko šo- lo. Ne čakajo me konti, ne kontni plan. Dana- šnje pisanje mi čez teden dni ne bo prineslo ocene. To pisanje je eno najtežjih, najbolj ža- lostnih. Najraje bi vse skupaj odložila. Oseba, kateri so namenjene moje misli v neobičajno dolgem uvodu, jih namreč nikoli ne bo mogla prebrati. Zakaj? Danes, v soboto 31. januarja so jo položili k poslednjemu počitku na rogozniškem pokopali- šču. Na nagrobniku bo pisalo: prof. ZORA LENART Pa čeprav teh stavkov ne bo brala, četudi ne bo nikoli izvedela kaj smo mi, njeni dijaki na ekonomski šoli razumeli pod tem imenom in priimkom, mi neka notranja sila ne da miru. Občutek in bolečino, ki me navdaja ob pogledu na osmrtnico v časopisu, moram preliti na pa- pir. Morda mi bo potem lažje. Pa tudi dolguje- mo ji to. Prepozno sem zvedela za njen nenadni, ne- pričakovani odhod, prepozno sem zvedela za čas pogreba. Zato želim naše in vaše občutke ob tem žalostnem trenutku z besedo izraziti in tako tudi tistim, ki je niso poznali, povedati, kaj nam je pomenila. Odšla je, ko bi najmanj pričakovali. Polna življenja, vedrine, vitalna, disciplinirana in kri- tična do drugih in tudi sama do sebe. Komaj 66 let je dočakala. Danes ji lahko priznamo, da je bila človek, ki si ga moral imeti rad. Bila je stroga, nepopustljiva, bila je ,,strah in trepet" na šoli. Bila pa je tudi nenadomestljiva, ena in edina. Za njenim navidez strogim pogle- dom, za rezkim glasom se je skrivalo to, česar mi takrat nismo razumeli — želja, vcepiti nam, tej neučakani mladini, v glavo vsaj nekaj njene- ga bogatega praktičnega in ne le teoretičnega znanja. Ni bila le odličen predavatelj, pedagog, bila je tudi izreden človek. To smo spoznali žal mnogo prepozno. Tega se nismo zavedali ta- krat, ko smo ji nemalokrat ponagajali, ko smo si prišepetavali. Tu smo bili ponosni, če nas ni ujela pri ,,plan- kanju" iz skritih lističev. Danes vemo, da nas je že takrat spregledala, a ji njena druga stran, tis- ta, ki je takrat še nismo poznali, ni dopuščala, da bi to pokazala. Vrednost njenega načina učenja in podajanja snovi smo znali ceniti šele takrat, ko smo 1972. leta odšli poslednjič skozi vrata ekonomske šole. Takrat smo postali to, za kar nas je vztrajno pri- pravljala 4 dolga, hkrati pa prekratka leta pri urah knjigovodstva. Tako kot se glasbeniki lahko pohvalijo, da so študirali pri kakšnem znanem umetniku, se tudi mi, ekonomski tehniki iz ptujske ekonomske šole ponašamo s tem, da smo terorijo in prakso knjigovodske učenosti pridobivali pri nepozab- nih urah profesor Lenartove. Ko smo se v letih po maturi srečevali nekdanji sošolci in sošolke, je v klepetu pogovor skoraj vedno nanesel tudi na naše profesorje. Ugotavljali smo, da smo bili do njih nemalokrat krivični, enostransko smo razumeli njihovo strogost in zahtevnost. Nikoli nismo pozabili omeniti naših dogajanj pri knjigovodstvu. Temu je bilo verjetno vzrok tudi to, da smo prof. Le- nartovo, staro Ptujčanko, pogosto srečevali na naših mestnih ulicah. Zdaj tu, zdaj tam smo jo videvali, največkrat na kolesu. S komerkoli seje srečala in pokramljala, vedno jo je zanimalo, kako se mu godi, kje dela in kaj, kakšni so njegovi načrti za bodočnost. Nikoli nismo podvomili v iskrenost njenih želja. Prišla je na naše prvo srečanje na 5. obletnico mature 1977. leta. 10. obletnica bo žal minila brez nje. V tem trenutku se mi zdi, da bi ji morala ogro- mno povedati. Kot film se mi vrstijo pred očmi dogodki, s katerimi je povezano njeno ime. Hu- do mi je, s težavo urejam svoje misli, ker se nika- kor ne morem strinjati s kruto resnico. Zore Lenartove ni več! Ostaja pa naša in moja velika hvaležnost do nje, do njenega velikega dela in prispevka, ki ga je dala ne le nam, njenim dija- kom, temveč tudi razvoju ptujske ekonomske šole, ki se letos lahko pohvali že z dvajsetletnim jubilejem. Njeno delo je bilo prisotno ob samem začetku snovanja te šole in njeni učenci, danes računovodji, knjigovodji, ekonomisti, predvsem pa mi, generacija dijakov iz let 1968—1972, jo bomo vedno ohranili v najlepšem spominu. Trudili se bomo, da bomo vse dragocene napotke, s katerimi nas je oborožila za delo v praksi, uporabljali pri svojem nadaljnjem delu, vedno bomo poskušah biti taki, kot nas je leta in leta s srcem in dušo vzgajala in učila naša draga profesorica. Zora Lenartova. Njene dijakinje in dijaki Srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov v soboto in nedeljo, 7. in 8. februarja bo v Gradišču v .Slovenskih goricah že tradicionalno republiško srečanje pesni- kov in pisateljev začetnikov. Organizator srečanja je KUD Er- ncstek CJolob-Peter v Gradišču s soorganizatorji KUD Lenart, OSS Lenari in ZKO Slovenije. V soboto si bodo udeleženci srečanja ogledali TOZD Pik pri Lenartu, znana mladinska pisateljica Branka Jurca pa se bo srečala z najmlajšimi v OS (iradišče. Zvečer pa bo 9. srečanje pesnikov in pisateljev zače- tniki>v v dvorani Centrovoda pri Lenartu. V nedeljo pa bo dopoldne posvetovanje v Gradišču, popoldne pa zaključni li- terarni nastop in podelitev priznanj, kar bo v kulturnem domu v Gradišču. Na srečanju bo sodelovalo 15 pesnikov in pisateljev zače- tnikov. od tega en dijak iz Maribora, dijakinja iz Gornje Rad- gone in brusileciz Prevalj na Koroškem, ostalih 12 paje iz drugih krajev Slovenije. Navedenih 15 je bilo izbranih na 7 območnih srečanjih. F Slovenska besedila pri izdelkih iz drugih republik (9) Med pomanjkljivimi 'slovenskimi' besedili, kijih tovarne iz drugih republik prilagajajo svojim izdelkom, zbuja zadnji čas pozornost in jezo /lasti »(Jarancija kakovosti«, ki jo raznim svojim izdelkom prilaga tozd KANDIT iz Osijeka. Na.še razsodišče je dobilo listek od petih dopi- snikov. tednik »7 dni« za svojo jezikovno rubriko od treh, in podobnoje moralo bili .še kje. Tovarno je zaradi tega listka že grajal »Ljubljanski dnevnik«. Naš dopisnik Z. C. iz Ljubljane meni. da gre za »višek nernarnosli. srimioto in nespošlovanje tujega jezika.« KANDIT za takšno besedilo gotovo zasluži grajo, žal pa je le eden i/med številnih. Tekslilno-kemično podjetje VELURFLOK iz Skopja recimo prilaga svojim pregrinjalom takšnole 'slovesnko' besedilo: »Naimenovanje MIMOZA. Artikel Pregrinjalo. Dolžina sm. 130. Širina sm. 70. Teža gr./kom.l55. Surovinski sestav: . . . Navodilo za održavanje: Pranje:pril. 40° Csvimsredstvamizapranjebrezdrgnjenja. l ikanje: ni dovoljeno. Lahko se čelka. Kemisko čiščenje: ročno, z bcnzinom i perhlorelinom. Podleži na JUS. Atest br. 15369. Kontrola.« Marsikdo bi bil do takih spačkov prizanesljiv, češ daje že dosti, da se drugod sploh trudijo s prevajanjem besedil v slovenščino. Vendar naš zgled kaže. da delajo to dostikrat brez prave volje in brez prizadevanja, da bi dobili ZARES SLOVENSKO BESEDILO. Tako si najdejo za prevajanje koga. ki misli, da zna slovensko, sami pa njegovega 'izdelka' tudi ne morejo oceniti. Dokler ne bodo nadzorstva nad takimi besedili določili ustreznejši zakonski predpisi, bomo iz drugih republik še naprej dobivali jezikovne me.šanice. ki bodo Slovence jezile, ker bodo nera- zumljive ali ker bodo pačile slovenščino. Razsodišče vabi vse posameznike, društva, ustanove in organiza- cije. ki j im skrb za slovenski jezik ni tuja, naj predloge in pobude za boljše jc/ikovno izražanje pošljejo na naslov: Sekcija za sloven.ščino v javnosti. Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije. 61000 Ljubljana. Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! 20. nadaljevanje STABILIZACIJSKI UKREPI TCA Kakor vse druge delovne organizacije je tudi TGA sprejela stabi- lizacijske ukrepe, s katerimi bo prispevala k stabilizaciji na.šega gospo- darstva. Kakšni so ti ukrepi? TCjA uvaja najracionalnejšo uporabo surovin. Uvaja najracional- nejšo uporabo električne energije in drugih virov toplotne in pogonske energije ter racionalno uporabo odpadnega aluminija v elektrolizi in drugega odpadnega materiala, ki nastaja pri proizvodnji. Med stabilizacijske ukrepe sodi tudi večja delovna disciplina in z njo večja produktivnost in kvaliteta dela. NASKL.IF. KIDRIČF.VO Severno od železniške proge Ptuj—Pragersko. na ozemlju vojaških bolnišnic iz 1. svetovne vojne, so začeli leta 1947 graditi .sodobno naselje /a /aposlene v tovarni glinice in aluminija. Načrt je pripravil ing. arh. l.do Ravnikar. Redno je na gradbi.šču delalo okrog 250 (Iradisovih delavcev in okrog 80 mladinskih brigadirjev. Prihajali so izraznih brigad z avto ceste Zaureb—Bconrad in z drugih gradbi.šč. ()bčasno so delale še številnejše prostovoljske skupine. Najprej jejulija 1947 prispela v Strnišče I. ptujska delovna brigada s proge Samac—.Sarajevo. Štela je približno 300 brigadirjev v štirih četah. Brigadirji so bili doma iz raznih krajev tedanjega ptujskega okraja. Med njimi je bila tudi četa ljutomerskih mladincev. V Strnišču so čete kopale temelje stanovanjskim stavbam. Spale so v griiičini Ravno polje. Brigadirji, med katerimi je bila tudi močna skupina deklet, so opravljali delo v Strnišču tri tedne. Omeniti je potrebno še nastop starejše skupine prostovoljcev pri gradnii naselja. To je bila brigada Osvobodilne fronte. Nastopila je junija 1949. Štela je okrog 200 članov, zaposlenih v industrijskih pod- jetjih. obrti in trgovini. V njejje bila posebna četa iz ptujske pletarne. V briiiado so poslale svoie delavce še druge delovne organizacije. Medtem ko so se obrtniki ob večerih vračali v Ptuj na .svoje domove, so delavci i/ podjetij stanovali v Gradisovih barakah. Pttijska brigada OP je bila prv a te \ rstc v Sloveniji in je vzbudila zanimanje v slovenski javnosti. Svoje delo v Strnišču je opravljala nekaj tednov. Delov nim prostovoljcem v Strnišču. posebno mladincem, je odre- jalo dolžino delovnega časa veliko navdušenje. Hoteli so čimveč pri- spcv ati pri obnovi v vojni opustošcne domovine. Kadar je bilo na postaji Strnišče poticbno ra/tovarjati blago.. so vstajali tudi v nočnih urah. Delali so od /ore do mraka. Ob večerih pa so odmevale po strniških go/dovih pesmi mladih brigadirjev. Z /glcdno nesebičnostjo, s tovarištvom in požrtvovalnostjo so mladi prostovoljci spletli najlepše poglavje strniške zgodovine, ki temelji na najglobljih socialističnih čustvih, poglavje nesebičnega dela za splošno blaginjo. Nastop delovnih prostovoljcev v Strniščuje eno izmed listih, ki v/bujajo vero v zmago humani/ma. katerega sta teptala nesebičnost in nasilje v prejšnjih obdobjih strniške zgodovine. Precej prostovoljnih mladih graditeljev naselja v Strnišču jesprejela nato tovarna glinice in aluminija med svoje redne delavce. Naselili so .se v naselju, k.iterega temelje so gradili. Nadan popisa prebivalcev. 31. marca 1971. je živelo v Kidričevem prcbivalcev. 926 moških in 980 žensk. Od prebivalcev Kidričevega JC 39 odstotkov priseljenih iz ra/nih krajev ptujske občine. 26 odstotkov jih je i/ drugih slovenskih občin. 7 odstotkov pa iz drugih jugoslovanskih pokrajin. V Kidričevem seje rodilo 28 odstotkov sedanjih prebivalcev. Stanovanjski bloki in četverčki zajemajo v Kidričevem 27,4 ha zemljišča. Naselje šteje danes 37 stanovanjskih stavb ler stavb za javne namene. Največstavbjezraslo v letih l947do 1954, kar34stanovanjskih, toje 14 blokov in 20 čelverčkov. Kidričevo seje razvilo v moderno delavsko naselje, kije imelo leta 1954 že okrog 400 dvo in Iri.sobnih stanovanj. Do leta 1960 so zgradili šiirira/rcdno osnovno šolo. dva bloka pa preuredili za zdravstvene in storitvene dejavnosti. Zgradili so še delavsko restavracijo z veliko dvo- rano. ki ima 4(X) sedežev. V Kidričevem sta dve trgovini. Za predšolske otroke sta zgrajena otroški vrtec in jasli. Postavljeno je 150 garaž. Obnovljeno in razširjeno jc kopališče i/ prve svetovne vojne, kamor je speljana topla voda iz tovarne. Leta 1975 so v kopališču dogradili .še olimpijski bazen in mu priključili več /elenega gozdnega zaledja. I eta 1964 sta zrasla dva šetstanovanjska bloka za učitelje, leto pred tem pa šolski prizidek za popolno osemletko. Za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš je 115 parcel med cesto v Kidričevem in vasjo Njiverce. V skladu z urbanističnim razvojem Ptuja sovcCjegradnjev Kidričevem od leta 1964 ustavljene. V PtujujeTGA /gradila \ letih 1958 do 1967 štiri stanovanjske bloke za zaposlene v tovarni in pridobila / njtmi 140 stanovanj. Konec prihodnjič Komandni prostor v glinici Dekantatorji v TCA Kidričevo Foto arhiv Tednika 10 - NAŠI DOPISNIKI 5. febmar 1981 — tednik Dražja cigareta - manj kajenja? Spel seje dvignila cena cigarel. Morda bo la podražitev le vplivala na koga. da bo prepričal samega sebe, da je la razvada, ki je povrh Se zdravju .škodljiva, le draga slvar, zalo se bo odločil, da bo poslal nekadilec ali vsaj zmernejši kadilec. Na marsikaterega mladega č oveka pa bi naj to vplivalo, da sploh ne bo začel s kajenjem. Nekateri pravijo, daje težko se odreči vsetnu tistemu, kar nam olepšuje življenje, da ima človek le tisto, kar poje, popije, pokadi ... Pri tem pa človek navadno ne pomisli, da marsikatera slvar od teh užitkov vsebuje za naše zdravje strupene snovi. Veliko se piše in govori o škodljivosti cigarel, toda kljub temu se število kadilcev ne zmanjšuje. V različnih časovnih obdobjih se je uveljavljala tudi različna »moda« kajenja. Tako so nekoč največ kadili pipo (fajfo). Idiličen je bil pogled na starega očanca, ki sije predvsem ob praznikih, ob topli peči nabasal veliko porcelanasto pipo. Navadno takrat, ko so prišli v vas znanci ali sosedje. Možaki so med kajenjem kramljali, obenem pa na tihem tekmovali, kateremu bo pipa dalj časa vzdržala in »puhala« modrikast dim. Nekateri so kadili tudi cigare, bili so časi njuhanja. pa tudi žvečenja (čikanja) tobaka. Danes pa se največ pokadi cigaret s filtrom ali brez njega. Že precej let si zdravstveni delavci prizadevajo prikazati ljudem škodljivost kajenja, vendar prizadevanja ne rode uspeha, saj je poraba cigaret skoraj vsa leta na enako visoki stopnji. Tu bo treba več odloč- nejših ukrepov in vzgoje predvsem mladih ljudi. Besedilo in posnetek: Viktor Rajh Cigareta za cigareto skrajšuje naše življenje, spodkopuje zdravje Še o akciji mladih že v zadnji številki Tednika smo poročali o prostovoljni delovni .soboti mladih iz Tovarne Jože Kerenčič v Ormožu, ki sojo opravili 24. januarja. Trideset mladih je s skrbnim in vestnim delom uspešno nad- oknadila izkušenost starejših. Mlade delavce so na delovnih mestih v TOZD Predelava plastičnih mas obiskali še člani področne konference mladih pri OK ZSMS Ormož. Pri tem jih je obratovodja delovne enote plastika Jože Simonič p(.>drobneje seznanil s procesom predelave pla- stičnih mas. ob koncu pa je tudi ugotovil delovne rezultate. Pri Fistrčovem očetu V Placarovcih. kije vas v KSGorišnica.živi Jožef Donaj. po domače f istrčov stric, ki je bil med vojno sekretar vaškega odbora OF. Ker slavimo 35-lelnico osvoboditve, obujarao spomine z borci, ki so se uprli okupatorju s puško ali ilegalnim političnim delom. Odločila sem se obiskati Fislrčovega strica, da sva predla misli o naši krvavi preteklosti. Toplo meje sprejel in z besedami risal podobo vojnih dni v domači \asi. »V svetu je takrat vladalo nasilje. Naše kraje so zasužnjili Nemci in preganjali slovensko besedo in slovenskega človeka. Ljudstvo se je jelo dramiti. kajti spoznaloje. da se bo treba za življenje boriti. Opogumili so se fantje, možje, dekleta in žene ter se uprli. Naša zemlja je zakrvavela, naša srca je polnila ljubezen, v naših srcih je bil srd. Tudi v naši vasi seje v oktobru leta 1943 rodilo ilegalno politično delo. ustanovili smo vaški odbor OF, ki sije izbral predsedstvo: sekre- tarja. blagajnika, vojnega referenta in tri člane. Odborniki so skrbeli za postojanke in javke. kjer .so .se ustavljali kurirji in politični delavci. Od njih smo dobivali naloge, kijih je načrtoval okrajni odbor OF. parti- zansko literaturo in različna poročila. V naši vasi je bil takrat tudi brod. kije prevažal čez Dravo ilegalce, mlade domačine, ki so se odločili za odhod v Zagorsko brigado, ki je operirala na Hrvatskem. Med vaščani nismo imeli nobenega izdajalca. \'si smo bili eno. Oprezni smo bili samo pred Nemci, ki so kaj radi vt)hunili po vasi. Dolgi) nam niso mogli do živega. Ki;r_Da ie odšlo več fantov v Zagorsko brigado, so Nemci podivjali. Pripeljali .so .se na črnih kamionih m začeli seliti ljudi v taborišče. Zelo hudo nam je bilo. toda bili smo nemočni, da bi lahko javno kljubovali. I udi lo smo prestali. Danes še živiva samo dva člana ilegalnega vaškega odbora OF. \ ečkral obujava spomine na težki vojni čas. Tudi midva sva že v letih in z nama bodo utihnili poslednji spomini.<■ Ko sem zvečer legla v mehko posteljo, dolgo nisem mogla zaspali. Preganjala meje misel na vtijno. kije največje človeški) zlo. Tatjana Bezjak Jože Simonič: »Doseženi rezultati dela so pohvalni...« Foto: — m Za prebivalce Dkiča in Slatine še težji problem V drugI letošnji številki Tednika sem prebrala članek »Klic na pomoč v skupnem interesu«, ki gaje napisal J. V. V članku je kritika, zakaj ne plužijo m ne čistijo ceste od Pristave čez Okič in naprej, s člankom se strinjam. Želim pa opisali še težji problem za nas prebivalce Okiča in Slatine. Meseca maja ali junija bo poteklo 3 leta odkar se trudim in hodim od urada do urada in prosim, da bi nam omogočili avtobusni prevoz na cesti če/Okič. Na Komunalnem podjetju TOZD Avlopark mi pravijo: »Mi bi takoj dali avtobus, samo krajevna skupnost naj uredi obračališče«. Na krajevni skupnosti pa mi samo obljubljajo, z obljubo so me že večkral odpravili, napravilo pa se še ni nič, niti ne povejo, da nimajo denarja ali da je v planu za kdaj pozneje. Tako čakamo in čakamo, ob tem se staramo, in morda si kdo od prizadetih, namreč tistih, ki bi nam morali uredili pogoje za avtobusno progo, celo na tihem misli: »Bo že stara baba enkrat umrla, da bomo imeli mir pred njo.«. Naj še povem, daje po tej cesti nekoč že vozil avtobus in lo takrat, ko še ni bilo asfalta in ljudje iz teh hribov še niso hodili na delo v razne kraje: danes pa se dosti ljudi vozi na delo in listi, ki nimajo svojih prevoznih sredstev morajo pešačiti 3 do 4 km do avtobusa. Iz Cirkulan vozi avtobus skoraj vsako uro. mi smo pa tako rekoč izolirani. Nekateri mladi sicer imajt) svoje jeklene konjičke, vendar, če bi vozil po tej cesti avtobus, ki se verjetno raje odločili zanj, saj bi jih vožnja stala veliko manj, zlasti še ob sedanjih podražitvah bencina. Tudi otroci bi se lahko vozili v .šolo, če bi avtobus vozil ob ustreznem času. Mi starejši ljudje pa smo najbolj potrebni avtobusa. Samo pomislite, kako je hudo, če stari človek zboli, kako naj pride do zdravnika ali vsaj do telefona, da bi poklical pomoč. Se en predlog imam. Če naša krajevna skupnost ne bo imela sredstev (ali posluha) za naš kraj. prosimo T OZD Avlopark, da na tej progi uvede prevoz vsaj s kombijem, ker zanj ne bo treba urejali obračali.šča. F. K. (poln naslov je v uredništvu) TRPUENJE JE ZA NAMA Naša hiša sloji na ravnini, stara nad sto let. Okoli nje vidi oko samo grabe in brege. Izvoze, dovoze k hiši imamo le za ljudi, ki znajo potrpeti, ne da bi sejezili in računali na čas, ki ga nx)rajo marsikdaj nepotrpežljivo prenesti. Vsak se boji naše grabe. A veilo vsi, da kruh radi jemo. A mi računamo, da dokler bo še bilo naše srce, bo delala naša čeprav že i/črpana roka. da se bodo še našle liste npoči, ki nam bodo pomagale in tisto srce. ki bo čutilo, da smo potrebni pomoči. Vsakega od nas lahko /adene danes alijuiri nesreča, navadno prav takrat, ko seje ne nadejaš, ko nanjo najmanj misliš. Trpljenja, kije mene zadelo pred sedmimi meseci, si ga sploh nisem mogla predstavljali. Kako pa brat? Že četrto leU)je priklenjen na berglje Mislim, daje to veliki bič za dva človeka, ki sta delala i)d zore do mraka, a sedaj pa oba priklenjena na berglje, s sol/ami v očeh gledala jutranji svit dneva, ob zavesti, da bi delo moralo biti narejeno, a njune roke lega ne zmorejo. A nisva še obupala. Morava se zahvaliti dobrim sosedovim, Mileni in Gusteku za vsako pomoč, ki nama jt) nudita. So pa še res drugi dobri ljudje, ki nama nikoli ne odklonijo prošnje, /ato še posebna hvala Adolfu in Ciliki. In še eno. Kako bi bilo hudo, če ne bi imeli vode. Imamo studenec v veliki grabi, tu se moram zahvaliti Rdečmu križu Ormož za pomoč. V siudenecje hodilo po v odo 15 strank. Koje prišla suša, vode ni bilo. Vstati si moral zarana. da si dobil vodo za večjo potrebo, celo za živino. I rpljenje je bilo res veliko. Končno je prišel dan in čas, ko sva bila vsega trpljenja rešena. Dobila sva vodovod in pritekla je voda. To nama je res v veliko pomoč. Vsem dobrim ljudem, ki so nama pomagali v tem in pri delu stokrat lepa hvala. Zalo pa naj vsak pomisli na to. da ne bo vedno zdrav in mlad, da mladost hitro mine a v duši pusti nam le grenke spomine. Vas lepo pozdravljam in prosim ne zavrzite mojega pisma. Anika Krajnc, Runeč Ne pozabimo na vsa stara opravila Starejši ljudje se gotovo še spominjajo, kako je bilo včasih ob luščenju košic (bučnic). Enkrat pri eni, drugič pri drugi hiši se je zbralo staro in mlado na ,,luščaro". Posedli so okrog velike kmečke mize in tople kruš- ne peči. Na mizo je vsipal gospodar velik kup bučnic in delo se je pričelo. Da je bil čas krajši so se pogovarjali o tem in onem, včasih so koga tudi kaj ogovarjali, zraven pa tudi prepe- vali. Sli smo se posebno otroci, kdo bo imel večji kup oluščenih bučnic. Tako smo včasih luščili skoraj tja do polnoči. Večkrat smo po opravljenem delu tudi plesali. Seveda je mlade to še najbolj vlek- lo na ,,luščaro", saj v tistih časih ni bilo veliko veselic in raznih zabav kot dandanes. Pri kožu- hanju koruze in pri luščenju bučnic je bilo navadno vse, kjer so navadno mladi plesali in se veselili. Ko je bilo to delo opravljeno so navadno enkrat po pustu šli delat olja na mlin, ki je imel še zraven mletja zrnja, napravo za praženje in stiskalnico za stiskanje olja. Otroci smo se veselili, če smo lahko šli poleg in z radovednimi očmi spremljali to opravilo. Bučnice so takrat morali zapeljati v mlin kak dan prej, da je že zmle- ta masa čakala gospodarja za obdelavo. Najprej je to reč treba kar krepko zgnesti z rokami. To sta delali dve osebi. Nato se je v velikih posodah to precej dolgo pražilo in nato stiskalo, da je teklo lepo dišeče olje. To je bilo kar zamudno opravilo, ki je trajalo ves dan. Poleg dobre južine in steklenice pijače so si ljudje nesli s sabo čebulo, saj je ta s svežim lepo dišečim oljem bila prava speciali- teta za ta dan. Se danes se mi skomina, ko se spomnim tistega dišečega olja. Takih mlinov je včasih bilo kar precej. Skoraj v vsaki vasi je bil kakšen. Med vojno in potem pa so vsi ti manjši mlini onemeli, da saj skoraj nikjer ni več nobenega. Nič več ni slišati tistega romantičnega klokotanja in šumenja vode čez mlinska kolesa. Ostalo je le še ne- kaj večjih mlinov, ki jih pogan- jajo stroji. Pa tudi olje še delajo kakšni mlini, lepo dobro po starih časih dišeče olje. Eden takšnih mlinov je še pri Antonu Filipiču, oljarna v Radslavcih 69243 Bučkovci. Ce si kdo želi iti tja olja delat, ga bo prijazni gospodar z veseljem sprejel. Pravi pa da naj- bolj teče olje iz polovice sončnic in polovico bučnic, ker da je iz samih bučnic olje zelo gosto. Mlinarju je treba pisati na njegov naslov da mu odpiše kateri dan lahko pride. Ker pa je pri strojih precej vroče, je dobro nesli s seboj kakšen ,,gla- žek" pijače. S količino, s katero je bilo včasih dela za cel dan, je tam opravljeno v treh,štirih urah in to en sam človek ali dva. Toraj po pristno domače olje v Radoslavce k Filipičevim, kjer se brez težaške- ga dela napravi dobro dišeče olje. Da ne bojo stara opravila šla vsa v pozabo. F. M. Luščenje bučnic — ljudski običaj, kot so ga prikazale žene in dekleta Iz Formina poto: M. Ozmec Ljudje in zemlja v Halozah Ko sonce zahaja in se mrak spusti na hribe in doline, dan postopoma pride v noč. Ljudje ležejo k počitku, vse je mirno. Tam na sosednem hribu stoji hiša. ki me spominja na prete- klost. na mladost in lepa otroška leta. Ko pridem v Haloze, v ro|slni kraj. na svojo domačijo, kjer je ostala moja sestra in živi svoje živ Ijenje. sam pa se vračam občasno. Ob tem spominu se porodi vprašanje, kje je sreča, otroštvo in mladost, ko smo Se tekali po haloških blatnih stezah, po dolinah, kjer so žuboreli potoki s kot studenčnica čisto vodo. Mnogo spominov imam na SVOJ rojstni kraj. ki leži v Gradi- ščah v Cirkulanah. Doma sem bli/u reke Drave. Od tam se ra/ločno vidj Ptuj, na desno pa grad Bori. C e je lepo vreme ih čist sončen dan. je ra/.gled čudo- vit. Vidi se od \lale Nedelje pa vse tja do Kidričevega. Nekoč sem naštel 36 vasi. Tu se ljudje preživljajo s poljedelstvom. Se /lasli / vinogradništvom. Dosti jih je /aposlenih v Ptuju in oki)lici. Ko se vrnejo z dela. obdelujejo vinsko trto. It) je pravo veselje za haloške- ga človeka, ki že rano spomladi /ačne / delom v vinogradih. Začne obre/ovali. nato kt)pali in naio veže šparone. Haložan reče >locen<'. Kt) poženejo prvi zeleni pogajnki in /ačne trla /eleneli. se pokažejo nastavki gro/dja. Nato /ačncjo ti gro/di cveteli, treba je vc/ati in škropili, pride poletje in druga kop. Irla /ahleva mnogo dela. Vendar ti ljudje, ki s srcem /ivi|i!v vinogradih in / ljube/nijo i^bdclujejo trs. vedo kaj se pravi trdo delali, da /raste vinski pridelek in da dobiš nekaj plačila /ii lo delo. V letu 1980 je vreme ponagaja- k) tudi Haložanom. Pravijo, nič /ato. bo pa letošnje leto bolj.še. ludi v liaio/ah se obrača na bolje. Stojijo lepe pozidane hiše, skt)raj pri vsaki hiši je že železni ■'konjiček«. Vendar je precej domačij praznih in vse več neob- delane /emlje. Kam to vodi? I reba bo poskrbeti, da bo la /cmlja spet t)bdelana, toda kako. Ilalo/e so hribovite in ireba je obdelovali ročno. Tudi ceste so slabe, ali pa jih sploh ni. Ljudje /bcren) nekaj sredstev in sami narediji) kako pot. Glede poti in vodovoda bi morala širša družba uneli več ra/umevanja /a Hak^ ze. Najbolj je v Halozah lepo v jeseni. Zapoje klopotec in nazna- nja trgatev. Gospodarji zamočijo preše, zaparijo sode in vse je nared za trgatev. Tisti dan ko se bere, je praznik. Berači berejo, putar zareže na palico, koliko put je zanesel na prešo. Prešar melje grozdje in poskuša mošt. če je dovolj sladek. Ponavadi je gospo- dar dobre volje, saj vidi, da je trud poplačan. Včasih se je ob trgatvi slišala pesem ... »En hribček bom kupil . . . « Danes je skoraj ne slišiš več. Koje trgatev mimo. začne mošt vreli. Počaka na Martina, on ga krsti, da postane vino. HaloSka vina so dobra. Nato vino proda, nekaj ostane doma za domače prazni- ke, zlasti Se za koline. Ko Haložan kozarec vina v miru spije, se smeji, misli na trto in reče: »Blagor tebi trta, ki si ga lak dobrega obrodila. Pride je- sen. nato pa zima. trta počiva. Haložan pa dela obračun svojega dela, ki si ga ne moremo zamislili brez znoja in truda, vendar je hvaležen in zadovoljen. Tudi jaz pravim, saj je že 25 let, ko sem odšel iz Haloz, vendar se vedno zavedam, da sem bil doma in rojen v Halozah, da ti ljudje spoštujejo in ljubijo svoj kraj. Ni mi dano, prehitela meje bolezen, nisem si zgradil skromnega doma v Halozah. Stanujem v bloku, pa nisem zadovoljen. V našem bloku je umazano stopnišče, zelenico za katero sem največ prispeval, kljub mojemu slabemu zdravju, sedaj drugi uničijo. Kaj takega se ne deželi, še zlasti v Halozah ne dogaja. Ko sem v poletnem času bil v Halozah in prespal na moji domačiji, sem bil presrečen, ko sem slišal sovo uharico. Tudi čuk je dal vedeli, da domuje tukaj. Luna seje prikazala izza oblakov in razsvetlila lepe haloške griče, tudi uro sem slišal, kako je v zvoniku odbila. Nisem mogel verjeti sam sebi, da je spet tako kol nekoč, čeprav za kratek čas. V ranem jutru me je zbudilo žvrgolenje in prepevanje ptic pevk. Malo sem razmislil in dejal sem sebi: Naj bo hiša iz lesa ali blata, to sploh ni važno, samo, da bi imel svoj dom. Domače ognji- šče je najdražje na svetu. Tako sem tudi zapisal za revijo »Lo- vec«. Namreč sem član LD Cirkulane . . . Stane Krajnc Hišica sredi vinogradov (Blejski vrh) Foto: I. Ciani tednik - 5. feboiar 1981 IZ DELA DRUŠTEV - 11 TlffilSnČNO DRUSTVO PTUJ Vseh nalog niso uresničili Kljub icmu so člani uprav- nega odbora ugotovili, da so lahko z opravljenim delom zado- voljni. V preteklem letu so sode- lovali pri organizaciji mnogih pomembnih prireditev, ki prispe- vajo k slovesu starega Ptuja doma in v tujini. 1 ako so stnJelo- vali pri organizaciji prireditev ob kurentovanju. festivalu domače zabavne glasbe Slovenije, sodelo- vali so na vseh večjih turistično gostinskih manifestacijah v do- movini in skrbeli zj urejeno in čisto okolje. Dokaj tesno je tudi sodelovanje z občinsko turistično zvezo in s Turistično zvezo Sk)ve- nije. luristično društvo se je vključilo v aktivnosti na kultur- nem področju tudi tako. da je prek lurist biroja organiziralo oglede gledaliških in opernih predstav v Zagrebu, ki so bile dobro obiskane. Vse te aktivnosti bodo ures- ničevali tudi v tem letu. posebno pozornost pa bodo namenili varovanju urejenega in čistega okolja, kjer bodo k sodelovanju pritegnili vse občane, posebej .še šolsko mladino, ki je že do.slej vedno aktivno .sodelovala v akci- jah čiščenja. N. D. PESTER PROGRAM AKTIVNOSTI čeprav tega ne moremo reči z^ vse tri sekcije ptujskega telesnov- zgojnega dru.štva. paje vendar opaziti precejšen napredek v delu po- sameznih sekcij. Posebej še gimnastične sekcije, kjer je organizirana rekreacijska vadba za cicibane, pionirke in pionirje, za članice in člane. Prav ta sekcija predvideva v tem letu precej aktivnosti. Tako bodo cicibani ob dnevu žensk pripravili javni nastop, ob dnevu mladosti pa bo na nogometnem stadionu v Ljudskem vrtu skupni nastop sekcije no- gometašev — ti bodo izvedli nogometni turnir — in cicibanov ter pionirskih vrst gimnastične sekcije. Med naloge sodi tudi organizacija in izvedba krosov za članice in za člane, pa kolesarjenje in trim v Ljudskem vrtu. Osrednja naloga društva paje izvedba prrtizanskega mnogoboja, skupaj z Zvezo telesnokulturnih organizacij občine Ptuj, saj bi s tem tekmovanjem ali preizkusom sp^jsobnosti pritegnili k vadbi precej občanov, željnih rekreacije. Boksarska .sekcija pa za letos še ni sprejela svojega delovnega programa. N. D. Letos sto različnih zvez V Cirkulanah že deseto leto uspešno deluje primopredajna sekcija radio kluba Ptuj. ki je iz skromnih začetkov in slabe tehnične oprem- Ijeno.sti. danes že dosegla nekaj vidnih rezultatov na obeh področjih. Opremljenost cirkulanskih radioamaterjev je danes že taka. da lahko vzpt)slavijo zvezo z vsem svetom tako na ultrakratkem kot na kratko- valovnem področju. Začeli so s tremi člani, ki so .se jim nato priključili še fantje z odsluženim voja.škim rokom in ustreznim predznanjem, tako. da je danes že usposobljenih prek petnajst operaterjev, ki aktivno delajo v domači sekciji ali pa so se vključili drugod. Za cirkulansko primopredajno sekcijo je bilo zelo uspešno lansko lelo. ko .so dosegli dva pomembna uspeha — prvo mesto v republiki na državnem prvenstvu TITO 88-DRVENTA in 14. mesto v skupni uvr- stitvi v Jugoslaviji. Drugi pomembni uspeh je 8. mesto v tekmovanju OZREN. kije prav tako povezano s Titovimi jubileji. V svoje vrste uspešno vključujejo tudi mlade iz osnovne šole. s katerimi začnejo s tako imenovanimi konstruktorskimi tečaj o. da se malce naučijo -ilotanja«. Temu sledi izpit za operatorja, s čimer .si mladi pridobijo ustrezno znanje in strokovno usposobljenost za delo na radijski postaji. Nekoliko težavjes prostori. Sedaj gostujejo v vrtcu in na podstrešju. 01x)jc je majhno in neprimerno, ostaja pa vendarle upanje, da bodo našli prostor v katerem bodo pogoji za delo boljši. Radioamaterji v Cirku- lanah bi letos radi dosegli pogoje za eno pomembnejših diplom — DXCC. s čimer bodo potrdili potrjene zveze s stotimi različnimi drža- vami sveta. mš Invalidom vso pozornost tudi v družbenem življenju Nara-ščajiKC število invalidov je odgovorne v občini Slovenska Bistrica sptxlbudilo. da so leta 1977 ustanovili Društvo invalidov občine Slovenska Bistrica. Upravičeno.st takšne odločitve kaže danes podatek, da to društvo sedaj že vključuje okoli 800članov. Društvo ima tudi jasno začrtan delovni program. l.etošnje in tudi prihtnlnja leta bodo pri društvu posvetili največ piwornosli delovanju v smeri delovnega usposabljanja invalidov, saj so dosedanje ugotovitve o doseženih uspehih na tem področju mnogo pod pričakovanji. Še največ .so v tej smeri storili v delovni organizaciji IMPOl. Slovenska Bistrica, kjer je tudi zaposleno največje število de- lovnih invalidov in to okoli 120. Lažji invalidi so zaposleni polni delovni čas na ustreznih delovnih mestih. Težji pa so zaposleni po štiri ure ali pa sprejemajo polno invalidnino. Ugotovitve o ziiposlovanju invalidov iz drugih deUnnih sredin ni.so tako spodbudne, saj se jih mnoge še vedno bojijo zaposlili ali .se jih celo branijo. V Slovenski Bistrici st> invalidom zagotovili tudi pravno in zdra- vniško pomoč. Da bi predvsem zdravniška in druga pomoč invalidom bila kaj najbolj uspešna, .se je bistriško društvo invalidov sklenilo tesneje povezali zosnovnimi organizacijami ZSMS in osnovnimi šolami v občini /x\ tesnejše m predvsem trajnejše sodelovanje, še posebno pri nudenju pt)moči invalidom pri domačih opravilih in preskrbi. Ker število invalidov, tudi takšnih na vozičkih, stalno nara.šča. se pri društvu \ Slovenski Bistrici zavzemajo, da bi za njihovo normalnejše vključevanje v vsakodnevno življenje, skrbeli tudi gradbinci pri gradnji primernih stanovanj, organizacije združenega dela z večjim zaposlo- vanjem invalidov in tudi za večjo odgovornost društev in drugih sredin pri vključevanju invalidov v kulturna, rekreativna pa tudi.športna do- gajanja v t>bčini Viktor Horvat Gasilci iz Hajdoš pregledali svoje delo Pisali smo že. da so bili mladi sasilci 1/ Majdoš lansko leto državni prvaki v gasilskih vešči- nah in spretnostih. 24. januarja na so se dam (Jasilskega društva ilajdoše zbrali na IT. občnem /boru in pregledali delo društva v letu 1980. Na povabilo gasilcev so se občnega /bora udeležili še pred- sednik skupščine občine Ptuj. dr. Cveto Doplihar. načelnik (lasil- ske /veze Slovenije. Anton Sen- točnik. delegati drugih ^gasilskih društev, in družbenopolitični de- lavci občine in kraja kakor tudi množica krajanov. Za uvod je zapel gasilski nevski zbi)r Ifajdoše. ki ga vodi Valentin Zumer. Sledil je zbor na katerem st) ocenili svoje delo. Najpomembnejša ugotovitev je bila ta. da v minulem letu na njihovem požarnem območju ni bilo niti enega požara, kar je vsekakor odraz izredno aktivne- tia no/arnopreventivnega dela. lo delo se je t)dvijalo predvsem na praktičnih vajan in dodatnem usposablianju. dopolnjevalo pa na ra/nih gasilskih tekmovanjih, vse do /veznega y Tjentištu. Pri tem hajdoške gasilce moti. da so zapostavljeni za drugimi športi, saj se tako visoko uvrsti le redko katera ekipa na.še občine. Sodejovali .so še z mnogimi drugimi akcijami. Kot vsako leto so tudi v minulem letu organizi- rali. prek krajevne organizacije Rdečega križa Hajdina. dve kr- vodajalski akciji. Obeh se je udeležili) 41 članov tega priza- devnega društva. Dobro so .sode- lovali z drugimi gasilskimi društ- vi. zato ni čudno, da so se tega /bora udeležile delegacije tako oddalK-nih društev kot so Ior- min. PiKilehnik. Destrnik in dru- gih. Ra/veseljivo je tudi dejstvo, da beležijo občutno porast čla- nov in to mladih. l udi brez težav ni šlo. V bližini doma gasilcev nimajo ustreznega prostora /a vaje. nimajo črpališč /a vodo. precej preglavic pa jim pov/ročajo hidranti. lezko je priti dt) sredstev za posodobitev opreme. Včasih so jih pridobivali na gasilskih zabavnm priredi- tvah. v zadnjem času pa se. kol ugt)tavljajo. zaradi bližine ceste tudi lo več ne obnese. Za prizadevno in uspešno delo je društvo in ludi več |X)samezni- kov dobilo priznanja Občinske gasilske zveze Ptuj in društva, prvouvrščena ekipa na zveznem tekmovanju paje prejela prizna- nja Sveta za hudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Ptuj. 11» fH)membno priznanj je ekipi izriKil predsednik SO Ptuj dr. Cveto Dt)plihar. ob tem pa s rH)sebnim povdarkom govoril o pomenu gasilskih enot v okviru civilne zaščite lako v miru kol v vomi. Sprejeli so še dokaj obsežen program dela za lekt)če leto. Besedilo in posnetki: L. C. Dr. Cvetko Doplihar izroča pri- znanje mladim Za uvod je zapel gasilski pevski zbor Hajdoše DRUŠTVO GOJimJEV MAUH 2IVAU PTUJ Uspela razstava golobov, kuncev in perutnine Prizadevni člani ptujskega društva gmiteljev malih živali so v petek JO^. januarja dopoldne s krajšo slovesnostjo v dvorani doma krajevne skupnosti Ivana Spolenjaka na Bregu odprli tra- dicionalno razstavo pasemskih kuncev, golobov ter pasemske in okrasne perutnine. V dneh od 30. januarja do vključno nedelje I. februarja, ko so razstavo zaprli sije več kot 300 raz-stavljenih malih živali različ- nih pasem, ogledalo nad 1000 obiskovalcev od blizu in daleč. Največje bilo seveda najmlajših, ki sc> z ogledom razstave zaključi- li prijetn"e počitniške dni. Predsednik ptujskega društva gojiteljev malih živali Jože Selin- sek nam je ob zaključku razstave povedal, da .so z.adovoljni z t)biskom. pa tudi z organizacijo, izvedbo in udeležbo na razstavi. Med 300 različnimi pasmami malih živali so člani strokovne komisije iz .so.sednje republike izbrali kar 24 šamnionov. od tega 11 med golobi. 11 med kunci, dva pa med okrasno in pasemsko perutnino. Vsak obiskovalec je ob ogledu lahko dobil tudi katalog razsta- vljenih živali, čeprav je bila vsaka kletka posebej opremljena s podatki o določeni pasmi. V katalogu pa so bili navedeni tudi "ojitelji — raz-stavljalci ptujskega društva ter drugi pomembni piKiatki o razstavi in društvu. Ob tem je treba še dodati, daje bilo društvo gojiteljev malih živali v Pt^ ustanov^ljeno 22. decembra 19/4. Ustanovili pa sta ga takratna golobarska in pti- ptičarska sekcija. Ob ustanovitvi so registrirali društvo pod enot- nim imenom Društvo za varstvo in vzgojo ptic in okrasnih golo- bov rtui. To društvo je lelo pozneje (1975) priredilo prvo razstavo ptic in okrasnih ter športnih golobov — pismonoš. Leta 1976 so se v društvo vključili še gojite- Iji kuncev, še istega leta pa je društvo priredilo skupno razsta- vo v Ptuju. Leta i977 seje društvo reorga- niziralo. ker je ptičarska sekcija ustanovila samostojno društvo. Na letnem občnem zboru so istega leta društvo preimenovali v Društvo gojiteljev malih živali Ptuj. Dandanes šteje to društvo 48 aktivnih članov, ki z ljubezni- jo in samoodpovedovanjem goji- jo razne vrste golobov, precej pasemskih kuncev pa tudi nekaj Pasemske in okrasne perutnine. ričujoča razstava pa je vsako leto odraz njihovih dosežkov na vseh treh omenjenih področjih ljubiteljske dejavnosti. Za letoš- njo lahKO ponovno trdimo, da je bila zelo uspešna, tako po vsebi- ni. kol v izvedbi. M. Ozmec V treh dneh si je razstavo ogledalo nad 1000 obiskovalcev. Jože Selinšek, predsednik društ- va: naša razstava Jc odraz ljubezni do teh živali, nam to veliko pomeni. Pomembno je obvladati svoje telo Tokrat vam predstavljamo gosta, za katerega je značilno, da svoje namene in želje veliko raje ponazarja z gibi, kot pa govori. To je mednarodni mojster pantomime Andres Valdes. Sam o sebi pravi: ,,Rodil sem se v Havani na Kubi in z gledališčem pričel zelo zgodaj. S 4 leti sem prvič nastopil v cir- kusu. Starši so opazili mojo nadarjenost in mi pomagali. Vrstili so se nastopi po raznih gledališčih, otroških prireditvah, tudi na televiziji na Kubi sem nastopil Pozneje še večkrat. Veste panto-' mima je nekako značilna za Kubo in Latinsko Ameriko nasploh, saj ljudje tam radi veliko govorijo s pomočjo raznih gibov, s kret- njami." In kaj v bistvu pomeni beseda oziroma izraz pantomima? ,,Pantomima, kot strokovni izraz je nastal v Parizu. Pojem iz- haja iz dveh besed. Pantos pomeni vse, mimos pa imitirati, torej čisti prevod bi nekako zvenel vse imiti- rati. Seveda pa je pantomima veliko več, to je govor gibov, pri katerem ima vsak delček telesa svojo vlogo, to je naša govorica. Brez besed govorimo in ustvar- jamo atmosfero, nekakšno suges- tijo, da vidi gledalec na odru še navidezne predmete ali osebe, ki sicer ne obstajajo." Kako dolgo pa je pantomima vaša govorica? ,,Ja, 21 let bo tega. Veste to je izredno zanimiv način izražanja in ljudje v različnih krajih pantomino tudi različno sprejmejo. Je pa to umetnost zase, brez primere. Gos- toval sem v raznih državah sveta, sodeloval v več filmih v ZDA, Meksiku, Kubi, tudi v Sloveniji sem sodeloval že v 4 filmih. Razen tega sem gostoval v vseh večjih slovenskih gledališčih — razen y ptujskem. Ravno sedaj poteka dogovor o mojem nastopu marca letos v Centru srednjega usmer- jenega izobraževanja in v ptujskem gledališču." Prav zaradi tega ste naš gost. V Klubu mladih ste namreč prejšnji teden imeli seminar za mlade o pantomimi. Kako je potekal? ,,Zadovoljen sem s tem enotedenskim seminarjem, ki ga je organiziral Klub mladih v sodelo- vanju z Zvezo kulturnih organiza- cij občine Ptuj. Obema ustano- vama se zahvaljujem, da so poma- gali na ta način k popularizaciji pantomime. V začetku se je za seminar p: javilo 27 mladincev, do konca pa jih je ostalo le 10. Mis- hm, da so temu bile krive počit- nice, ker drugače povsod naletim na mnogo večji odziv. Sicer pa je seminar dosegel svoj namen, saj zame in za tistih 10 mladih ljudi, ki so vztrajali do konca." Nekaj časa ste poučevali panto- mimo na igralski akademiji v Ljubljani, zakaj ste to opustili? „Res je do leta 1974 sem bil redni profesor AGRFT v Ljub- ljani. Predavanja pa so mi tako vzela ves prosti čas. To pa ni bilo v skladu z mojimi 'eljami, da bi predstavil pantomimo čim širši množici ljudi. Zato sem se odločil potovati po Jugoslaviji, da bi tako dosegel svoj namen. Do sedaj sem nastopal že v večini večjih mest od Ljubljane do Bitole." Kakšen pa je bil odziv za to zvrst umetnosti? ,,Zelo dober, nimam kaj dodati. Pantomima dobiva nove in širše oblike, ni le umetnost za eno osebo, ampak lahko na odru hkra- ti nastopa več ljudi, kot v gledali- šču. In to zmeraj bolj privlači ljudi. V Sloveniji je odziv kon- kretno še večji. Po nekaterih krajih sem imel že več seminarjev o pantomimi, kot na primer tale v Ptuju, trenutno pa vodim enoletni tečaj pantomime v Ljubljani, ki ga obiskuje 32 slušateljev. Ljudje spoznavajo pravo vrednoto te izrazne umetnosti. Pantomima nas namreč veliko nauči, predvsem pa to, da znam obvladati svoje telo, da znamo bili elegantni v kretnjah tudi v vsakdanjem življenju." M. Ozmec Mednarodni mojster pantomime Andres Valdes Med vajo slušateljev enotedenskega seminarja v klubu mladih 12 - NASI DOPISNIKI 5. febmar 1981 - tednik Bil JI ZRI KV Hlll I RJANSKIH MORI! Cl\ Moj dedek seje n)dil 14. januarja 1914 v Bi)rovcih. Zunaj je bril nir/el januarski \eter. \ /raku vjse vrtinčile snc/inke. v borni sobici pod slamnato streho pa toliko topline in sreče. I retji otrok jc dobil ime 1 ranček. Olročiček je /rastci \ fantiča, s katerim so imeli starši veliko veselja. Bilje priden in ubogljn Rad je pomagal pri delu. daje bil doma vsaj črni kruh. l anličje do/orel v mo/a. ki se je jel razgledovali po življenju. Spoznal je. da je čas. v katerem živi. krivičen za delovnega človeka. Pridružil seje revolucionarjem, ki so osveščali delavske množice. Oče in mali niti slutila nista, kaj načrtuje njun sin. I naindvajsetleini I rane sije l/bral življenjsko družico, krhko m veselo Ano iz Zagajič. Oženil .seje na njen dom in rodila mu je štiri otroke, med njimi ludi mojo mamo. V mlado srečo pa je udarila vojna. Hitler, veliki nemški diktator, je uničil ludi Jugoslavijo. loda naše ljudstvo ni klonilo. Odhajalo je za klicem trpeče domovine in prisegalo, da bo pregnalo uničevalca našega življenja. Moj dedek je v listih hudih časih dobil poziv z.a v nemško vojsko. Sklenil je, da bo stnražnika prevaral. Oblekel je nemško uniformo, polem pa pobegnil v gozdove in poslal Janko s pt)lja. Na v.seh p^ohodih je sanjal o cvetočih travnikih, na katerih se bodo svobodno igrali otroci, in o svojih dragih, za katere tudi bije ta strašni boj. Nekoč mu je dejal komandir: »Janko, ker smo blizu tvoje domače vasi, pojdi pogledat svoje drage.« Z veselim srcem seje odpravil prek zasneženih polj. Vse tiho in pokojno. In v to tišino je udaril strel. V sneg je padla litovka, za njo pa počasi Janko. Z zadnjimi očmi je tipal pt) kapi in se zazrl v svetlordeč madež. Ni se ga ustrašil, kajti veroval je v življenje, kije že prihajalo iz gozdov. Poskušal seje vzdigniti. Začutil je veliko bolečino in spoznal je, da mu uhajajo poslednje moči. Počasi je umiral na mrzlem snegu, ki se je vedno bolj rdečil. Pred njim je zaplesala podoba otrok in žene. Kriknil je, stegnil roko, da bi jih pobožal, pa je omahnil. Janko s polja seje po.slovil od življenja. Ostali .so njegovi otroci, ki so mu rodili vnuke in ti radi obujajo sfK)mine na dedka, saj seje žrtvoval ludi za njihovo srečo. Horvat Marinka, 8. b OS Fr. Belšak Gorišnica BORBENA POT MOJEGA DEDKA Tudi na ptujskem področju so se zavedni ljudje zelo zgcxlaj uprli tujemu gospodarju. Med njimi je bil tudi moj dedek, star proletarski bojevnik. RodiLseje 15. junija 1899 pri Ani nad Tržičem,kjerje preživljal svoje otroštvo. Koje bil star 14 let, seje šel v Dravlje učit in čez tri leta postal mizarski p>omočnik. V Dravljah je delal do leta 1923. Potem je v Du- brovniku odslužil vojaški rok. 14. februarja 1926 .se je zaposlil v Mariboru. Ker seje me.sto močno industrializiralo, je živelo v njem veliko proletarcev, ki so se družbeno osveščali v naprednem gibanj u. Tudi moj dedek se jim je pridružil in se z njimi boril za boljši in pravični kruh. Iz Maribora so ga premestili v ptujske železničarske delavnice, kjer je bilo napredno gibanje zelo močno. Spoznal je nove somišljenike in bil med prvimi, ki so leta 1928 stopili v KP. Moj dedek je bil velik ljubitelj knjig, odličen pevec in igralec. Kulturno se je izživljal v prosvetnem društvu Svoboda. Vanj so komunisti zasejali napredni duh in se kot kulturniki borili za podobo nove družbe. Povezovali so se razgledanimi izobraženci in vzdrževali zvezo s simpatizerji KP na podeželju. Da bi kraljevska vlada zajezila delavsko gibanje, je začela ne- usmiljeno preganjali komuniste. Mnoge je polovila policija in jih zaprla.' vJekateri so bili obsojeni na večletno ječo ali celo na smrt. Policijsko lasilje pa ni zlomilo ilegalnega dela med ptujskimi komunisti. Še naprej io pridobivali nove člane. Prišla je vojna. Kot komunist in politični delavec seje dedek takoj vključil v narodnoosvobodilno gibanje in postal aktivni član OF. Organiziral je ilegalne sestanke in ure ter pridobival zavedne Slovence za partizanski boj. Njegova naloga je bila zbirati hrano, obleko, zdravila, orožje, pač vse. kar je bilo potrebno v boju. Vzdrževal je zvezo s Slovenjegoriško četo, saj sta bila z Jožetom Lackom predvojna sodelavca. Nekega večeraje pripeljal v domačo hišo ranjenega partizana. Stara mama gaje zdravila in se čuvala, da se ni izdala. V soseščini so nafnreč živeli nemčurji. Koje partizan ozdravel, gaje dedek po zvezi poslal v F^ohorski bataljon. 21. oktobra 1942 so Nemci aretirali drugo skupino delavcev v železničarski delavnici, med njimi tudi mojega dedka. Sedemnajst dni so ga trdo zasliševali v ptujskih zaporih, nato pa odpeljali v Maribor. Tudi tam ga niso štrli. Bilje utrjen komunist, zvest Partiji in njenemu boju za družbeno in narodno svobodo. Njegova trnjeva pot je vodila v Nemčijo. Tam so ga premeščali iz taborišča v taborišče. Doživel je Dachau, Auschwitz. Lublin in Ma- ulhausen. V taboriščih je dedek nadaljeval boj proti tiranom, verujoč v zmago pravice in resnice. Nazadnje je delal v kamnolomu. Med delom mu je na nogo padla velika skala in ga hudo ranila. Ker so bile higienske razmere v taborišču zelo slabe, se mu je rana ognojila in zastrupila. Tudi z bolečo in gnojno rano je moral na delo v kamnolom. In smrt gaje strla v zadnjih mesecih vojne. Ker stara mama ni več dobivala pisem, je začela poizvedovati pri znancih in sodelavcih. Domov so se vračali vsi dedkovi tovariši, le njega ni in ni bilo. Po nekaj letih brezupnega poizvedovanja je stara mama, ki je še vedno upala, spoznala, daje dedkova življenjska pot končana. Ko so njeni otroci odrasli, so nadaljevali njeno delo, da bi našli počivali.šce svojega očeta. Odkrili so sledove, ki pričajo o njegovem revolucionarnem delu in herojski smrti v tabori.šču. Ob pripovedi sem se zamislila. In zdaj sem ponosna, ker živim v svobodni domovini, za katero je žrtvoval življenje ludi moj dedek. Manja Bezjak, 7, a OŠ Fr. Belšak Gorišnica cvmK Brez cvetja si že težko predstav- ljamo stanovanje. Ce ni cvetja je vse pusto, čeprav je v stanovanju precej okraskov iz lesa in plastike, mnogo lepih prtičkov in drugih okraskov. Zato moramo skrbeti za cvetice in jih negovati. Stanovanje je lepše, če ga napolnimo s cvet- jem. Rada imam cvetje, zato ga ne uničujem. Smiljana Potisk, 4/c, OS Tone Znidarič, Ptuj PSIČKK ROKI Moj oče je pripeljal iz Slovenske Bistrice malega psička k stari mami. Ime mu je dal Roki. Dlako ima črno, ima male tačke, nad očmi ima dve piki. Nogice ima takšne, kot da bi imel copate. Rad se igra in jaz z njim. Boštjan Kovačič, 2/b, OS Tone Znidarič, Ptuj MOJ DOM NA BREGL Doma sem na Bregu. NaJa hiša stoji ob stranski cesti na ravnini. Je druga po vrsti in ima hišno šte- vilko 80. V bližini je večja hiša v kateri so: dve trgovini, mesnica, banka in frizerka. Blizu teče tudi reka Dravinja. Pred hišo imamo cvetlično gredo, zadaj pa vrt. Naša hiša je srednje velika. Je bele barve. Ima tri balkone. Spodnji del hiše je obložen z okroglimi kamenčki. V hiši imamo dosti prostorov. Naša družina je majhna. V dru- žini smo trije; mamica, očka in jaz. Mamkra dela v ambulanti. Obiskuje bolnike in dojenčke. Očka pa dela v tovarni kot [^es- kar. Doma pa ddata oba razna dela. Tudi jaz jima pomagam. Najraje pa sem v svoji sobi. Tam se lahko v miru učim. Rada berem knjige in rišem. Ce imam več prostega časa se igram tudi z igračami. Včasih pa pletem in šivam. V našem domu je najlepše takrat, ko smo vsi doma. Ksenija Muršak, 3/b, OS Majšperk MOJ PROSTI ČAS Jaz imam veliko prostega časa. Med prostim časom delam razne predmete iz lesa. Naredil sem že lestenec. Pri tem delu uporabljam tudi orodje. Rabim žagico, kladivo in vrtalni stroj. Ni težko delo. Po delu lahko dela vsak, kar ga veseli. Sašo Žitnik, 4/c. OS Tone Znidarič. Ptuj LUC JE UGASNILA Letos je sneg zapadel zelo hitro. Bil je moker in težak. V Sučju je podrl drevo. Drevo nam je pretr- galo električne žice. Takrat smo bili v Stopercah brez toka. Prvi dan nas je v šoli zeblo. Bilo je temno in smo komaj brali. Drugi dan so prekinili pouk. ker je bilo premrzlo. Kmetje so morali pohiteti v hle- vu. V hlev so si nesli petrolejke, da so lahko nakrmili živino. Ljudje so takrat odšli hitro spat. Mi smo takrat igrali karte. Zjutraj sva z bratom iskala po stanovanju oble- ko in copate. Mojca Planine. 3. razred, OS Stoperce MOJ IX)M Moj dom stoji v Majšperku, ob vznožju hriba. Je srednje velik in prijeten. Pred hišo imamo cvet- lično gredo in sadna drevesa. V mojem domu živimo mamica Jana, oČka Maks. sestrica Sergeja in jaz. Ko se ozrem ven imam pred očmi naravo. , Tddi ddo si delimo. Mamica skuha in pospravi, sestrica pobriše posodo, očka opravlja moška dela. jaz pa pometam. Najraje sem v svoji sobi, kjer lahko mirno delam domačo nalo- go. se igram in berem. Skoraj pa sem pozabila na psi- čka Bobija. ki nam pridno čuva hišo in laja na vse ljudi, ki gredo po cesti. Svojega doma ne bi dala za noben zaklad na svetu. Saška Sagadin. 3/b. OS Majšperk V DRUGEM R A/REDU Jaz hodim v drugi razred osno- vne šole Majšperk podružnice Stoperce. Zjutraj ob pol osmih za- čnemo s poukom. Po pouku ima- mo podaljšano bivanje. Ob dvanajstih imamo kosilo. Pri podaljšanem bivanju naredimo domačo nalogo. Včasih se sanka- mo. Podaljšano bivanje imamo skupaj s prvim razredom. Ko naredimo nalogo, se lahko igramo. Jaz sem zelo rada pri podaljšanem bivanju. Sonja Lampret, 2 raz. OS Stoperce SEM MALA KAPUICA Sem majhna drobčkena kaplji- ca. 7,i/im v luži. Avto je pripeljal po luži in mi skoraj zdrobil vse ko- sti. Vrgel me je na streho in odpe- ljala sem se v daljno deželo. Zapi- hal je veter in padla sem v drugo lužo. Tam so me napadle kapljice iz luže. Zapihal je veter in me od- nesel na streho. Potovala sem po cevi in prišla do neke pošasti. Ko- maj sem ji ušla. Korakala sem po cesti in prišla do neke čiste luže, kjer so me vabili. Sla sem do njih z veseljem, tam so me zelo lepo sprejeli. Lepo smo senaigrali. Bilo je sončno in luža se je posušilla. Zraven sem se še jaz posušila. Martin Plavček, 3. razred, OS Stoperce Priprava kolov za vinograd, linorez. Rudi Lovrenčič, 6/d, OŠ »Tone Žnidarič« Ptuj ŠPORTNI DAN Imeli smo športni dan. Zjutraj, ko smo prišli v šolo, je bilo mrzlo. Mislili smo, da ne bo športnega dneva. Potem so nam tovariši povedali, da naj ix>čakamo. Najprej smo malicali. Potem smo se oblekli. Vzeli smo sanke in šli na breg. Sankali smo se dobri dve uri. Med sankanjem je bilo prije- tno. Tudi tovarišice so se sankale. Vozili smo se na cesto. Morali smo paziti, če je cesta prazna. Peti raz- red se je sankal na drugem bregu. Tam so se sankali sami. Potem jim je bilo dolgčas in so prišli k nam. Mi pa smo bili bolj veseli, ker nas je bilo več. Potem smo očistili san- ke. Pospravili smo sanke in šli do- mov. Meni je bil ta dan zelo prije- ten. Milena Lubej, 3. razred, OS Stoperce NOVOLETNI PRAZNIKI Bilo je novo leto. Prišel je dedek Mraz. Okrasili smo učilnKO. Čes- titke ^o delali za tovariške in za starše. S snežinkami smo okrasili razred. Imeli smo kratek program. Povabili smo lanske tovarišice in kuharice. Pdi smo vesele pesmi. Romana, Brigita in Tonja so igrale na frulko. Darja je na koncu vsem tovarišicam voščila novo leto. Janko je bil dedek Mraz. Živali so pomagale nositi darila. Tovarišica je prinesla radio. Na proslavi smo plesali. Novo leto sem praznovala doma. Bila sem pri babici. Dobila sem rokavice in šilček. Petra Jamnik, 2/a. OS Olga Meglič. Ptuj MOJA PRIJATEUICA Prijateljico, ki jo dobro poz- nam. bom opisala z vsemi njenimi muhami. Ime ji je Jožica ali bolje rečeno trma, zakaj, njena buča ne prenese ničesar, kar se ne zgodi po njeni volji. Kar naprej trmoglavi in od te trmoglavosti se ji bodo možgani čez nekaj let pokvarili. Tega ji pa vendar ne ždim, saj, ali smo pri- jatelji ali nismo, sem vendar njena sestrična. Zato ji hočem to trmo odgnati. Včasih ji dam krepko za uho. a ona mi jo vrne. Dovolj krepko, da boli, a ne tako. kot jaz njej. Takoj je prepir tu. Reče mi. da sem nora kot opica, jaz pa njej. da če bi bila opica, bi Švela v živalskem vrtu. Pa se hitro znajde: „Saj ti sploh nisem rekla, da si opica, ampak, da si nora kot opi- ca! To pa si in ne moreš opore- kati." No, lepa reč. še za noro me ima! S svojim dolgim jezikom opleta in omete v^e pajčevine po kotih, mamici jih pa ni treba čisti- ti. Včasih ji pa ta dolg jezik poma- ga polizati ves sladoled iz hladilni- ka. Dobro bi bilo. če bi se ji jezik kdaj zavozlal. Bi se ji vsaj odpočil, V tuji družbi se dela mirno, kot da ni nikomur skrivala niti lasu. In še sanja se ji ne, da je neka deklica malo prej pripeljala ljut)emu brat- cu Marku tako krepko, da se je ta kar zamajal in prvi trenutek še ust ni mogel odpreti, nato pa je navil takšno sireno, da se je še pes od strahu trikrat zmanjšal. In dela se. da spksh ne ve. da je bila to ona sama. Upam. da jo bom ozdravila in se ji možgani ne bodo pokvarili. Janja Pičerko. 6/c. OS Mark ovci MOJ ATEK PRI VOJAKIH Moj atek je služil vojaški rok v Nišu. Poklican je bil 27. februarja 1969. domov pa je prišel 25. junija 1970. Povedal mi je, da je prve mesece, ko je bil še regrat, zelo veliko vadil streljanje in druge vo- jaške vaje. Hodil je na stražo, nekajkrat pa je bil tudi,,požarni". Po ..zakletvi" je delal na tele- fonski centrali, kjer je sprejemal telefonske klice za oficirje. Bil je tudi štabni kurir, ker je imel hitre noge. Pridobil je mnogo prijateljev in eden izmed njih, ga je obiskal tudi doma, čeprav je doma v Novem Sadu. Moj atek je po- nosen, da je lahko služil naši domovini. Jožica Hameršak, 2/b OS Markovci PRI NOVINARSKEM KROŽKU Obiskujem OS Slovenjegoriške čete Juršinci. Hodim v 6. razred. Na šoli imamo veliko prostovolj- nih dejavnosti. Med drugim sem se vključil tudi v literamo-novinarski krožek. Krožek imamo vsak torek. Vodi ga tovarišica Lidija Ljubeč. Ko se vsi zberemo, najprej preberemo spise, ki smo jih napisali. Potem se pogovorimo o prebranih spisih, jih ovrednotimo in izberemo najbolj- še. Te pošljemo v razne časopise. Na koncu se pogovorimo o temah za nove spise. Največja nagrada za vsakega čla- na krožka je, ko vidi svoj spis ob- javljen v časopisu. Najboljše spise bomo objavili v šolskem glasilu Odmevi iz goric, ki ga bomo izdali na koncu šolskega Ida. Matjaž Horvat, 6/a. OS Slovenjegoriške čete, Juršinci MOJE OTROŠTVO Iz otroštva se spominjam mnogih vesdih dogodkov. Ko sem bil maj- hen, sem ušpičil marsiki ter o neu- mnost, Rad se spominjam dogod- ka, ko sem se učil voziti s kolesom. Bila je neddja. Ker je mamino kolo pokvaril starejši brat. ki seje tudi šele učil voziti kolo, se jaz ni- sem imel čem učiti. To nedeljo pa se mi je ponudila odlična prilo- žnost. Okrog poldneva se je k nam pripeljal sosed. Ko sem ga zagle- dal. sem se skril za drevo in ga opazoval. Sosed je svoje kolo pri- slonil k drevesu in odštl v hišo. Kolo se mi je zapeljivo svetilo in previdno sem se splazil do njega. ..Kar bo. pa bo." sem si dejal, vzel kolo in se odtihotapil k bli- žnjemu klancu. Pogledal sem na levo in desno. Nikjer nikogar. Se- del sem na kolo in se spustil po klancu navzdol. Hu. kako je šlo! Toda moje lepe vožnje je bilo kmalu konec. Neslavno sem pristal v grmovju. Ko sem se se ves opra- skan in potolčen spet spravil na noge. sem nedaleč stran zagledal ubogo kolo, ki je bilo še huje po- škodovano kot jaz. Pobral sem ga in ga z muko potiskal proti domu. Nisem upal vstopiti v hišo. Na prag je stopfl sosed in nič kaj nav- dušen ni bil videti, da sem se z njegovim kolesom učil voziti. Za njim je prišla še mama, in ko je vi- dela, kaj sem storil, je mojim praskam dodala Se nekaj bušk. Zaradi te nesrečne vožnje še dolgo nisem dobil svojega kolesa. Roman Bec, 6/a, OS Slovenjegoriške čete, Juršinci MOJ DOM Naša hiša stoji v vasi, ki se ime- nuje Tržeč. Tržeč leži ob reki Dra- vinji in je v njem naseljenih malo ljudi. V vasi je mnogo 'elikih in starih hiš. Moja hiša je nova. Leži ob cesti, ki pelje za Podlehnik. Je rumene barve in je enona(jstropna. Ima dva vhoda, spredaj in zadaj. V hiši imamo dve dnevni sobi, kuhinjo, jedilnico, spalnico in dve otroški sobi. V eni sobi 5pim tudi jaz. Moji starši delajo v Gračacu. Jaz stanujem v Majšpe ku, kjer hodim tudi v šolo. Imam mamico, očka in sestrico. Oče je upravni tehnik, mamica pa kuharica. Ker pa hodim v šolo v Majšperk. imam svoj kotiček tu. Mizica stoji v dnevni sobi ob steni. Je rjave barve in ima tri predale. V prvem predalu imam zvezke in svinčnike, v drugem knjige, v tretjem pa imam igračke, s katerimi se igram. Na njej opravljam vsakdanje delo: učenje, pisanje in risanje. Na steni imam nalepljen urnik. Ob mizid pa imam prostor za torbico. Zelo pa mi je žal, ker svojega najlep- šega kotička nimam v svoji hiši. Damjan Klasič, 3/b, OS Majšperk MOJA KNJIŽNA POLICA Sestra je vstopila v prvi razred ter se naučila brati. Večkrat sem jo našla s knjigo v roki. Tudi prebra- la mi je večkrat kakšno knjigo, ali pravljico. Zaželela sem si, da bi tudi jaz znala brati knjige. Ko je brala na glas, sem ji škilila čez ramo ter sledila njenemu prstu, ki je drsel po knjigi. Ni ni še bilo mnoio več kot štiri eta, ko sem začela brati velike t skane in mak tiskane črke. Prv knjiga, ki sem jo prebrala, je bila tanka knji- ga o džungli. Sčasoma sem pričela brati zahtevnejše knjige. Iz sveta pravHc sem preška k partizanskim zgod- bam, pustolovskim romanom. . Knjižnica se mi je v teh letih zdo povečala. Pred kratkim sem dobila knjigo z naslovom Dvojne počitni- ce. Knjiga pripoveduje o čudovitih pustolovščiah dvojčkov Braca in Boža. Dvojčka sta si povsem enaka. Na počitnke se odpeljda skupaj. Vendar gre eden k babid, drugi pa k barba Vanetu. Božo, ki je pri babid reče, da je Braco bolan in ne bo prišel. Bratca se vsako noč zamenjata. Za te njune dvojne počitnice ne bi smel zvedeti nihče-, Ne mama. ne babica, ne barba Vane. Toda sestrična Mara odkrije potegavščino in jo, ko je Braco v nevarnosti, vsem razkrije. Imam še mnogo drugih knjig, ki jih z veseljem prebiram. Knjiga me popdje v svet domišljije, v par- tizanske dni, v povsem neznan svet nekje na drugem koncu zemlje, v preteklost, v bodočnost... Odkriva nam doslej skrivnosti svet. Ob njej pozabimo na tegobe in vsakdnje skrbi. Po nekaj letih branja pravilo knjig pa spoznamo, da je knjiga naša prijateljica, ki vam ne laže ter ..govori" vsem enako, tako kot ie naoisfil Maksim Oorki: Knjiga nas uCi, nesebiCno ljubiti ljudi in spoštovati njihovo de k). Janja Pičerko. 6/c OS Markovci tednik — 5. februar 1981 TELESNA KULTURA IN SPORT - 13 Z VOULNOPROGRAMSKE SKUPŠČINE ABtOKLUBA PTUJ V preteklem obdobju nadvse uspešni v petek 30. januarja so se v delavskem domu Franc Kramberger sestali na volilno-programski skupščini člani Aerokluba Ptuj. Po uvodnem de- lu so razpravljali o poročilih posameznih sekcij o delu v pretečenem srednjeročnem obdobju 1976—80. Poročila, motorne, jadralne, padalske in modelarske sekcije za omenjeno obdobje so bila namreč že priložena k vabilu za skupščino. Tudi delovni načrti za leto 1981 so že bili poslani delegatom pred skupščino, prav tako srednjeroč- ni plan dela Aerokluba Ptuj za obdobje 1981—85 ter finančni načrt za letošnje leto, ki so ga še nekoliko dopolnili. Vse predlagane doku- mente so delegati brez bistvenih pripomb tudi sprejeli. Za tem so prisluhnili poročilu dosedanjega predsednika Aerokluba Ptuj, Alojza Ciojčiča o delu in aktivnostih v preteklem srednjeročnem obdobju. Uvodoma je podal krajšo oceno gos- podarskih in političnih razmer doma in v svetu — te bodo nedvomno vplivale na življenje in delo družbe kot celote, pa tudi Aerokluba Ptuj. Za tem pa je podal daljšo oceno o delu kluba kot celote, ter podrobneje o aktivnosti posameznih sekcij. V pretekelem srednjeročnem obdobju 1976—80 so v Aeroklubu Ptuj investirali prek 8 milijonov din. Največ so vložili v motorno, jad- ralno padalsko in modelarsko sekcijo ter za splo- šne potrebe društva in to več, kot v preteklih 20 letih. Omenimo le nekatere uspehe njihovih naporov. V celoti so obnovili staro letališko zgradbo in zgradili nov hangar. Uredili so klub- ske prostore v Jadranski ulici in delavnico ob Prešernovi ulici, kupili so novo motorno vozilo IMV — kombi in traktor IMT. Ponosni so tudi na izdajo dveh posebnih številk revije Krila v letu 1978 in 1979. V motorni sekciji so v celoti obnovili zastareli letalski park z revizijami in nakupom štirih no- vih letal: Cessne 206 za poslovno-komercialne le- te, motorno letalo Piper super cub za vleko jad- ralnih letal ter motorni letali Cessna 172 in 152 /a učenje, trenažo, športno in turistično panoramsko letenje. Jadralno sekcijo so obogatili z jadralnim leta- lom Blanik za šolanje in trenažo jadralnih pilo- tov, dve jadralni letali Jantar — Standard za tre- nažo in šport, lani pa so krstili prvo jadralno le- talo lilan 1)G 100. Za potrebe padalske sekcije so kupili motorno letalo l.ocheed Al 60, pa 6 padal PS 11 — krila, tako, da imajo opremljeni vsaj dve tekmovalni ekipi s sodobnimi padali. Nekoliko manj investicijskih sredstev pa so namenili za modelarsko sekcijo. V preteklih petih letih so sicer uredili modelarsko delavnico in kupili naprave za radijsko vodenje modelov. Potrebujejo pa še vsaj eno delavnico, zlasti v na- selju ob Volkmerjevi ulici. Tudi plan za leto 1980 so v celoti dosegli, celo presegli. Pri doseženih športnih rezultatih pa ne moremo mimo dvojne zmage na lanskem jugo- slovanskem aerorallyu motornih pilotov za po- kal Maršala TITA, kjer si je posadka Drago Krepfl in Matevž Cestnik priborila maršalov po- kal, Danilo Hojnik in Milan Kralj pa sta postala vice zmagovalca tega rallya. Tudi v ostalih tekmovanjih motorne sekcije so ptujski piloti dosegli več dobrih uvrstitev. O vseh ostalih športnih rezultatih posameznih sekcij Aerokluba Ptuj, pa bomo poročali v prihodnji številki Ted- nika. Po tem, ko so delegati sprejeli še nekatera do- polnila k statutu Aerokluba Ptuj, so izvolili novo vodstvo. In sicer 19 člansko predsedstvo ter za predsednika v prvem mandatu izvolili najuspešnejšega motornega pilota Aerokluba Ptuj Draga Krepfla. Razen tega so soglasno izvolili še tričlanski odbor samoupravnega nadzora, štiri vodje strokovnih sekcij in blagajnika. IXisedanjeniu predsedniku Alojzu Gojčiču, ki je svojo odgovorno funkcijo opravljal nadvse uspešno kar tri mandate ziipored, se jc v imenu vseh članov zahvalil Alojz CJanza, najstarejši aktivni pilot ptujskega Aerokluba. V zahvalo in v spomin na njegova leta med njimi pa mu je iz- ročil še maketo dvokrilaca, ki so jo izdelali modelarji sami. Alojzu Gojčiču se je zahvalil in mu čestital z.a dosežene uspehe pri vodenju Aero- kluba Ptuj tudi Stane Menegalija, predsednik Zveze letalskih organizacij Slovenije, čestitkam pa so se pridružili še predstavniki Aeroklubov iz Celja, Murske Sobote, Maribora in predstavnik SO Ptuj, ter predstavnika ZTKO in TKS Ptuj. Tudi najuspešnejšemu ptujskemu motornemu pilotu in novemu predsedniku Dragu Krepflu so izročili darilo — maketo jadralnega letala. Po tem, ko so sprejeli zaključke skupščine, so si ogledali še barvne filme o slovenskem letalstvu. M. Ozmec Delovno predsed.stvo skupščine Aerokluba Ptuj med govorom doseda- njega predsednika Alojza Gojčiča. Delegati, predstavniki sosednjih Aeroklubov in gostje med razpravo. Prvi z leve Stane Menegalija, predsednik ZLOS. DRAVA NA ŠESTEM MESTU Ekipe v slovenskih košarkarskih ligah so končale prvi del tekmoval- ne sezone 1980/81. Igralke K K Drava so kot novinke v enotni re- publiški ligi dosegle lep uspeh, saj so trenutno šeste z osmimi osvoje- nimi točkami, vse so dosegle na domačem parketu v telovadnici Mladika. Ptujsko ekipo pripravlja in vodi trener Dušan Seničar. Prvi del se- zone ocenjuje takole: ,,Pred začetkom prvenstva smo predvidevali, da bomo osvojili osem točk. Plan smo dosegli, lah- ko pa ga presežemo, saj imamo srečanje manj. Manjka nam nam- reč še srečanje z zadnjeuvrščeno ekipo Koper v gosteh. Igrali bomo na zmago in tako bi osvojili dve točki več od planiranega (pogovor smo ,,opravili" pred srečanaem s Koprom — op. p.). Z uvrstitvijo po prvem delu smo vsekakor lahko zadovoljni, vendar kvaliteta igre šepa. Tako z igro še ne moremo biti zadovoljni. Vendar se iz srečanja v srečanje opaža, da ekipa postaja zrelejša in igra vedno boljšo košarko. Zato upravičeno pričakujemo, da bomo v drugem delu prvenstva dosegli tudi priča- kovano igro." — Kakšna je tvoja ocena kvalite- te igre v ligi nasploh? ,,Z republiško ligo smo se srečali prvič, z enotno seveda. Pričakoval sem boljšo igro. Po dosedanjem spremljanju rezultatov in igre ekip sem nad kvaliteto nekoliko razoča- ran." — Igralke prvič nastopajo v re- publiški ligi? ,,V ekipi je nekaj igralk, ki treni- rajo že dalj časa. Med njimi tudi Majda Sirec, ki je z ekipo ŽKK Maribor že nastopala v enotni re- publiški ligi. Ostale so nastopale v območni ligi. Te z nekaterimi mlajšimi tudi sestavljajo jedro ekipe." — Ekipa je kombinacija starejših izkušenih in mlajših igralk. Kak- šno pa je zaledje mladih, ki bodo čez leta vstopile v člansko ekipo? „Res je. Ekipa je kombinacija starejših in mlajših igralk, saj je v ekipi tudi nekaj kadetinj (mlajše mladinke), ki so se precej enako- vredno vključile v igro in delo. De- lamo pa tudi z mladimi. Nedavni košarkarski tabor, ki smo ga izve- dli za ekipe osnovnih šol, je poka- zal, da se za prihodnost košarke v ptujski občini ni bati." — V košarkarskem klubu Drava delate načrtno, z izvajanjem pro- gramov sprejetih za več let naprej. Kaj lahko pričakujemo od ekipe članic v prihodnjih letih? ,,V tej sezoni se želimo uvrstiti čimvišje. Prihodnji načrti pa pred- videvajo, da bi se nekako čez štiri leta poskusili uvrstiti v drugo zvez- no ligo. Uvrstitev je v veliki meri odvisna od nas, od našega dela, prizadevanj. Če bo to dovolj pri- sotno, bomo uspeli." — Vrnimo se še k sedanjem.u de- lu. Za dosego uspehov so potrebni zavzeto delo igralk in vodstva. Je to dovolj prisotno? ,,Igralke so sezono začele zelo borbeno in resno. To je prisotno tudi sedaj. Vendar se zaradi napornosti dtigotrajnosti ligaške- ga tekmovanja pojavljajo nekatere težave, ki jih poskušamo odpraviti sproti. Delo igralk kljub temu lah- ko ocenim kot zadovoljivo. Menim, da bi morali izboljšati tudi organizacijsko delo, nekoliko še namreč šepa organizacija tekem. Vendar pa je v klubu nekaj članov, ki se zelo trudijo in zavzeto delajo, zato bomo teh nekaj težav odpra- vili." Z Dušanom Seničarjem sva se pogovarjala po srečanju z ekipo Senožeč, ki so ga Ptujčanke dobile precej težko. Občutek je bil, da so nasprotnika, ki je kvalitetno slab- ši, nekoliko podcenjevale. To je v takšnih srečanjih velikokrat prisot- no. Vendar je to potrebno odpra- viti, saj se lahko prej ali slej krep- ko maščuje v obliki nepričakova- nih porazov, lahko rečemo tudi nepotrebnih. No, pričakujemo, da bodo igralke to spoznale in z uspe- hi potrdile kvalitetno delo. 1. kotar Bele (Drava) so proti ekipi Senožeč igrale nekoliko slabše, vendar dovolj za zmago (foto B. Rode) Dobro le v drugem delu Koper, dvorana v Semedeli, gledalcev 20, sodnika Burja (Ljubljana) in Novak (Koper); Koper: Komac 8, Prešern 3, Popič 11, Karbič 29, Tuljak 8, Oražem 4; Drava: Petrovič 1, Horvat 10, Vogrinec4, Pajenk 8, Kukovec 6, Dobrijevič 15, Sirec 15; Ptujčanke so nepričakovano izgubile proti dosedaj zadnjeuvrščeni ekipi. Zlasti slabo so igrale v prvem de- lu, saj takšne razlike pravgotovo ne bi smele dopustiti. Verjetno je tudi tokrat šlo za nekoliko podcenjevanja kot proti Senožečam, vendar se je tokrat za Dravo končalo s porazom. V drugem delu so se Ptujčanke ..prebudile" in se z agresivno igro približale domačinkam, vendar razlike iz prvega dela niso uspele dohiteti. Podatek, da so dru- gi polčas dobile s 17 točkami razlike je dovolj zgovo- ren dokaz, da bi Drava to srečanja lahko dobila. Kljub temu, da so plan točk za prvi del prvenstva dosegle. novi točki ne bi bili odveč. Z njima bi se namreč utrdi- le na šestem mestu, na katero po kvaliteti tudi sodijo. Vendar je to kvaliteto potrebno potrditi z igro. Lestvica po prvem delu: IGRALE ZA REPREZENTANCO Na 28. meuradnem prvenstv u SI RJ v namizjiem tenisu za pionii^e m pionirke, kije bilo v Zagrebu od 16. do 18. januarja 1981 je med 74 ekipami ženska ekipa NTK Petovieiz Ptuja zasedla odlično 3—4 mesto. Za ekipo sta nastopali l amara Kampuš in Ijaša Meško. Na tem tekmovanju je bilo tudi srečanje med reprezentancami republik m pt)krajin. Za reprezentanco SR Slovenije sta zraven Vesne Ojsteršek igrale Tamara Kampuš in Ijaša Me.ško. Osvojile so drugo mesto. Tjaša Meško in Tamara Kampuš Foto: M. Ž. Priprava ietošnjii programov Osnovne telesnokullurne organizacije so do konca prejšnjega tedna morale izdelali poročila o delu v letu 1980 in program dela za letos ter jih oddati telesnokullurniskupnostiobčine Ptuj. Naosnovi poročilodelu bo nato sestavljeno poročilo o delu na telesnokulturnem področju ptujske občine v minulem letu. Drugi del vprašalnika je namenjen izdelavi programa dejavnosti in Hnančnega načrta za leto 1981. Pravgotovo bodo tudi letos želje in potrebe veliko večje ckI možnosti, saj v ptujski občini še vedno ne uspemo /brali toliko sredstev, da bi lahko pokrili potrebe vseh športnih panog. Zalo bo ob skrajno racionalni porabi sredstev potrebno več poznornosti nameniti neposredni menjavi dela med osnovnimi organizacijami in organizacijami združenega dela. Vendar so te možnosti občutno manjše kot pred leti — gre za znana stabilizacijska prizadevanja. Veliko nalog, ki so sijih osnovne organizacije zapisale v program letošnjega dela, bo ostalo le kot želja, ki ne bo imela možnosti izvedbe. Veliko prizadevanj in ljubiteljskega dela bo potrebno, da bomo ob tako zmanjšanih mo- žnostih obdržali enako raven dejavnosti kot v minulih letih. 1. kotar Priprave igralk RK Drava v ponedeljek. 26. januarja, so članice in perspektivne mladine rokometnega kluba Drava pričele z intenzivnimi pripravami za na- daljevanje tekmovanja v enotni republiški oziroma območni ligi. Pod vodstvom trenerja Slarkla vadi 19 igralk. V prvem tednu so vsakodnevno vadile v telovadnici M ladika, .sedaj pa vadijo trikrat na teden, vključili pa bodo ludi četrti trening in nastope na tradicionalnem odprtem prvenstvu Varaždina v rokometu, na katerem nastopajo tudi igralke in igralci RK Velika Nedelja. Igralke Drave se želijo dobro pripraviti, saj so kljub zaostanku dveh točk med najresnejšimi kandidati za prvo mesto v republiški ligi ter uvrstitev v medrepubliško oziroma severno skupino druge zvezne lige. 1. kotar Zavzeto se pripravljajo tudi nogometaši Del ekipe mladincev NK Drava med vadbo na snegu (foto: I. kotar) Igralci in strokovno vodstvo članske nogometne selekcije Ptuj so si v tekmovalni sezoni 1980/1981 kot cilj zastavili uvrstitev v enotno republiško ligo in s tem dvig kvalitetnega dela nogometa ptujske občine. Veliko šievilo tekem v spomladanskem delu pa zahteva dobro telesno pripravljenost. Tega se igralci in trenerja Krnjič in Zaje dobro zavedajo, zalo vadijo praktično vsak dan. Dogovorili so se. da bo prvi del priprav potekal v Ptuju, za tem pa v Kidričevem. Igralcem članske selekcije seje pri vadbi priključila skupina perspektivnih mladincev Drave in Alu- minija. lako igralski kader sedaj šteje kar 25 nogometašev. Ob \ adbi članske selekcije pa poteka tudi vadba mladinskih ekip. Mladi igralci NK Drava praktično ne poznajo zimskega odmora, saj so vsak ugoden dan izkoristili za vadbo na zunanjem igrišču. j j^otar Uspeh domačih smučarjev Pred kratkim je I VD Partizan Šmartno na Pohorju organiziral prvo \ečje smučarsko tekmovanje v veleslalomu, ki se gaje udeležilo večje šic\ ilo ekip iz severovzhodne Slovenije. Prizadevni t)rganizatorji so se tudi tokrat izkazali z dobro pripra- \l|cnim slalomiščem. Tudi druge organizacijske naloge so uspešno opravili. \ .zadovoljstvo tako tekmovalcev kol tudi drugih obiskovalcev, med katerimi je bilo veliko domačinov širšega območja Pohorja in tudi celotne občine Slov. Bistrica. Za nameček pa so na tekmovanju osvojili prvo mesto člani doma- čega društva I VI) Partizan Šmartno na Pohorju pred ekipo Kovača vas nriMPOl 1/ Slove. Bistrice. Viktor Horvat 14 - ZA RAZVEDRILO 5. febmar 1981 - xednik HUMOR Zdaj mi je pa lega že dovolj, mar vsa ta dragoceni televizor kupila /^to, da nama lM>d<) vsak večer govorili o novih cenah, njihovih korekturah, uskladitvah ... Predlagam, da ta vmesni sneg kar pustiva, saj ta del pločnika ni ne pred vašo in ne pred našo hišo. Vi na kururškem oddelku v bolnišnici ste pa res dobri, v čakalnici imate štiri mize in samo dva stola .1 o/e, hk. a ti \ eš. kaj smo nocoj na občnem zboru sklenili? Vem, Jaka, vem, hk .'.. samo trenutno se ne morem spomniti ( e hi \edel,da ho sin letošnjo zimo tako hitro in poceni staknil mavec, mu sploh ne bi kupoval dragih smučarskih čevljev ARETTA = znamka švicarskih ur BILLINGTON = starejši ame- riški filmski režiser (Kevin, ro- jen 1933, "Luč na koncu sveta« izleta 1971) IMENO = vas pn Podčetrtku KRATIN = grški komediograf, avtor 21 komedij, imenovan »oče« atiške komedije LEGAR = drug naziv za tifus, spakedranka iz nemške Lager- krankheit; bivši naziv pegavica PARAVAN = španska stena, zaslon RAM = srednjeveško mesto na bregu Donave, ki so ga zgradili Turki ob koncu 15. stoletja TERMIT = bela mravlja, kt raz- jeda pohištvo in ladje VOLKOV = drugi član posadke Sojuza 7, sovjetski letalski in- ženir m astronavt, ki se je z Dobrovoljskim m Pacajevim 1971 mrtev vrnil na Zemljo (Vladimir Nikolajevič, rojen 1936) REŠITEV PREJŠNJE KRI- ŽANKE VODORAVNO: Malon, ameba. Koper, Anatol, RIV, Deskle, motiv, Darin. Ihan, Do- mentka, tla, kozaki, Adana. Er, laport. LO, ara. Ure, avaiit, ovira, oder, Kiril, Ozris, dronta, Ana. Cel. nemanič. Ira, Rat, Eva. A( a, oča, Kir. tednik — 5. februar 1981 OGLASI IN OBJAVE - 15 OBISK DODVNE SKUPINE CK ZKS V OBČINI ORMOŽ Kritična in samokritična ocena v času od 26. do 30. januarja se je v občini Ormož mudila delovna skupina CK ZK Sloveni- je, ki jo je vodil izvršni sekretar predsedstva CK ZK za politično propagando in informiranje Alojz Gojčič. Skupina je bila razdeljena na dve podskupini, v katerih so sodelovali tudi nekateri družbenopolitični delavci občine Ormož. Na vseh sestankih osnovnih organizacij ZK so fKKlali uvodno besedo sekretarji. Osnovni pou- darek je bil na naslednjih vprašanjih: vloga in delo komunistov v posameznih okoljih, dru- žbenih organizacijah, samoupravnih organih, deletatskem sistemu ter na področju SLO in DS. Prva podskupina, ki jo je vodil Alojz Gojčič, je obiskala OO ZKS v TOZD Psihiatrična bolnica, DS TOZD in vodstvo TOZD Psihiatri- čna bolnica, SIS za zdravstvo občine Ormož, OO ZKS v KS Kog, OO ZKS v TOZD Gosad Središče in OO ZKS v KS Središče. Prvi sestanek je bil z OO ZK v TOZD Psihi- atrična bolnica Ormož. Delovna skupina je oce- nila delo te osnovne organizacije in podala na- slednje ugotovitve: Organizacija je delala preveč zaprto, bila je premalo povezana z drugimi dru- žbenopolitičnimi organizacijami v TOZD in samoupravni organi (delavskim svetom in zbo- rom delavcev). Premalo je delala z ljudmi, zlasti z močjo argumentov. Na podlagi takšne situacije so sprejeli nasled- nje sklepe: OO mora analizirati delo in obnaša- nje vsakega svojega člana in ga kritično oceniti. Potrebo je izdelali analizo delovanja OO kot celote, kot družbenopolitične organizacije v okviru TOZD. Nadalje mora OO spremeniti metode svojega dela tako, da bo več sodelovala z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organi ter delala z ljudmi in na njih vplivala z močjo argumentov. Prav tako mora OO nenehno spremljati dogajanje v TOZD in pravočasno ukrepati. Biti mora v sre- dišču, ne pa na robu dogajanj. Da pa bi lahko opravljala takšno funkcijo, mora ZK v tej TOZD posvečati veliko pozornost idejnopoliti- čnemu usposabljanju svojih članov. Drugi sestanek je bil z delavskim svetom in vodstvom TOZD Psihiatrična bolnica. Ugoto- vljeno je, da delavski svet nima svojega progra- ma, tega nima tudi zbor delavcev. Zato dela ta impulzivno in na pobudo poslovodnega organa. Takšen način dela samoupravnih organov pa omogoča manipuliranje z njimi. Prav to manipuliranje z delovnimi ljudmi s strani poslovodnega organa, je povzročilo zaprtost OO ZKS. Poleg tega ni tukaj dolgoročne kadrovske politike, neurejeni odnosi pa povzro- čajo nenehno fluktuacijo kadrov, predvsem zdravnikov. Občinska zdravstvena skupnost in delovna organizacija, v okviru katere je TOZD, je posvečala premalo pozornosti urejanju odno- sov v tej bolnici. Ob koncu tega sestanka so bih sprejeti na- slednji zaključki: Vsi samoupravni organi mo- rajo imeti program dela, informiranju in povra- tnim informacijam je potrebno posvetiti več po- zornosti. Z manipuliranjem samoupravnih or- ganov je treba takoj prenehati. Poslovodni or- gan je odgovoren za uspešno delovanje vseh samoupravnih struktur v delovni organizaciji. Družbeni pravobranilec samoupravljanja, ob- činska interesna skupnost za zdravstvo in delo- vna organizacija, ki ji ta TOZD pripada, bodo naredili vse, da se razmere v tej TOZD uredijo. V popoldanskem času v torek, 27. januarja se je skupina CK sestala tudi z zdravstvenimi dela- vci občine Ormož. Osnovna tema razgovora je bilo sodelovanje na področju zdravstva med občinama Ptuj-Ormož. Izkazalo se je, da bi lahko bilo to sodelovanje mnogo boljše. V ta namen je treba ustanoviti koordinacijski odbor. Marica Brazda in dr. Mitja Mrgole bosta poskr- bela za realizacijo tega sklepa. Nadalje so sklenili, da je potrebno delovni čas v zdravstve- nih delovnih organizacijah organizirati tako, da bodo delavci v združenem delu lahko dobili usluge v ambulantah tudi v popoldanskem času in ob sobotah. Dogovorili so se, da bodo vsi člani ZK, ki delajo v delegacijah in SIS za zdra- vstvo občine Ormož po svojih močeh sodelovaH pri urejanju medsebojnih odnosov v bolnici Ormož. Pri kadrovanju v zdravstvene delovne organizacije mora imeti večji vpliv tudi ob- činska zdravstvena skupnost. Naslednje, to je četrto srečanje je bilo v sre- do, 28. januarja v popoldanskem času v OO ZKS v KS Kog. V tej najmanjši KS občine Ormož, ki meri 14141 ha in ima 1062 prebi- valcev, je 26 članov ZK. Ta ima na Kogu svojo zgodovinsko tradicijo, saj je bila prva partijska celica v tej KS ustanovljena že leta 1944. Od 26 članov v KS, jih je 10 zaposlenih v združenem delu, ki prav tako delujejo v svoji KS, 8 kmetov in kmetic, 6 upokojencev, 1 gospodinja in 1 študent. Člani ZK v tej KS so prisotni pri vseh akcijah, pri občinskem referendumu, prido- bivanju novih površin za sladkorno peso itd. OO ZSMS v tej KS dobro deluje, prav tako tudi vse ostale družbenopolitične organizacije. Je edina KS v občini Ormož, ki ima ambulante in je najbolj oddaljena od občinskega središča. Na Kogu deluje COS, ki je prva te vrste v občini Ormož. Kultura ima prav tako na Kogu svojo tradicijo. Ob zaključku lahko rečemo, da v tej KS ljudje vedo kaj hočejo, da se zavedajo da je v slogi moč. Peto srečanje te skupine je bilo v četrtek 29. januarja v OO TOZD GOSAD Središče ob Dravi. TOZD Gosad deluje v sklopu DO HP Droga Portorož in je ena od desetih TOZD v tem sklopu. S svojo delovno organizacijo dobro sodeluje tudi v proizvodnem programu. Imajo skupne interese že pri nabavi surovin, materiala pri proizvodnji, prodaji in drugi medsebohjnih odnosih. OO ZK je bila v tej TOZD ustano- vljena januarja 1979. Danes šteje 12 članov, kar je 9 odstotkov od vseh zaposlenih v tej TOZD. V Gosadu delujejo poleg OO ZKS še: OO ZSMS in OO sindikata. Hkrati pa člani ZK ugotavljajo, da so prav oni premalo zastopani v ostalih družbenopolitičnih organizacijah in or- ganih samoupravljanja, saj celo v najmasovnej- ši organizaciji, kot je sindikat, ni niti enega člana ZK v njegovem vodstvenem telesu, isto velja tudi za OO ZSMS. Enaka situacija je tudi v vseh ostalih komisijah in izvršilnih organih. Kljub temu pa OO ZKS razmeroma dobro sodeluje s krajevno skupnostjo. Delovna skupina CK ZK Slovenije, ki jo je vodil Alojz Gojčič, je sklenila svoj delovni obisk v občini Ormož v OO ZKS v KS Središče ob Dravi. Napredno delavsko gibanje v tej KS ima svojo tradicijo že iz časa pred vojno, saj je tod delovala razmeroma močna organizacija Dru- štva kmečkih fantov in deklet. Prva terenska organizacija OP v Središču je bila ustanovljena 12. oktobra 1941. Tudi delež prebivalstva v NOB je precejšen. Kar 113 prebivalcev Središča je bilo izseljenih v Srbijo in sosednjo Hrvatsko, mnogo so jih Nemci strpali v koncentracijska taborišča, tam jihje ostalo kar 15. V partizanih je sodelovalo 53 ljudi, od tega jih je padlo 19, talcev je bilo kar 14. KS Središče, ki je po velikosti in številu prebivalstva druga v občini Ormož, šteje 2305 prebivalcev, zaposlenih je 549, upokojencev je 333. Število zdomcev v zadnjih letih upada. Po evidenci je v tej KS 71 komunistov, kar pa ni vse, saj je Središče obmejno območje in je na Hrvatskem zaposlenih nekaj komunistov. V sami OO v KS pa je 30 članov ZK. OO ima svoj šest-članski sekretariat, ki ima razdeljena področja delovanja. OO v tej KS je izredno aktivna na vseh nivojih dela in življenja, delajo po letnem programu, prisotni so pri vseh akti- vnostih, delujejo v drugih družbenopolitičnih organizacijah, društvih. Partija se v tej KS zaveda, da ni sama sebi namen. Prav tako so prisotni tudi pri kadrovanju v vse sredine v KS. Dobro deluje ludi mladina, ki je prav tako pri- sotna pri vseh akcijah. -da Konferenca o gradbeništvu Delovne skupine pri občinski konferenci ZKS Pluj so v tem času izredno aktivne. Skupina, ki je ocenjevala razmere v TGA je že pri- pravila oceno, ki jo je obravnavala občinska konferenca. V tem času pa aktivno deluje skupina, ki pripravlja konferenco o gradbeništvu in skupina, ki ocenjuje razmere na področju javnega informiranja. Problemska konferenca o gradbeništvu, ki bi naj osvetlila pro- blematiko na tem področju ler nakazala aktivnost komunistov v teh okoljih, bo predvidoma 18. februarja. Že do 10. februarja pa bo delovna skupina pripravila temeljilo analizo razmer na področju gradbeništva, ki bo temeljila na pogovorih s komunisti v posameznih delovnih orga- nizacijah. ustanovah in organih. Na podlagi ugotovitev bodo pripra- vljena tudi stali.šča in pobude za nadaljnje delo. N. D. r lecinii od 26. januarja do vključno 2. februarja 1981 so miličniki postaje milice Pluj in oddelkov posredovali v ireh prometnih nesrečah. Pri tem so zabeležili eno hujšo in eno lažjo telesno poškodbo. Vzroki nesreč so bili tokrat pretesno srečevanje, neprevidnost otroka pri igri in neprimerna hitrost. Materialna škoda zaradi nesreč je bila neznatna. Razen lega so miličniki v tem obdobju posredovali .še v raziskavi vloma OŠ Destrnik. ler v požaru v Kidričevem. KOLESAR PODLEGEL Na območju postaje milice Ormož seje v petek 30. januarja zgodila zelo huda prometna nesreča in sicer v Cvetkovcih. Voznik osebnega avtomobila Josip l.ilek se je peljal iz Ptuja proti Ormožu. Ko je pričel prehi- io\ati tovorno vozilo, mu je iz stranske ceste pripeljal pred vozilo kolesar Jože Kric. Prišlo je do trčenja v katerem je kolesar zaradi hudih posledic umrl na kraju nesreče. SI EKLA ZA PSOIVl V nedeljo 1. februarja se je zgodila zelo huda nesreča na lokalni cesti v Stojncih. Med igro je dveletna S. K. iz Stojnc 90 stekla za psom na cesto, pri tem pa skočila pred avtomobil, ki ga je upravljal Stanko Rihtarič iz Stojnc 79. Pri trčenju je dobila S. K", zelo hude telesne poškodbe. OM Priprave na letošnje brigadirsko poletje v torek 27. januarja so se v prostorih SO Ptuj sestali predstavniki centra za M DA pri republiški konferenci ZSMS. skupaj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, izvršnih svetov in nekaterih samou- pravnih interesnih skupnosti občin Lenart in Ptuj. Razpravljali so predvsem o pripravah' na letošnje brigadirsko poletje v obeh občinah, predvsem pa o akciji Slovenske gorice 81. saj obstaja realrra možnost, da poslane ta akcija zvezna. Udeleženci posveta so sprejeli več predlo- gov o razširitvi mladinskega prostovoljnega dela na manj razvito območje lenarške občine. Tako naj bi se v vsaki izmeni iz naselja v Dornavi vozila po ena brigada na delovišče v Lenart. S tem bi bilo seveda razširiti akcijo .še za eno brigado. Vendar pa bodo o teh in podobnih možnostih še razpravljali. ~ OM KS LESKOVEC Krajani so za samoprispevek v nedeljo so se krajani krajevne skupnosti Leskovec odločili za podaljšanje krajevnega samoprispevka do leta 1985. Nekaj nad tisoč volilnih upravičencev, razen tistih, ki so iz upravičenih razlogov odsotni, se že do 12. ure obiskalo svoja glasovalna mesta. V veliki večini so se izrekli za samoprispevek, referendum je uspel z 79.9 odstotki. Tako je pred krajevno .skupnostjo Leskovec novo obdobje hitrej- šega razvoja. S sredstvi zbranimi s samoprispevkom bodo nadaljevali modernizacijo krajevnih cest. precej sredstev bodo namenili gradnji transformatorskih postaj, torej izboljšanju oskrbe z električno energijo, kije v nekaterih predelih krajevne skupnosti zelo slaba. V načrtu za to obdobje imajo tudi regulacijo potokov, gradnjo avtobusnih postajališč, rešili bodo problem pitne vode in tako spet pridobili zobno ambulanto, le ta je bila namreč ukinjena zaradi nečiste vode, skrbeli bodo za gramoziranje vaških cest in lako dalje. Najpomembnejše je, da so .se krajani pripravljeni sami spopasti z vsemi težavami, ki tarejo lo halo- ško krajevno skupnost. JB Biserna poroka Franca in Ivane Bezjak iz Mezgove Preteklo soboto so v poročni dvorani ptujskega magistrata skleniH le pel »zelenih« zakonskih zvez. Razen tega na sta matičarka Anica Kunčnik m pooblaščeni delegat SO Ptuj Jože Kolar obiskala domačijo \ Mez^ovcin 30. kjer domujeta Eranc in Ivana Bezjak, ki praznujeta letos letnico rojstva in 60-letnico skupnega življenja v zakonu. Zanimivo je. da je po osvoboditvi to tretji biserni par na območju ptujske občine. 1 rane in Ivana Bezjak sla bila vse svoje življenje kmetovalca na tej domačiji v Mezgovcih. Poročila sta se 2i. januarja 1921 v Gorišnici. Spt)minjaia se. da je bilo tistega dne prav tako sončno vreme, kot v soboit). ko sla obhajala svojo biserno poroko. Precej svatov seje zbralo v kmečki i/bi. ko pa je šlo pred 60 leti za res, pravi oče Eranc, kar 36 parov svatov smo imeli takrat na gostiji, pa devet muzikantov . . . V zakonu so se jima rodile tri hčerke, sedaj so seveda vse poroče- ne. vse st) že ludi babice. Razen tega ju razveseljuje 7 vnukov in kar 13 pravnukov. Eranc Bezjak je bil Maistrov borec, med NOB pa je sodeloval s partizani, večkrat jih je skrival v svoji domačiji in jih hranil. Tudi dandanes je napredno usmerjen. Čestitkam ob svečani razglasitvi za bisernoporočenca se pridružuje tudi na.še uredništvo. M. Ozmec Franc in Ivana Bezjak (v sredini) s svojimi hčerami, vnuki, pravnukl in svati na »biserni gostiji« Svečana razglasitev za biseroporočenca RODILE SO: Cita Petek, Sardinje 34 — dečka; Angela Kirbiš, Kungota 150 — Milana; Lidija Vurcer, Cesta kurirjev NOV 8 — dečka; Ivana Cigela, Dornava 96 — deklico; Jasna Prigl, Kidričevo 6 — Nino; Marija Žerjav, Jiršovci 48 — Damjana; Marta Lorenčič, Gabernik 11 — dečka; Majda Cernivec, Severova 5 — deSka; Antonija Ivančič, Vel. Nedelja 11 — Petro; Kristina Stebih, Polenšak 25 — dečka; Dragica Verdenik, Majšperk 35 — deklico; Terezija Branda, Vodranci 45 — Iztoka; Zlatka Kaučič, Lahonci 133 — Davida; Milena Emeršič, Gradišče 109 — Zvezdano; Angela Vindiš, Zg. Leskovec 3 — deklico; Alojzija Ceglec, Lešnica 65 — deklico; Ivanka Mere, Potrčeva 13 — deklico in dečka; Danica Krempl, Njiverce 27/a — dečka; Lidija Perdan, Krčevina 5 pri Ormožu — Simona; Julijana Gori- čan, Pobrežje 70 — Branka; Eliza- beta Kelenc, Bresnica 87 — dečka; Ernesa Hadžalič, Kidričevo 40/a — deklico; Rozika Lačen, Podvinci 83/b — dečka; Danica Gregorec, Svajgerjeva 3 — dečka; Darinka Mlakar, Gorišnica 177 — deklico; Jerica Zemljič, Slovenja vas 39 — Katjo; Alojzija Jagušič, Gorišnica 180— dečka. POROKE: Branko Roškar, Kokolajnščak 10 in Jožica Toplak, Juršinci 73; Jožef Klep, Rodni vrh 45 in Jožica Krušič, Zg. Pristava 34/a; Anton Časar, Cepinci 35 in Jožefa Bel- šak, Celje, Nušičeva 7/a; Jožef Šentak, Stogovci 53 in Erika Ža- fran, Breg 3;. UMRLI SO: Franc Lah, Rakovci 36, roj. 1911, umrl 26. januarja 1981; Janez Tajnikar, Majšperk 8, roj. 1906, umrl 26. januarja 1981; Marija Ferčec, Selška cesta 23, roj. 1908, umrla 24. januarja 1981; Ivana Kovačec, Dom upokojencev Muretinci, roj. 1895, umrla 25. januarja 1981; Marija Kosi, Le- šnica 17, roj. 1906, umrla 27. januarja 1981; Marija Zavec, Dolane 12, roj. 1910, umrla 28. januarja 1981; Marija Raunik, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1893, umrla 28. jan. 1981. Katarina Ra- šl, Zagojiči I, roj. 1908, umrla 29. januarja 1981; Otilija Jurančič, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1904, umrla 26. januarja 1981; Ferdinad Kegl, Dom upokojencev Muretin- ci, roj. 1901, umrl 29. januarja 1981; Zora Lenart, Srbski trg 8, roj. 1914, umrla 29. januarja 1981. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO — TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 300 dinarjev, za tujino 550 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proiz- vodov.